V torek, ietrtek insoloto iiu«j» is v-lja t Mariboru bre* poailjaaja na doni za v je leto a <1. — k, /a pol let* . . 4 — . a mm 1«U > vm M .. i'11 |MI-I i i Za tse leto 10 (i. — k, za pol leta . U „ — ., i a četrt leta t ,, i.O ,. VreitnUtvo in oprani iatio j« t foHponkih ulirah i II, , r.n„is-.-1 it. 117. Št. 88, V Mariboru ~T. oktobra 18(>8. O/u,in i |,i Za navadno dvedtapa* Trato a* plačaj« i; k r ,......natiaaa 1 krit 5 kr. i* t* tir*lji.) Govor poslanca dr. Vosiijaka v zadevah ceste med slovensko Bistrico in Pragarskim. Ako so ozrete na zemljevid, vidite da vežo mesto slov. Bistrico s železnico postajo na Pragarskem le okrajna cesta druzega reda. Meni žalibog ni bilo mogoče, da bi bil kot prostovoljec nazoč pri dotični seji cestnega odbora; zatorej morem lo-tii ono vzroke navajati, s kterimi mislim visoko zbornico prepričati, da naj bi so ta cesta uvrstila v 1. razred. Izmed onih 7 vzrokov, zarad kterih se odseku zdi, pa je uvrštenje v 1. razred opravičeno, se jih da čvotero na to cesto obračati. Ta cesta veže okraj slov. Bistrico in njegovo prvo mesto s železnično postajo na Pingarskem in potem z glavnim mostom deželnim. Na dalje je slov. Bistrica središče promete v notrajni zemlji, Pragarsko pa sredotok dveh železnic, ker se ta ogerskn črta staka v glavno potezo; prometu s Pragarskim je prav velika, ker se tam vsako leto 70.—100.000 centov na vagono naloži, kteri se vsi po tej cesti dopcljujejo. Na daljo se spravlja po tej cesti pridelek mod svet, kakor ga rodi okraj čez lastno potrebo. Tu so. namreč vinski kraji na Pohorji, kteri rode imenitna vina štirska, ki so povsod znana in kterih se vsako leto 10.—12.000 vedrov vozi na Pragarsko in odtod v svetovno kupčijo. Konečno se suče po tej cesti večidel vsa prometa, kar je imata okraja Slovenjebisteriški in Konjiški potem ogersko železnice s sosednjima dežolama Hrvaško in Ogersko. Vsega vkup se vozi po tej cesti zanesljivo 10.—12.000 voz, med temi prav veliko voz, ki dovažajo nazaj grede desko ali blatijo. Na dalje jo ta cesta edina poštna cesta med slov. Gradcem in Pragarsko. Ona je v najboljem stanji, povsod 3 sožnje široka, 3852 seženj dolga in nima nikjer imenovanja vrednega zidanja. Torej svetujem: V postavo, po kteri se določujejo okrajne ceste 1. razreda, naj se pod čl. 1. uvrsti cesta od železnično postaje Pragarsko do tjo, kjer so staka v državno cesto na na Jožefovi gori pri slov. Bistrici. Za slučaj pa, ko bi se ta nasvet zavrgel, — svetujem: Deželnemu odboru naj se naloži, naj preiskuje, ali je ta cesta vredna, da se pozneje uvrsti med okrajne cesto 1. razreda in naj o tem V prihodnji SCsiji poroča. (Kakor mano je obreljal drugi nasret.) Govor poslanca Hermana o okrajnih zastopih v 16. seji deželnega zbora štirskega 2C, septembra t. 1. Tudi jaz si boni dovolil visoki zbornici z nekterimi opombami o postavi zarad okrajnega zastopa postreči, da more deželni odbor na nje nekoliko obzira jemati, ako mu je drago. Vsa postava stoji na principu zastopanja interesov, t. j. premoženja, ktero so kažo po davku, kar je nanj naloženega. Kako zelo je postava sama proti temu principu grešila, kazal Vam