IMM« Isbaja »«k dae in Iasasš éàOf except Sundays ud PROSVETA _ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ Urednièkt In upravnllki prottorlt S667 3. Lawndale Ave. Office of Publications MAT South Lawndale Ava. Telephone. RookweU 480« LETO-YEAK XXX Cena lista Je |6j00 «Mll*r January 1«. IMS. »t Um »oaUofflM Um AM of Oomctmb of March I. im. CHICAGO, ILU, l»ON DEI J EK, 8. FEBRUARJA (FEB. 8), 1937 Subecriptlon »8.00 Yearly STEV.—NUMBER 26 Acceptasse for maU.n* at .pecial rat. of po.Uge provided f»r in .action 110», Act of Oct. », 1117, authorised on Jess 14, 1918. detroitsia konferenca deloma uspešna Priznanje avtne unije glavna sporna točka avtoritete pripravljene na akcijo Domače DETROIT, MICH., 7. febr.— Konferenca mod Lewiaom, go-vernerjem Murphyjem In Knud-senom. podpredsednikom kor-poracije General Motors je bila sinoči pretrgana in nadaljuje ee v pondeljek. Poročajo, da so vsa sporna vprašanja v principu rešena, izvzemši priznanja avtne unije. Detroit, Mich., 6. febr. — Razgovori med reprezentanti Lewisovega odbora za industrijsko organizacijo in uradniki korporacije -General Motors so biii sinoči pretrgani, toda konferenca se bo danes obnovila. Governer Murphy, ki je predsedoval vsem sestankom v zadnjih treh dneh, je naznanil, da konferenca definitivno napreduje. Sedaj so bili imenovani mešani pododaeki, katere tvorijo reprezentantje unije in korporacije. Ti so sinoči razpravljali o specifičnih fazah unijskih zahtev in bodo danes predložili svoje poročilo glavni konferenci. "Rooseveltov vpliv nam je v veliko pomoč," je izjavil governer Murphy, ko je reporterjem Papeski nuncij pojasnil, da je dvAkrat pcMele« > - MUwaitftke novice Milwaukee. — V kleti rojaka Matha Žlindre je nastal požar, katerega so pa k sreči hitro pogasili in škoda znaša le okrog $100. — Srebrno poroko sta praznovala Lovrenc Žagar in njegova žena v krogu svojih prijateljev in znancev. — Poročila sta se Fr. Sušnik in Mary Adam. — Anton Miklič leži v bolnišnici s težko rano na glavi in z zlomljeno nogo. Poroča ae, da je dobil te poškodbe v — boju s avojo sinaho. — Gizela Medved, žena znanega goetilni-čarja in bivšega Imetnika dvorane S. S. Turn, je bila zadnje dni operirana na vratu. — V She-boyganu se je smrtno ponesrečil John Gašper, ko je padel po stopnicah in ai prebil lobanjo. Bil je samec, star 56 let in v A-meriki je živel 30 let. — Poročila sta se v Sheboyganu Paul Urner ml. in Rose Stroj ina. Nov grob v New Yorku OJean, N. Y. — Pred kratkim je tu umrl John Prebevšek, star 51 let in doma iz Travnika pri Loškem potoku. Nagla smrt v IUinoisu Lincoln, 111. — Dne 2. febr. je tu naglo umrl znani rojak Frank Petelinšek, atar 65 let in rojen v Poljčanah na spodnjem Štajerskem. V Ameriki je bil S3 let in tu zapušča ženo, sina in tri hčere. senatna preiskava avtne korporacue Resolucija t predložena v viajj kongresni zbornici BURBONSKI PREDLOG ODBIT Washington. D. c/- (FP) — Senator Matthew M>Nset£ demokrat iz West Virginije, je predložil resolucijo, ki zahteva preiakavo korporacije General Motor*, katera ae je zapletla v konflikt z unijo združenih av-tnih delavcev. Resolucija bo zdaj prišla v roke Članov senatnega delavskega odseka, kate- dolca stavka mornarskih 1 lavcevkoncana Unije odobrile dogovor in sUvkffji to se vrnili na delo velika!>eLavska| zmaga San Frandaco» Cal„ 0. febr.— Najdražja mornarska atavka v zgodovini, ki je fcaralizirala po-moraki promet t vseh pristaniščih Qb zapadni obali, od San Francisca, Cal., do Seattla, Wash., je bila v! četrtek končana z veliko zmagp delavcev. Pomorski promet, ki je počival 9« _________oracije, naglašata, da ne bo-fcU nikdar pristala na to zahte- Olje stranki pravita, da bi »"k vsè druge eporne točke hitro rešene, če se likvidira glav- ¡"ananje. Hint, Micly, 6. febr. — CivUne avtoritete čakajo governerjevih HiAirukcij glede izvajanja injekcije, katero je izdal sodnik 1 aul V. Gadola in katera določa ^'»n svtnih stavkarjev iz tovarn (;«neral Motora. Odlok, katerega Je Gadola na peticijo pravnega «vetovalca korporaci-J< ifcdal včeraj, govori, da mo-rajo biti vsi stavkarji, ki eo ' u"h tovarnar Fiaher Body Co Wgnani pred sodišče. Med o-ki jih odredbe specifično "menja, je tudi petnajst vodite-*Uvke. , Nekateri ia-I'®**v sedaj vodijo poga-J*M « reprezentanti korpora-iJfTT P°r>v»»«ve konflikta. . ki g. JseveJU. Federalno vrhovno sodišče Je bilo te sedemkrat reformirano, odkar obstoji, Ko je bilo usU-novljeno leta 1780, Je Imelo šeet. članov. l*ta 1801 Je bilo to število znižano na |H»t, a leta 1807 j« kongres zvišal ŠUvllo sodnikov na sodem in ieta 1837 na devet, To ŠUviio je ostalo do civilne vojne in Ukrat (186») Je bilo povečano na deset. Tri leta kasneje Je bilo spet znižano na sodem in leU 1860 |»onov-no zvišano na devet. To število Je ostalo do dsnba. Vse U iz-prememlHf zaznamujejo periode velikih bojev v ekonomski zgodovini Združen Ih držav, ko so se zdaj ti in zdaj oni InUresi Upli za premoč in vHiovno oblast. Prva sedeča stavka na jugu uspešna Birmlngham, Ala.