bo kričeč primer: Ptujski okraj ima po ljudskem štcviljonji leta 1857 v okrogli sroti 45.000 duš, v njem leži eno mesto in en trg in v 4 grupah ima 40 udov okrajno zastopništvo voliti. Neposrednoga davka brez vojne naklade mu je bilo leta l»tif> predpisanega nekoliko nad 100.000 gld.; teh plačuje razred veliko posestnikov !I0.V_> gld. in šteje f>7 udov; razred velikih obrtnikov 3862 gld. in šteje 32 udov; razred mest in trgov - 1 mesto in 1 trg —- 7510 gld.; razred kmečkih srenj, kterih je 7ti, plačuje 80.000 gld. in vsak teh razredov veli In mhn \ okrajno zastopništvo. Će po tein taknm 3 prvi razredi vkup komaj četrtino davkov knieških srenj plačujejo, a vendar BO zastopnikov v okrajni zbor pošiljajo, ali če 32 udov drugega razreda s 386] gld. ravno toliko namreč 10 udov v okrajno zastopništvo pošilja, kakor 40.000 prebivalcev /. 80.000 davka, menda vendar ne bo nihče tajil, da je ta postava napravila pravne neenakosti, ktere je nujno treba odpraviti. Ce se pa pri vsem tem s srenjami tako ravna, kakor bom kasneje pokazal, potem bi Človek najraje celi postavi hrbet pokazal. Na vsej postavi visi madež posebnih namenov (tendencijo*-nosti), t. j. ona daje razredu mest in trgov neprimerno pretežnost nad kmečkimi srenjami. Njena ost je obrnena proti slovenstvu. Veča inteligenca mest in trgov, o kteri se pripoveduje, ni izdaten vzrok za to, kajti tudi med kmečkim ljudstvom — vsaj pri nas — nahajamo in dostikrat več zdrave pameti in več narodnosti, kakor po mestih. Na dalje se vidi postavi na prvi pregled, da je prenagljena; v dotični seji ste je tako rekoč prepodili in s |o v poglavjili o njej posvetovali. Deželni zbori se ne morejo vsako lete skli-cavati, ako so sklicani, morejo le kratko časa zborovati in ker se vedno le državni zbor igra, zanemarjajo se naše deželne zadeve. Vsa stvar je napak obrnena, deželni zbori so glavna stvar, državni zbor le pritiklina..... (Tu odtegne i>r«dirilnili govorniku bntdo.) I) o p i s i. Iz Ljubljane, 24. okt. A. (Izv. dop.) (En oficosus v boji z drugim; zedinjenje Slovencev; kdaj bodo volitve?) — Kraka sraki oči ne izkljuje, pravi star pregovor, ki nam je prišel na misel te dni. ko je jel polemikovati „Tngblutt" proti stari teti ..Laibaclierier'. Prinesla je namreč nek uvoden članek „Zur Verstiindigung", nad kterim se huduje uvodni člankar „Tagblattov", posebno pa zarad konca tega članka, kjer je govor o slovenskem gibanji, ki se je začelo naenkrat tako živo kazati., „Tagbla ttov" oficiosus pripoveduje, kako so deželni glavarji pospeševali najprej skrito, potem pa očito slovensko stvar, ter jo pritirali do te stopnje, kjer je zdaj. Kaj hoče reči ta modrost, res si ne vemo raztolmačiti in zastonj napenjamo spomin, da bi iznašli tiste deželne glavarje, ki so se tako strašno pregrešili ter pospeševali tako izdatno našo slovensko reč. Da je 1 >il baron Schloissnig vsaj nekoliko pravičen mož, to je res, ali še lo potem jo pospeševal nekoliko slovensko reč, ko ni bil več glavar dežele, prej pa soje držal zelo reservirano. Kako je pospeševal Bach našo reč, to je menda še vsakemu dobro v spominu, in sedanji naš deželni glavar si gotovo