—Prve se-deča stavka na Jugu. do kaUr« je prišlo pri American Caating Co., Je bila u*|iešna. Trajala Je davet dni. Navadnim delavcem Je družite zvišala plače za 20% In proporčno tudi Izurjenim. V UJ stavki ao solidarno sodelovali zamomki In lielokožni delavci. Obnovila Je gonjo proti komu-niatom In njene ČeU ao v zadnjih dneh pobile več ko tiaoč vo-Jakov rdeče armade v provincama ftenai In Kansu, L . » aát^u ^ éLé&w,. . -i .».jJi PH08VETA PÖNDEUEK, 8. FEBRUARJA FROSTETA THE BNUGHTBNMBNT n 01 uiTNtm uovnnu » rOOPOWl JBDNOTB .. . ........... S Ctmm mM - »—. M» •• M M-l •• In i far Um U.tt-4 ma («m« par ymr. CHmm Ml Olliw flJS MM MT PROSVETA Ml T M h UvMUt A«*» MKMMI or m TOBU1 Glasovi iz našel Enostranski "paternalizem" Ameriški burbonski tink Ae vedno grize Roo-sevelta, kar bo'vsekakor dokaz, da Roosevelt i« ni v žepu burboncev, oziroma da le ni krenil na desno. Roosevelt je Ae zmlrom nekje v »redi in njegova politika gre Ae vedno za tem, da bodo "delavci in pošteni kapitalisti zadovoljni" PueblAkl tnbijon Pueblo, Colo. — l>esdvillski Jure Trunk piše: "Sosed iz Puebla je trdil, da jo Jud poštenjak, ker prodaja vidne hlače, jax pa sem navaden falot, ker prodajam Boga, torej nekaj nevidnega". — Yea, g. Trunk. Kdor prodaja mačko v mehu, je Ae nekaj dru-gega. Kar se pa tiče tipanja pameti, mora samo Jure Trunk vedeti, kaJko ae tipa pamet. Pametni ljudje poznajo bedaka po obnašanju, govoru ali pisanju, in če hočemo soditi vaAo pomet, g. Trgnk, po vaAem pisanju, pridemo do zaključka, do je vaAa pamet jako puhla. Dalje g. Trunk nekaj čveka o blasfemiji alf bogokletatvu. Ce so kje kakšni bogokletneži na svetu, «o to Trunk in njegovi brat«!, kajti nihče na «vetu ae tako ne norčuje iz Boga kot to delajo agentje Rima. Ako ni blaafemija, kadar tlačite tifti kolaček propalicam in pijancem v Usta, tedaj po moji pameti nI blasfemije na svetu. zadovoljni, ker imajo stalno delo, kar jim omogoča plačo in tudi nekaj udobnosti, ker živijo v takozvanem blagostanju, dasi so Vai sužnji, daai jih tlači ona velika sila, ki se imenuje kapital. S trdim delom, s skrbmi jn silnim trudom so si priborili nekateri namišljen udobni obstanek, naj večkrat'za ceno svoje mladosti, za ceno svojih zlatih aolnč-nih dni, ki so Ali mimo njih ne-opaženi, nepoznani. 80 ljudje, ki so popolnoma zadovoljni s sedanjim sistemom. Mislijo si: mi smo siti, kaj nam mar za deaet milijonov lačnih in sestradanih ljudi. Zadnjič sem prišel v neko hfAo, baš ko je o-trok mater kruha prosil. Mati mu ga ni mogla dati, ker ga ni imela. Gledala je svojega otroka in mu ni mogla pomagati. Kadar boste naleteli na podoben slučaj, se boste prepričali, da v združeni ogromni atroAki. Pra- sov*li proti dobrim predlogom, cojlnjo vsoto v ta namen je da- Upam, da na enajsti konvenciji rovaJ ionski gospodinjski odsek bodo vsi sposobni delegati, ki bo-'spp, ostalo j» pa prebitek lan- do delali s srcem v korist članskega piknika, ki se je vršil v U stva in jednote. namen. Kljub temu je pa še ved- V nedeljo 31. jan. popoldne se no primankljaj. Zato je direkto- je pred mojo kočo ustavil fvto-rij SDD sklenil, da uprizori s eo- mobil in iz njega sto me smeh delovanjem obeh odsekov v U namen enkrat v tej sezoni predstavo. V mislih imajo menda "Ženitev radi premoženja". Ker je prebitek namenjen v plemenite svrhe, je upati, da se občinstvo odzove v velikem številu. Prani» C Naše lokalne veoii Cm Mine, pa. — Pri nas "flu" preveč ne razsaja. Na bolniški listi je le delj časa Ma*y Pazan in zdravi se doma. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. Povodenj nas ni obiskala, brezmala vsi pro-mogorovi pa so bili zaliti in kakih deset dni je bilo delo ustavljeno. Večina mladih ljudi dela v jeklarni. Zičarna v Coraopolisu NajnovejAc burbonistično obregavanje je, da Tg ^ pred krtttkIm giHVn he izbrala repertoar za tekočo se- se je Roosevelt v svojem inavguracijskem govoru izrekel za "paternalistično" vlado. Očitajo mu, da je pozabil na staro in zlato emer I Ako pravilo, da si mora vsakdo aam pomagati, da mora vsakdo ustvariti si eksistenco z varčevanjem in požrtvovalnim delom in da Je bil človek ustvarjen zato, da si bo z lastnim delom služil svoj kruh, ne pa zato, da bo živel ob kruhu drugih ljudi, razen če ga zadene fizična nesreča. Ta "zlati nauk", ki je seveda že star kakor Je izkoriAčanje človeka po človeku staro, se tiče ljudske mase. Za preproste ljudi velja Že od nekdaj, da morajo pridno delati In varčevati, če hočejo kaj imeti. Ne smejo se zanaAati na nikogar, najmanj pa na vlado! In vlada, Če hoče biti dobra, ne sme nikomur dajati potuhe; ne sme podpirati nikogar z denarjem na račun davkoplačevalcev. Svobodno ljudstvo ne potrebuje In ne mara paternalizma (vlad£ ki po očetovsko skrbi za državljane). Paternalizem je vlada despotov, ki hoče imeti posluAne in pokorne podanike! AmeriAke vlade v proAlosti so se strogo držale Uga načela. To se pravi: preproste mase, katera "si mora s lastnim delom služIti svoj kruh in ne sme se na nikogar zanaAati", niso nikdar podpirale gmotno. AmeriAke vlade niso bile paiernalistične — kolikor se tiče toavadne* ga človeka. ^ Toda, ali ae to pravi, da res niso Uile paiernalistične? Smešno! Od začetkov ameriške zgodovine, od prvih kolonij In skozi vso dobo republike so vlade, druga za drugo, po očetovsko skrbele za vse mogoče ugodnosti — ekonomskih mogotcev. AmeriAka vlada ni nikdar smela skrbeti za reveža, stalno in dosledno je |>a pomagala onim, ki so reveža izkoriAčall. Kongres je vedno sklepal zakone v prid poseatnikom in biznisma-nom. Dokler je trajala zamorska sužnost, so bili na razpolago zakoni, ki so Ačitlll trg a sužnji in gos|MidarJe sužnjev; veliki Apekulantje t zemljiAči so vedno imeli zaAčito vlade; ko so prIAle železnice, Je vlada kar metala Airoke pasove zemlje železniškim družbam za gradnjo prog. Vlada je pomagula izkoriščevalcem, da so se na naJlepAl način polastili bogatih plasti premoga, ogromnih žil rude in obAirnih gozdov, s katerimi so delali nekaj desetletij kakor svinja z mehom. Kongres je ob vsakem zasedanju sklepal carinske zakone po naročilu industrijskih in finančnih kraljev in dajal je celo denarne subvencije novim družbam. V Združenih državah je cela vrsta privatnih milljonarskih premoženj, ki so zrasla ob — pa-ternaliamu federalne vlade. Zgodovina beleži mnogo teh primerov, ampak nikjer ne imenuje tega — paternalizem. V jeziku ameriAkih burboncev to ni bil paternalizem} V jeziku ameriAkih burboncev je paternalizem le tedaj, kadar vlada |H>maga z beraAko 1 mHjjx.ro — brezdelnim delavcem. Socialno zavarovanje je imternalizem! Dokler je vlada prva let h depresije dujala re-lif le bankirjem in drugim magnalom, Je bilo vse v redu. To ni bil paternalizem! Ko je pa prišel Roosevelt iti prvi začel dajati relif brez-' poselnim delavcem, je bil takoj strašen krik v burbonskem Izraelu. To Jr bil paternallsam. "Zlati nauk" glede varčevanja, pridnega dola in samopomoči ne valja za bogatine. Bogatini so že stoletja navajeni, da vlada |M»maga le njim in po očetovako skrbi le za njih, zato Jim ne gre v glavo, kako mor* vlada zmetati milijarde dolarjev za iiodporo brr*|»oaelnim delavcem Ta podpora je miserna in noben delavec ni zadovoljen z njo, ampak l»ogatinom je Ae to preveč. Nič bi ne imelo biti! Ameriški delavci «e |m» bodo kmalu naučili, ako se Ae niso, da mora ameriška vlada služiti tudi nJim — kakor je doslej služila kapitalistom. Delavci ne bodo tudi naučili, čo ae Ae niso, da vlada ne more biti paternalistlčna na obe strani— ne more služiti dvema go«|MMUrJema. ZaLo l»odo poekrbeli, da bi» služila samo njim! Doalej je alužila le kapitalistom — danee poskuša ustreči ■ML kar i>a ne gre — v bodoče bo pa alužila le delavcem In farmarjem, ki ao večina v Ameriki — in tedaj šele dobi Amerika pravo demokracijo. f ______________ _ Je prenehala z delom, ker ne mo- Združeriih državah je nekaj na- re dobivati potrebnega materiala robe Jack Yert, 262. ivsled avtne stavke, v kateri je --prizadetih par sto tisoč delavcev Naše kulturne prireditve ' 1 Letošnja zima je res mila. Ce Detrolt, Mich. — Detroitska W padlo toliko snega kolikor je Toda pustimo J ureta in do-1 napredna kulturna društva so po dežja, bi bilo nekaj groznega taknlmo se našega gospodina Cl- dolgem cincanju končno vendar- čim se brna pomlad pričel tajati, 1 - ... kar bi morda povzročilo še večjo povodenj. Pretekli teden je truk do smrti povozil neko 75-letno starko. Največkrat rečejo, da je voznik vzrok nesreče. Že večkrat sem naletela na slučaje, ki si človek misli, da ne bo avto tako hitro prldirjal, in tudi če, "saj me ne sme povoziti". Taka mnenja so večkrat kriva nesreč. Ako bi lju dje, ki gredo čez cesto, morali plačati kazen, kakor jo plačajo vozniki za svoje prestopke, bi bilo manj nesreč In «mrtnih slučajev na cestah. Voznik ne mora na vse paziti. Pešec se mora sam paziti, da se ne pripeti nezgoda. Tukajšnji gospodinjski klub priredi veselico na 18. feb. ob 8 zvečer. Vabljeni ste vai od tu in i* vseh sosednjih naselbin, vs mladi ¿in stari, da se te veselice ljajoče pozdravila a. Jože $noy in s. Peter Kokotovich. S svojim posetom sta me razveselila in povabil sem ju v kočo. Peter »e je zagledal v slike raznih konvencij SNPJ in zborov J8Z. 2e večkrat sva bila skupaj na zborih. On je dober govornik in lepi hrvaščini razloži svoj predmet, govori pa tudi angleški. Postregel sem jima s kali-fornijcem. Pa če bi bili vsi taki pivci, ne bi bjlo treba vinake ;rte. Peter je vino le poskusil, 8noy pa sploh ne pije, počuti pa se precej dobro, odkar ga zdravi črna dohtafea. Potem sta obi skala Zaveršnika, kamor sem ju pospremil in smo se o marši čem pogovorili» .. • * Nace Žlemberger, m nekakAno petdesetletnico svoje-1 zono. Vzrokov, da so s pradeta-ga lenuAtva in te njegove pro- vami odlašala tako dolgo, je več, slave, se je udeležilo okrog 36 glavni je malodušnost, ki se je v njegovih bratcev iz raznih kra- poslednjem času naselila več ali jev Amerike. Jureta Trunka se- manj po vseh naselbinah. Neka-veda ni bilo, ker Ciril mu nt ho- teri trdijo, da so to znaki naše tel poslati za tlket — in Jure je narodne smrti odnosno umirajo-suh, zato je ostal doma. ~ Uega idealizma, drugi pa navaja-Bil je res zlat ali pozlačen cir- jo za vzrok veliko število pllt-kua, ki se je vršil v cerkvi. Brat- kih veselic In večerink, na kate-cl so se vrteli in skakali kakor rlh ae brez vsakega program* in pajaci okoli "zlatega slavljenca", napornih vaj napravi večji pre-in ko je bila igra končana, je šla bi tek kot obratno, kompanija v hotel in pojedina Prvo predatavo v tekoči sezo-je trajala tri dni, seveda na ra- ni bo podal dramski odsek soc. čun slepega naroda. klubov 114-115 J9Z, in sicer dra- BaA ko to piAem, imajo v Pue- mo "Morje" v štirih dejanjih iz-blu "sveti misijon". Dasi imajo pod spretnega peresa Zvonimir tukaj dva, ki znata dobro stri- ja Košema. Pozorišče te drame je čl ovce, je naA stari Ciril dobil ob naAem sinjem Jadranu. V njej Ae enega Iz Ljubljane, nekega ss zrcali tragedija Atirih mladih VoduAka, ki je priAel v Amerl- ljudi nasprotujočih si značajev, ko, da bo pomagal obriti ovce do katerih pa usoda ne izpusti iz PRHV ■ čistega. Iz Puebla pojde v Lead- svojih krempljev; dokler jih do-j udeležite. Veselja in zabave bo ville, kjer Jure Trunk ne more sam ostrlči onih par kozlov. Ta ljubljanski volnostrlžec je pri vlekel veliko zalogo "suhe robe", s katero dela dobro kupčl jo. Neka ženica se baha, da js sama prodala te robe za $28. To je business, Martin Kočevar, 21. cela ne uniči, bodisi fizično ali dovol} za vse, kakor je pri nas ¡duševno. Tragedija vam bo .ne- že v navadi. Za vae dobrote in 1 dvomno segla globoko v arce, ker postrežbo bo skrt>el pripravljalni v njej bo videl marsikdo lastno odbor. Moč narave Hharon, Pa.