ni še nakopal na glavo strašnoga greha, da pospešuje slovensko reč. Žalostno bi bilo za našo stvar, ko bi šo morali čakati, da jo naprej tira s svojim pokroviteljstvom bodi si kteri hoče deželni glavar. Zdravo jedro, ktero ima v sebi narodna ideja, pri nas prodira samo ob sebi vse ovire, in bodo zmagala ta ideja, naj se ji vstavljajo še tako vsi Dežmanci. Da so se ravno zdaj v našem mestu nekoliko na vrh skolehali, kaže le, da so v Ljubljani razmere posebno čudne in nenormalne; da pa to ne traja večno , tega nas uči zgodovina zadnjih let. Naj tedaj ne pojo prezgodaj slavo, kajti burja zna priti iz Beča ali od drugod, in razpihati vse njih malo vladarstvo. Daljo se čudi „Tagblattov" člankar nad tem, da tabori menda dunajski vladi ne presedajo, ter pravi, da on dobro ve, kako se tabori delajo. Kes škoda, da ta modrijan ki ima menda „recept" za delanje tahorov vedno pri sebi v žepu, ni sam napravil na Kranjskem nekaj taborov, ker ve* da bi svojo stranko okoristil s tem. Ker tako dobro ve, kako se tabori delajo, svetujemo mu, naj naredi on vsaj kak „tabor nemški", ter naj kvasi tam „von dem praetisehen Sinno unseres Ladvolkes" itd. Videl bo, kakošen bode jzidl Dn na to polemiko ne držimo dosti, to se lehko misli, saj vemo da tudi na Dunaji včasih napravljajo otlciosi kak turnir med seboj, da bi sipali pesek v oči kratkovidnežem. Zedinjenje Slovencev preseda po zadnjem taboru vsem toni ollciozniin patronom in V dolgih člankih si prizadevajo dokazati, kako abotno je kaj tacega misliti, kako nemogoče to izpeljati. Mi no bodemo dosti poslušali njihovih glasov; ideja, ki jo je izreklo pod milim nebom že nad 30.000 Slo-L vencev, širila so bodo vedno bolj in bolj , in postala politična misel vsacega Slovenca, ki jo bomo v vse ljudstvo zanesli. Povsod se bode narod nnš, ki je bistrega uma navdušeno prijel te misli in znamenito je, da ravno isti so jo izrekli prvi, ki se hočejo pridružiti nam kranjskim Slovencem, da sojo izrekli štajerski in primorski Slovenci, kakor bi jo bili gotovo tudi koroški, ko bi jim no bilo zabranjeno povzdigniti svoj glas. Želimo tedaj da bi knjižica, ktero hoče izdati politično društvo v Ljubljani, v tej stvari izšla še to leto, da je narod dobi kakor hitro je mogoče v roke, ter bode v taborih, ki jih hočemo napraviti na spomlad, tem bolj podučen v tem vprašanji, in šo odločnejše povsod izrekal, da jo to njegova volja. Samo na Štirskom nameravajo drugo leto napraviti zopet štiri tabore, in gotovo drugi Slovenci no bodo zaostajali. V ogromnih skupščinah pravimo svetu, da hočemo biti združoni, in taki glasi se bodo prej ali slej morali slušati. Volitve za mostni zbor menda ne bodo to leto, timveč še lo po novem lotu ker šo ni slišati, da bi se delalo kako uradne pripravo zanjo. Vendar je treba že zdaj misliti nanje in delati kar je moči, da se no utrdi preveč nasprotnik, ki že dela tudi na vso kriplje, in kteremu jo ugoden sedanji političen stan. Le z krepkim delovanjem je mogoče kaj doseči, naprej že obupati, ne velja in ne more [peljati k zmagi. Če pa podležemo, vedeli bomo, da nas meče c.kr. služabno uradništvo, ne pa meščanstvo in