—Kadar brijejo v zimskih dneh ledene sape, ki se poigravajo s belimi snežinkami, si ne želimo ničesar bolj kakor mirnega kotička pri peči, v kateri prasketa ogenj in razAlrja po sobi prijetno toploto. Ko tako sedim In premlAlju jem, največ o delavaki usodi, ki nas je zadela v tam dvajsetem stoletju, se mi zdi, kakor da bi •e vse ncbeAke in peklenske sile zarotlle proti naAl zemlji, proti revnim, ubogim In slromaAnim delavcem. Ko poaluAamo radio in čitamo časopise, povsod naletimo na poročila o povodnjl, ki Je zadela enajat držav v Z. d. Voda je uničila mnogo in napravila atraAno materialno Akodo, ki gre v več sto milijonov. Kaj bodo počeli prizadeti delavci, ki ae Ae v razmeroma normalnih časih le s težavo preživljajo? V krajihyx>plave ni voda pri zaneala nikomur, tudi cerkve in aamostani ao morali romati v visoko poplavno morje Poglejte, vremenska katastrofa ni prlza nesla niti cerkvam, katerim pra vijo, da ao kuče božje, Pri koriHiraciji General Motors je v teku velika stavka, ali tako rekoč sovraštvo med Učni mi in sitimi, med tl*'nni in tla-čiteljl. Ako bodo stavkarji složni, bodo tudi sijajno zmagali, kajti proti delavatvu ni sile. ki bi Jih premagala, če so solidarni. VI sami veste, da It v slogi je moč. kakor pravi (iregovor Veliko vrsti» let ste delali, garali In trpeli, in kaj imate za to? Roke polne žuljev, srce |iolno bridkosti. Kadar je vreča 1 silna, ae sama razveže, želim vam v vaši borbi najboljši uspeh, da bi aijajno zmagali na celi črti! Mnogi živijo danes v neki bi*, šani sadovoljnosti; imajo kruh, morda tudi udoben dom in so peaabili na prestane hoje, preatano gorje in tudi ne gledajo v bod«ičnoat. ki loži pred nji mi temna In meglena. Mnogi ao sliko. V tej drami nastopijo najboljši naA i diletantje — Ivanka Urban, Anton Chesnlk, Auguat Platt, Mary Cheanlk, Mary Jur-ca, Jakob Gorup itd. Režlra A. Chesnlk, pevske točke aranžira J. Berllag. Predstava se vrli tna velikonočno nedeljo 28. marca v Slov. delavskem domu. Dne 26. aprila-pa proalavi pevski zbor "Svoboda" svojo 25 letnico z romantično opereto "Sanje pod lipo" v treh dejanjih, ki Jo je prevedel is nemščine John Berllag. Snov te operete je nova za naše odre. Pisatelj se namreč bavl z belim suženjstvom. Glavni učinek bo pa nedvomno doseglo krasno petje in dinamična godba. Opereta se odlikuje z neobičajno bogatim humorjem. Več o tem pozneje. Nadalje se AuAlja. da se tudi mladina pripravlja na predstavo enkrat v tej sezoni. Ta predstava pa ne bo drama ali komedija, Ae manj pa faraa, pač pa "Kon-fuzlja noči". Ker doživimo val več ali manj konfusnih noči, bo to pač zelo zanimiva stvar in morda tudi na svoj način vagojt-valna. Slovenski delavski dom si baA ksr nabavlja novo scenerljo 1 svoj odnosno naA oder. S tem so Katarina Uieničnik, 145, Nace je odklonil Plney Fork, O. — Pretečeni teden sta me obiskala iz May-narda od druAtva 276 SNPJ predsednik Louis Berlot in John Slanovec. Obvestila sta me, da sem bil pri njihovem druAtvu nominiran za delegata 11. konvencije,'ako sprejmem. "Ker že dolgo nič ne zaalužiA in čas ImaA, bi lahko Ael, ako boš Izvoljen, saj ImaA skuAnje, ker si bil že večkrat delegat," sta mi rekla. Povedal sem jima, da smo se z njihovim druAtvom v to svrho združili in na seji našega druAtva sem kandidaturo odklonil, zato jo odklanjam tudi pri nji hovem druAtvu, pridržim si pa nominacijo namestnika. Star sem in duAevno ter telesno sem že precej opešal. Ne morem več tako delati za jednoto kot sem delal prejAnja leta. Delegat pa mora biti sposoben, mora poznati pravila, da jih lahko tolmači oziroma razjasni, kar bo v korist jednoti in članstvu. Na par prošlih konvencijah so >111 nekateri delegati samo zaradi dnevnioe in bi bilo mnogo boij-Ae, da jih ne bi bilo, ker so konvencijo samo zavlačevali in gla- I jy jiji f' '■. > it »i Etbln Kristan naatopi v SND Clevelaitd, 0.—V nedeljo 14. feb. ob 3. popoldne bo nastopil na odru SND na St. Clair ave. na prireditvi Cankarjeve usta nove naš star delavski boritelj Etbin Kristan, katerega bomo spet po dolgih letih imeli priliko »UAati in videti. Dasi je Kristan že v letih, nad 60 let star, Ae ved no poseduje dinamično silo, je Ae vedno čil in energičen. Vsi naši zavedni delavci, ki se štejejo v napredne vrste, naj pridejo na to prireditev, na kateri bo glavni govornik Kristan, ki je menda še edini med nami živeči osebni prijatelj pokojnega Ivana Cankarja, našega najboljšega pisatelja in zagovornika tlačenih. In ker se med nami baš sedaj toliko piše in govori o Cankarju in njegovih literarnih delih, je najbolj primerno, da pridete na to prireditev v velikem, številu. Kristan nf»n bo razložil o Cankarju marsikann predočil resnično sliko njegovega velikega dela za slovenske delavce. Poleg glavnega govornika bo na sporedu tudi odrska slika sedanjega časa, enodejanka MPla-čica". Nastopili bodo tudi napredni pevski zbori ki solisti. Prireditev sama bo posvečena Cankarju in njegovi ustanovi, da se postavi pri nas v Clevelandu kulturni steber naprednega elementa v povzdigo slovenskega žlvlja tu In v slovenskih našel binah sploh. Zato pa je dolžnost vsega naprednega elementa v Clevelandu, da se strne skupaj v nedeljo 14. feb. in prisostvuje tej veliki manifestaciji napredne de lavske misli v Clevelandu. Poka-žimo nazadnjaškim elementom, da smo močni, da smo resnično zavedni v besedah In dejanjih! Da smo ponosni na svojega delavskega voditelja Ivana Cankar ja, ki je učil resnico, bičal laž in hinavščino! Pokažimo, da smo res vredni njegovega imena, in pa to, da se zavedamo v polni meri, kar je on učil, da je bil odločen sovražnik izkoriščevalcev in njihovih hlapčonov in prav tako odločen bojevnik za delavske pravice in resnico. Tega se moramo zavedati vselej in povsod! Ivan Cankar je vriU plemenito delo: boril se je proti igno-ranci in proti parazitom vseh vrst, ki se redijo na račun ljudske nevednosti. S svojo žgočo satiro je neusmiljeno udrihal po pijavkah in hinavcih. A glejte, sedaj, po njegovi smrti, si baA te pijavke ln hinavci hočejo prilastiti njega, ki jih je najbolj bičal! Jo je ironija vseh ironij, podlost podlih, končno pa znana lastnost vseh hinavcev in sa-vajaleev. NaAJ rojaki sodelavci is naselbin Loraln, Barberton, Girard in drugih se uljudno vabijo, da gotovo pridejo v nedeljo 14 feb. v SND na 8L Clair ave. Pridite in uživali boste! Pridružite se nam in pomagajte Cankarjevi ustanovi, da se čim prej uresniči Ideja itdajanja Cankarjevega glasnika, ki ne bo le v spomin Ivanu Cankarju, temveč v povadloD nas samih, ki se zbiramo na naprednem kulturnem polju. Anton Skapin. 812. Pasja logika Velika vojaka, nobenega generala! Revček Slovenček je oni dan objavil pi« nekega katoliAkega generala, ki pa nole biti general. Se več : skril se je nekam v oz&dje in Ae svojega imena jioče pokazati! Ta negeneral toži: "KatoliAki Slovenci t Ameriki potrebujemo dobrega in nadarjene« voditelja." Oh, boy ! To je klofuta Tonetu Grdini, Jo^ tu Grdini, Lojzetu Pfrcu, Jakatu Dtebevcu, Mi-lanu Slajetu, Matiji Jagru, Juriju Trun k u, Ber. nardu Ambrožiču in — last but not least -"naj inteligentne j Aemu ameriškemu Slovencu" (ki veruje v vraže in babjo vero!) Hugono Brenu ! Cela procesija voditeljev, hajkačev in faj. tarjev — pa nobenega dobrega in nadarjenega voditelja med njimi! Good-bye armada brei generala ! e e e Kaj delajo "rdeči mesarji" Prva vest iz Vatikana (kjer imajo široke oči in dolga ulesa, da vse vidijo in vse slišijo po vsem svetu): BoljAeviki, republičani in demo. krati v Španiji so ubili 30,000 duhovnov in pet nun. ■ Druga vest iz Vatikana (kjer danes ne vedo, kaj so poročali včeraj ) : Boljšaviki, republik-ni in demokrati v Španiji so ubili 30,000 nun in pet duhovnov. • • • Heureka! Kdo je kriv mesarskega izbruha v Španiji? Ameriški jezuit Wilfred Parsons meni, da je deloma kriva španska katoliAka cerkev. Slovenski pater Hugo meni, da je kriv iid Trockij, kriv je Stalin, kriva sta Molek in Jon-tez in kriv je satan. Stric Jure pa meni: Heureka! Vsak imi malo prav, čemu bi si še jaz belil glavo!--! e e e Komunizem in fašizem Nekega kmeta v Italiji so učili glede razlike med komunizmom in fašizmom. To je takole — so mu razlagali — ti i mai šest krav. Komunisti bi ti vseli vseh šest krav in dali bi jih občili, da bi jih vsi skupaj krmili in molzli. Ali bi bil zadovoljen s tem? Italijanski kmet je žalostno odkimal z giavo, da ni zadovoljen. Dobro. Fašisti ti pa pustijo vseh šest kriv, da jih ti sam krmiš — — Kmet veselo pokima z glavo in iztegne roki v rimski pozdrav. — — smpak fašisti krave vsak dan pomol* žejo in odneso mleko Kmet, razočaran, skremži obraz in pade mu roka. (Po zagrebški Istri;) e * e 0 Židovska vera Pravoverni Žid vpraša rabinca (židovakegi duhovnika), če sme izvrAiti kakšno delo na judovski praznik. \ "Smrten greh je, če se samo ganeš," mu odgovori rabinec. "Tudi dolarja ne smem pobrati, če ga najdem na cesti ?" vpraša dalje pravovernik. "Jas bi stopil na dolar in stal tam do drugega dne," ga pouči rabinec. e e e Znotraj luknja, zunaj nié .. . Pater Hugo: Verski odpadniki, ki so neko! ljubili vero, jo danes najbolj napadajo. Vaiki tepec, rojen v starem kraju : Vi patsr Hugo, ki "vse" veste in "vse"- pojasnite, kako grdo se motite! Jaz sem priča, da verski odpadnik ni nikoli imel dosti vere in česar ni imel, ni mogel ljubiti. Zato vere tudi prav ni¿ ne pogreša in prav nič ga ne "peče" ali "boli" zaradi tega. Ce kaj napadam, napadam vd fanatizem, kar se pa tiče izgubljene vere — ne bom zaradi nje dobil niti enega sivega lasa. Ampak vi tega ne morete poj miti 1 Vaiki tepec, rojen v Ameriki: Moji starši 10 brezverci in jaz nisem nikdar imel tiste vafc vere, kljub temu rad pokritiziram vaše verske absurdnosti. Mar to delam po vaši pasji logiki zaradi tega, ker me "peče" izguba nečesa, feur nisem nikoli imel in o čemur sploh nimam pojma? fci^Jttlm "Knjigortroj" ▼ Uralu —mm—m—mmmm Rusi sb neutrudni v snovanju in gradnji novih mest. Pravkar je sklenila vlada v Moskn I da osnuje ikJVo mesto z imenom knjig<*troj V tem mestu bedo uredili tiskarne, ki bodo tiskale vse knjige in tiskovine sa rusko vlada dalje vse publtkaeije za Kotni n temo. StroAki«» gradnjo so predvideni na 80 milijonov roblj£ V Knjlgostroju bodo zaposlil^ kakšnih stavcev. I>etna produkcija knjig je preračuna* na 111 milijonov iavodov. Pred dvajaetimi leti ————» < ■ IVedaednik eh v ahornko. ra je pripeljal LISTNICA UREDNIŠTVA Roundup. MonL. M. M.: Tistega sdravila Ae ni na trgu. da vedno delajo poskušnje (eksperimentirajo) g njim 1 (is Prosvete z dne 8. februarje 1917 ) Domače veati.