ljudstvo. Naposlod pa vendar bode menda enkrat zmagala misel ne samo pri nas, te-muč povsod v Avstriji, da s staro birokracijo se ne dela ljudsko mnjenje, in upati je, da se bode povsod odpravila pravica glasovanja za občinski in deželni zastop od strani llnSabnikov menjajurih m tistem, uradnikov. Proč s tomi volilci! Ptuj, 2.".. oktobra, |Izv. dop.] Prvi korak po interpelaciji slovenskih poslancev v štirskom zboru je vlada storila; viša deželna sodnija je spet enkrat svoje uradnike pnprašala, ali znajo slovenski ali ne, kar je tudi pred (i leti storila, in od česar smo presneto malo korist videli. Razposlala jo namreč oglas na vso sodnijo s tem, da morajo lodnijati uradniki i/.vestiti, ali so zmožni slovenskega jezika v pisma in govoru, ali samo v govoru, ali dovolj ali sovr.šno, in ali bi se mogla postava, po kteri je 1867. lota na Kranjskem slovenski jezik v ura.le vpeljan, tudi na slovenskem Štirskom vpeljati. To bi bil začetek, ki bi nam ravno ne bil nevšeč, ker hi nam vlada harem pokazala, da ima resno voljo, v toliko adrosah izgovorjeno tirjanje štirskega slovenskega ljudstva i/polniti. Ali če nekoliko dalje pogledamo, vidimo, da je vsa ta volja le kakor glediščini zastor, kteri se od daleč blesketa, blizo pa s svojimi nepravimi barvami oči nadleguje. Več tedaj, kakor ta vladni korak nam je povod pri srcu princip, kteri je vlado vodil pri njenem prvem naskoku na slovenske želje obzir vzeti, in kteri nam vso našo nado naravnost spodkopuje. Vlada ne praša , ne sluša slov. ljudstva, ali bi sp mogel slovenski jezik v urade vpeljati, nego na uradnike se ona obrača, na sodnijskega predsednika, na dninarja, za kterih voljo je po njeni misli ljudstvo na sveti; pa naj zadnji Urndnijski slona slobodno pred govori, kakor celo ljudstvo, in reče, da on ni za vpeljavo slov. jezika v urade — rkor ga mi pisati ali govoriti ne znamo ali nočemo". Tako je osoda dolgo-letnega pravičnega zahtevanja naroda prepuščena dobri volji malega števila uradnikov-birokratov, ljudstvo pa mora gledati, kako je njegovo sveto pravo le samo podlaga nekoji „peti". Enako kakor vlada, ravnajo z nami tedaj tudi naši uradniki, akoravno je med njimi dosti takih, kteri z veseljem pričakujejo, da hi Slovenci enkrat svojo pravico dosegli. Vorjite mi pa tudi, da uradniški glavarji ves svoj upli'. zastavljajo, da Bo nobeden uradnik ne bi tako klasificiral, da je slovenskega jezika z mož en; hudo razkačeni so pa, ako se kteri predrzne zapisati, da gaje „sovrino zmožen14; da jim uradniki tu tudi ustrezajo, se ne smemo čuditi, ako premislimo, da uradniku, kteri jo v svoji 20—30 letni službi z velikim trudom si poln predel „Šimelnov" za vsako potrebo nabral, in v nemškem iirndovanji neko priročnost dosegel, ni vse eno, zdaj na enkrat v drugem jeziku pisati početi, če tudi ni sovražnik slov. jezika. Ali tako so začeli Hrvati, Ogri in drugi narodi, kteri so po časi neko politično samostalnost zadobili, uradovati, iu tudi mi ne vemo, na kak drug način. Ministcrstvo pa, ktero pravice in zahtevanja ljudstva birokratom , kteri nikoli niso prijatelji ljudstva bili v razsodbo prepušča, ne zasluži imena: ljudsko, in