-Dopianik iS se pritoAuje v Proa veti. da je tam še n.rwp Slovencev, ki še danea nočejo biti dru*'*» * ^ "Avstrijci" ... ( Delavske vesli. Vojaške čete so naf*'^ lavra, ki stavkaj« v sladkorni «etllnic v Yorku. Delavske organizacije jUPoUstinu • p H vojni. Svetov«, vojaa. Nemške podmon. • * £ topile nadaljnjih 13 zavezniških parn¡k<» traîne države protestirajo proti novemu vei mu načrtu Nemčija. Vesti s Primorskega MORALI SO pm MAZILNO OLJE Organist Loj» Bratu* je od tega nevarno »bolel Gorica, jan. 19S7. - Na Gori-škem je navada, da ae pri polno-¿nici na božič in v božičnih praznikih «ploh med latinsko peto mašo pri darovanju okrog oltarja pojejo tudi starodavne slovenske božične pesmi. Te pesmi poje v zboru vse v cerkvi zbrano ljudstvo. I Takšna navada je tudi v Pod-gori pri Gorici. Nekateri Člani fašistične organizacije pa so hoteli to preprečiti. Ko je župnik za to namero zvedel, je zelo pametno odredil, da se med mašo slovenske pesmi ne bodo pele, ampak šele po maši. Obvestil je o tem tudi goriško kvesturo, ki je poslala k polnočni maši večje Število policijskih agentov, da preprečijo vse nerede, če bi jih hoteli izzvati omenjeni ljudje. Tako je bilo polnočnica opravlje^ na v največjem redu in verniki so po maši nemoteno prepevali stare božične pesmi. Nemirneži se petja niso upali motiti, ker so se zbali policijskih agentov. V nedeljo, dne 27. decembra, pa se je zgodilo, da je bil od zgo-rej imenovanih nenvirnežev or-Kanist Lojze Bratuž obenem e ■pevcem Nacetom Lehovcem, Simoni ti jem, ueluibencem Katoliške knjigarne v Gorici in še dveh rugih domačih pevcev povabljen, naj se javi na sedežu faŠi-|ja v Podgori. Tam je bil vsak posebej zaslišan in so vsakega prisilili, da je popil iz četrtlitrskega kozarca neko tekočino, o kateri so pozneje zvedeli, da je mazilno olje. Preiskava, ki so jo uvedle politične oblasti, je dognala, da je bilo to dejanje organizirano od sedem članov fašija. Imena vseh sedmih fantov so oblastem zna-[na. | Od štirih nesrečnikov, ki so [morali piti mazilno olje, so trije brez nadaljnega prenesli vse posledice, le Lojze Bratuž je težko obolel. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer se nahaja. v deliriju. Zdravniki so ga natančno preiskali ter pravijo, da je nevarno, da se mu zmrači um. Strokovnjak iz bolnišnice za duševne bolezni je predlagal njegov prenos (njegov oddelek, toda predlog [ni bil sprejet. | Podgorski župnik je takoj za-[prl cerkev in poslal poročilo o dogodku nadškofijskemu ordinari- jatu v Gorico, kjer so takoj vložili pritožbo na prefekturo in na državno pravdništvo ovadbo proti krivcem, ki so motili božjo slu^ žbo. Pritožbo je vložil tudi župan. 1'refektura je takoj odredila preiskavo in je nadškofijskemu or-dinarijatu obljubila, da bo krivce strogo kaznovala, ne glede na kazni, ki jim bodo prisojene od sodišča na osnovi ovadbe državnega tožilstva. Tajnik fašija v Podgori Stefanelli je nekam izgi-">l in ga politične oblasti tudi iščejo. | Radovedni smo. kakšen bo izid preiskave, kajti to je prvikrat, da italijanske oblasti nastopajo proti fašistom radi izpadov proti Slovencem. Zopet aretacija MAbe«incev** | Trst. dec. 1936. — Ob državni m« ji pri Podlanišču Je obmejna fašistična mUica aretirala tri naše mladeniče, ko so se vračali iz Jugoslavije zopet domov v svoj rojstni kraj. 1 Bili so to: 241etni Angel Sar mec od Josipa iz Milj, ki je zbežal skrivaj v Jugoslavijo 26. septembra 1935, da bi se tako odtegnil vojaški obveznosti, 26 let ni E-mil Reja od Srečka, doma iz Kr-kavcev na Koprščini, ki je takisto skrivaj pribežal v Jugoslavijo 11. septembra 1935. ter 261et-ni Bogomir Klavžar pok. Avguština iz Grahovega, ki je imel sicer potni list, čigar veljavnost pa je zapadla že 19. septembra 1934. Vsi trije so bili izročeni karabinjerjem, ki so jih odvedli v kazenske zapore. Franca Ložar ja iz Črnič so našli na polju težko ožganega in ga takoj odpeljali v bolnico, kjer pa je zaradi hudih opeklin kmalu izdihnil. Nesrečnež se je namenil iz Crnič proti Vipavi, da si poišče dela. Na polju si je nekaj sku-hal in pri tem zadremal. Veter je raznihal ogenj na bližnje, grmičevje in kmalu je bil ves v plamenu. Na cesti Sežana—Divača, pri prehodu čez železnico, se je šofer Marij Kragelj, ko je stopil iz avtomobila, tako nevarno spotaknil, da je zadel z glavo ob prio-stren kamen, ki nvu je prebil lobanjo. Še istega dne je umrl v tržaški bolnici. Pri Modrejcah na cesti Sv. Lucija-Gorica sta po nesreči trčila dva avtomobila. Pri tem je bila težje ranjena Alojzija Le-ban iz Idrije. ______' Gotič Franc iz Škrbine pri Komnu je moral zapreti trgovino za 3 dni, ker je prodajal slanino po višji ceni. 661etni Rauhar Josip iz Vrho-velj,pri Toma)u je po nesreči padel pod voz in si polomil rebra. Zadobil je tudi težje notranje poškodbe. Njegovo stanje je nevarno. V Sežani se je vršila edinstve-na poroka. Poročila sta se 531et-ni Anton Kert in 421etna Ana Be-kar. Oba sta namreč gluhonema in sta gojila simpatije ter ljubezen že v rani mladosti, tolažeč si s tem življenje, ki ju je tako nesrečno zadelo in ju na koncu ze-dinilo. "Prostovoljni" vpiai za predvoja-ške vaje Z dolenjega Krasa poročajo, da fašistične oblasti vršijo veliko' strahovanje med mladeniči, da se morajo "prostovoljno" vpisati v predvojaške tečaje. Ker niso imeli uspeha z grožnjami so se začeli posluževati dejanj. Vsi tisti mladeniči, ki niso podpisali, da hočejo prostovoljno obiskovati predvojaške tečaje, so bili s strani fašističnih oblastnikov pretepeni in prignani v prostore fašistične organizacije, kjer so morali izjaviti in podpisati, da bodo hodili na predvojaške tečaje prostovoljno." Roparski umor pri Št. Petru na Krasu V Kalu pri Št. Petru na Krasu je bil dne 6. jan. t. 1. izvršen roparski umor, ki je pretresel vso okolico in je zahteval smrtno žrtev Antona Smerdela. • Po maši se je Smerdel okrog 11 u-re vrnil po bližnjici na svoj dom. Toda doma so ga zaman čakali. Iskali so ga po vseh gostilnah in znancih, toda nikjer ga nieo dobili. Našli so ga šele drugo jutro v bližnjem gozdiču vsega okrva-velega s široko rano na glavi. O-blaati so dognale, da je bil Smerdel ubit z zelo ostro sekiro, ki mu je naredila smrtno rano na tilniku in zaradi tega je morala smrt nastopiti takoj. Preiskava je dognala, da je bil umor iavr-šen zaradi ropa, ker pri pokojniku nieo našli denarnice, v kateri pa je bilo, kakor pravijo sorodniki. le malo denarja. Na eeeti v Tržič so agenti davčne policije prijeli nekega Pahorja Antona. Pri njem so našli dve steklenici, ki sta močno dišali po žganju. Po daljšem zasliševanju je priznal, da je žganje izviralo iz tajne žganjekuhe in da ga Je tudi sam prodajal v Tržiču. Zaradi tega je bil postavljen pred sodišče. Zagovarjal se je, d» je prodajal žganje radi influence in da je s tem hotel pomagati ljudem. Izpovedal je tu-4i imena vseh oseb, ki so kupile od njega žganje. Obsojen je bil na 820 lir denarne kazni in na plačilo procesnih stroškov. Njegovi klienti so dobili vsak po 50 lir denarne kazni. Zaradi, tihotapstva so bili postavljeni pred sodišče in obsojeni 27 letna Peld Katarina iz ^ drije, ki je dobila 15 dni zapora in 50 Ur denarne kazni, Novak Frančiška, stara 38 let, iz Idri-i je, Zelen roj. Vončina Štefanija, stara 27 let iz Ivokovca in Ko-mec por. Peternelj Leopolda, stara 20 let iz Idrije so dobile po 50 lir denarne kazni. Konta Ivana iz Idrije, Jiirca Ljudmila, Pe-čir Radoslav so tudi med kaznovanimi. Zaradi velikih snežnih žametov v zadnjem času po visoki soški dolini so gorski prehodi zasneženi in neprehodni. Tako so zaprli prometu tudi cesto čez Predil. .. Za tri dni je moral zapreti trgovino Anton Ravbar iz Komna, ker je prodajal testenine po višjih cenah, nego so predpisane. Franc in Joaip Dakskobler, stara 32 in 18 let, iz Podprda, sta bila naznanjena sodišču zaradi tatvine bodeče žice, cementa itd., na škodo vojaške uprave. Na 600 lir denarne kasni in na plačilo vseh stroškov je bil kaznovan 35-letni Franc Lahar-nar iz Ponikve, ker so ga dobili, da je kuhal žganje in ker je hranil nekaj nabojev In samokres. 50 lir denarne kazni je dobila Katarina Brelich vd. Seljak, stara 50 let, iz Grahovega, ker je vtihotapila tri četrt kg kave. Pred goriškim ^od iščem sta se morali zagovarjati 36-letna Na-gode Ivana in 87-letna Plešnar Štefanija iz Črnega vrha, ker sta nagovarjali svoje mladoletne sinove, da so prešli preko meje v svrho tihotapstva. Plešnar Štefanija je bMa obsojena na 17 dni zapora, 8 mesece in 18 dni areata ter/3094 lir denarne kazni. Nagode je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Na cesti proti Dornfaergu je baron Karl Lewetzlow Lanthie-rl, ki stanuje v Gorici, povozil 5 letno Drago Mozetič. Člani novega fašističnega dl-rek torija v Dol-Otlici so sledeči: Pavlin Viktor, Hren Italo, Bizjak Marij, Bratlna Fane in Co-šteli H^tor. .......... - FH01TETA Illinoisko mesto rešeno poplave Povodenj ograža nasipe ob reki Miaaiaaippi Cairo, lik, 6. febr.—Močna stena nasipov' ob tem mestu, kjer se reka Ohio steka v reko Mississippi, je vzdržala pritisk vodefn mesto ni več v nevarnosti poplave, ker je pričela voda upadati. Zdaj-so v nevarnosti nasipi ob reki Mississippi v nižinah na jugu, ki so stali fede-ralpo in državne vlade milijardo dolarjev. Armada deeet tisoč delavcev sdaj utrjuje naaipe ob več milj dolgi črti, ki se vleče od ttick-mana, Ky., do Tiptonvilla, Tenn. Federalna obrežna straža v teh krajih ima na razpolago 140 čolnov in ladij, da reši prebivalce v dolinah, ki bodo poplavljene, če se bodo nasipi zrušili. Vojaški oddelki so bili sdaj poslani v vzhodni del Arkansa-sa Is Fort eherldtna, III. in Cus-terja, Mich. I« Fort Houstons, Tex., so na poti V ogrožene kraje nadaljnje čete federalnega vojaštva, da bpdo sodelovale pri reševanju prebivalcev, če se bodo nasipi podrli pod silnim pritiskom vode, ki se vali proti New Orleansu. Zdaj so našli trupla treh nadaljnjih žrtev, ki so utonile, ko so valovi prevrnili čolne reševalcev v bližini New Madrida, Mo. Skupno število žrtev je naraslo na 23, sedem drugih, ki so bili Voda reke Ohio, od Pittsburg-ha, Pa., do Gaira, 111., stalno upada. Višek v slednjem mestu je t dosegla zadnji četrtek, ko je v nekaterih krajih preplezala 60 čevljev viaoko steno. Mesta Cincinnati, O;, Louisville, Ky., Evansville, Ind. in druga ob reki Ohio so bo deloma izkopala iz blata. Voda je odtekla in prebivalci, ki so se umaknili, se počasi vračajo v fciesta. Harry L. Hopkins, načelnik federalne *e-lifne -administracije in član Rooseveltove komisije, ki je bila poslana v poplavljene kraje, je naznanil, da bo 160,000 rellfnlh delavcev uposlenih pri čiščenju v poplavi prizadetih mest in na sel bin. m i » — - Eric Drummond. angleški poslanik Anglija sklenile s Italijo. Rimu. -WwW Woftr». kaše, ko podplauje dogovor, katerega Je Zahrbten napad na senatni odsek Ustavitev preiskave spi-onaže je cilj Rudarska konferenca v Washington!! Unija te pripravlja na pogajanja e magnati Washington. D. C.