na ta nje opominjati imajo naši poslanci zdaj v drž. zboru priliko in dolžnost in jo sponieniti, da se vse njeno delo konečno le po pravu po pravičnem tirjanji, in po tem kar je ljudstvu dobro, ravnati mora, in da volja , ali korist uradnikov spada še le v daljo vrsto. Mi stojimo tedaj tu močnemu stanu nasproti, kteri sploh v ozki zvezi z vlado stoji, kteri dozdaj ni nikdar maral za ljudske želje, in kteri v svoji večini, ki jo še dozdaj pro-tinarodna „neinška" , tudi na dalje ne bo jemal Slovenca pod svoj zaščit, dokler razdeljenje Štajerske, t. j., dokler zjedinjenjo Slovencev v eno administrativno celoto ne bode faktično izpeljano. Ravno tako pa zahtevajo naši narodni uradniki, kterih število se sploh bolj množi, sleorajšno zjedinjenjo Slovoncev, ker sedanje neugodne okoliščine so jih v tako stisko spravile, da jim lo ta alternativa ostane, od naroda celo odpadniti, ali pa svojo boljšo prihodnost narodu žrtvovati, kaj druzega jim ni mogoče. Graška deželna sodnija je jasno izrekla, da za Slovence pri njej ni prostora; kranjska deželna sodnija tudi štirske Slovence odbija — kar nji nikdo zamoril ne bodo. Kam tedaj z našimi uradniki, prašamo mi liberalno ljudsko vlado, in njeno stranko'/ K graški deželni sodniji pridejo tedaj le graški in ljubenski nemški uradniki, v Ljubljano novomestni in ljubljanski, štirskini pa je v Celji pot zapita, kjer osem slovenskih uradnikov zna veliko stopinjo okrožnega svetovalci doseči, in še po večini zdaj niso domači. Ako slov. uradnik hoče dalje, mora najpred v požar, da se celo prerodi, mora narodu odpasti , da več še mora : trdno tajiti, da zraven nemškega tudi slo v on s k i jezik govori, ker mu vse nič ne pomaga, kakor so je res zgodilo, da se je eompetentom, kteri so kakor hudi renegati in kakor naj bolj „veiie isungstreii" znani, odgovorilo, da se na službo pri graški sodniji, kakor Slovenci naj nikdar ne zanašajo. To je tedaj osoda slovenskega uradnika, in ako kedaj slovensko uradnike, imeti hočemo, moramo zjedinjenjo Slovencev tako dolgo zahtevati, dokler se nam ne dovoli. — V obče mi želimo, da slovenske peticije za zedinjenje Slovencev nebi nehale, in da bi se u e p r en cb 1 j i v o do zadnje, pošiljale na deželni odbor, kteri je v prihodnji seji deželnemu zboru izročiti ima. Sponieniti še moramo, da vlada pri nas na drugi način slovenski jezik v urade vpeljava, kakor na Kranjskem pod „reakcijoner" razkričanim, iu natn Slovencem vendar veliko bolj prijaznim Hvctoni. Tukaj vpraša vlada uradnike, ali oni to za dobro spoznajo; na Kranjskem se jo zapovedalo, da se v uradih slov. jezik rabiti mora; in kdor jezika ni zmožen, naj se oglasi da bode prestavljen , ali kolikor so mi spominjamo, tega nobeden ni storil, ker se je vsak bal, da bi mu škodilo, tako bi se tudi pri nas zgodilo, ali pravil volja mora hiti. Iz Belegagrada, 22. oktobra. |izv. % m< talike / obresti v maji in nov. 58 H.flO London 115 fl. 80 kr. 5»/„ narod, posojilo 02 H. 10 kr. Srebro 113 fl. 00 kr. 1860 drž. posojilo 85 il. — kr. Cekini 5 fl. 49'/, kr Akcije narod, banke 791 11. — kr. Tiskar liriunrri Jan/i« Lastniki: Dr. Jož« Vošnjak In drugi.