—(FP)— Clsnl distriktnih mezdnih odborov rudarske unije UMWA so bili pozvani v Washington na konferenco, ki bo določila smernice in dala navodila eksekutivi pred prlčetkom pogajanj med rudarsko unijo in reprezentantl premogovnih kompanij glede sklenitve nove pogodbe. Člani eksekutivt UMWA ae bodo sestali s reprezentantl kompanij 17. februarja v New Yorku. Konferenca, ki jo je sklicala eksekutlva rudarske unije, se bo pričela 12. februarja ob treh popoldne. Zahteve, ki jih bo rudarska unija formulirala na tej konferenci, najbrž ne bodo ob* javljene v javnosti pred sestankom s operatorji v New Yorku pet dni pozneje, vseeno pa je bilo namlgnjeno, da bo unija šla v boj aa skrajšanje delovnega tedna na 30 ur in obdržitev stane mezdne lestvice. Rudarji delajo zdaj 35 ur > tednu, toda operatorji so nedav no isjavill, da bodo zahtevali podaljšanje delovnega tedna na 40 ur brez* zvišanja mezde. Vu ljavnost obstoječega dogovora poteče 81. marca. Poziv na člane distriktnih mezdnih odborov rudarske uni je, naj pridejo na Washington sko konferenco, so podpisali John L. Lewis, predsednik unije, Philip Murray, podpredsednik in Thomas Kennpdy, tajnik-blagajnlk. dvomno odobrila in tako bo stopil v veljavo. Gallagherjev nai>ad je izzval protinapad pri konservativcih. Poslanec Winterton je pričel kričati, da član parlamenta, ki predstavlja tako malo skupino volilcev, mora biti kainovan. "V imenu vse Anglije izjavljam, da ni nobene podlage za Galla-gherjevo sumnlčenje in obdol-šitve," je vpil VTinterton. "Tako obdolžitev lahko izreče le oseba, v katere glavi ni vse v redu." Uradniki stavkolomske agenture pred sodiščem Washlngton, D. C.—W. W. Groves, W. B. Groves, L. D. Rice in J. C, Boyer, uradniki Railway Audlt & Inspectlon Co., agenture, ki dobavlja pobojnike In stavkolomce Industrijskim firmam, kadar so zapletene v bojih delavci, so nustopill pred tukajšnjim okrožnim sodiščem n« obtožbo žaljenja senata, ker so ignorirali poziv, naj sd udeleži jo zaslišanja pred senatnim od sekom, kateremu je bila poverjena preiskava špionaže v indu strijah In kršenja civilnih svo-bodščin. Odseku načeluje sena tor La Follette Iz Wisconslna Pred sodiščem so izjavili, ds ni so krivi in bili so izpuščeni, ko je vsak položil kavcijo tisoč dolarjev. Vsi* IsmIo prišli ponovno pred sodišče. Naročite Mladinski liat, najboljši mesečnik za slovensko aUe dinol Washington, D. C,—(FP)— Lobistl mogočnih korporaclj se silno trudijo, da ustavijo senatno preiskavo špionaže med delavci v industrijah in kršenja civilnih svobodščin, katere garantira federalna ustava ameriškim državljanom. Odseku načeluje senator Robert La Follette. Lobistl so pridobili ns svojo stran že nekaj senator Jev, ki bodo delali na vee krip-Ije, de senat odkloni finančna sredstva za nadaljevanje preiskave. Zahrbtni napad Je prišel na dvefy frontah—v senatu In nižji kongresni zbornici. V višji zbor-niči Je bile predložene resolucija proti nsdsljnjlm eproprlaci jam zs finsneirsnje preiskave, v nižji pa Js bil stavljen pred. log, ki prepoveduje odseku najemanje kompetentnih oaeb Iz Napad na angleške ga kralja v zbornici Viharna debata lamentu v par Sodišče udarilo parobrodno druibo New Orleans, La.—Federalno okrožno sodišče je odredilo, da mora Clyde Mullnry Steamship Co. ponovno uposlitl delavce, ka tere je vrgla na cesto zarml linijskih aktivnosti, obenem jim pa mora plačati mezdo za ves čas, ko so bili brez dela. V istem odloku naglaša, da Ima federalno deluvsko razsodišče v smislu Wagnerjevega delavskega zakona pravico prisiliti vsakega delodajalca na kolektivna isigiija-nja z delavci, V Človek brez deiele interniran v Ameriki San Francisco.—Imigracijske oblasti so Internirale na Angelj-skem otoku "španskega komunista Juana Diasa, "moža brez domovine," ker ga v Španijo aedaj nočejo poaiati. Po tej logiki so danes vsi Šjmncl brez domovine. An ti fašist ne bo deportiran v Nemčijo New York—Proti deportacijl 28-letnega Carla Olma so zvezne oblasti zadnjo uro ustavile de-portacijsko postopanje. Olm je nntinaclj in povrhu še poročen i Židovko, ki Je naturalialrana Američanka. Deportad ja bi pomenila dvojno persekucijo v Nemčiji. Sedeča stavka oljnih delavcev ie—sedi Tulsa, Okla.—Sedeča stavka 200 delavcev v rafinerijah Bm-pire Oil Co. na semlnolskem polju še traja, ker noče popustiti nobena stranka. Več krajevnih unij se je že prostovoljno asesl-ralo z enodnevno plačo na mesec v pomoč stsvkarjem. Sporno vprašanje je delovnlk, katerega hoče družba |>oda!jšat!. Vrtnica in vijolica Učiteljica je razlagala otrokom razliko med ošabno vrtnico in skromno vijolico. "To Je kakor ošabna oseba, gre po ulici, nikogar ne pozdra-vi, m /m njo gre majhna postava in s-povešono glavo. Kaj Je to, LojzkuT" "Prosim — njen mošt" I/ondon, 6. febr.—Prikrita ob-dolžltev, da kralj Jurij VI. nima potrebnih sposobnosti za izvrševanje svoje naloge, Je js>-vzročila kraval v parlamentu. Obdolžitev Je Izrekel W. Galla-ghert edini komunistični posla nec v parlamentu, ki pa ima podporo pri socialistih, ki napadajo monarhlstični sistem od aplikacije kralja Edvarda v zadnjem decembru. Gallagher Je izzval vihar, ko je izjsvll, da hoče Ba!dwinova Texas čisti penzijsko listo Austin, T«**.- Državna komisija za penzije Je diskvalificirala 15,000 prosilcev za starostno pokojnino in nadaljnjim 10,000 znižala pokojnino. Pri čiščenju liste se Je |>oslužila "mesns testa" in obdržala le one, ki bo po-I sil ni Isireči, temi Otroška radovednost "Prenehaj že vendar a večnimi vprašanji!" "Še eno, očka!" "No torej !" "Kdo l*o pokopal poslednjega človeka?" Pri verouku "Povej nam, Ikdtinc, zakaj molimo: Daj nam danes vsakdanji kruh, in zakaj no prosimo kruha kar za vse leto?" "Prosim, najbrž zato, da se nam ne bi strdli!" Ali »te naročeni na dnev* nik "Proaveto"? Podpirajte svo) listi Hlika kaše prevrnjen avtomobil, na kal « l«*aree Fi*J»r IUd> C^ Flint, Mich. ae «oaili šerif «k I deputiji, de depertmenta WPA in drugih fe- v|wj1 „^j prikriti s svojim deralnih oddelkov, da aodeluje- ^onakim načrtom glede re-Jo a člani senatnega odaeka pri nt(,tva. Ta določa oaebo. ki preiskavi. , Ofenziva Je naperjena tudi proti Wheelerjevemu odseku, ki preiskuje wallatrseteko financiranje železnic in industrij. Obe odaeka, ki vodita preiakave. sta ' odkrila snačllno evidenco o Apio-I nsži v iudustrljsh in ftnsnčnlh manipulacijah Murganov* hiše. To Je glavni vzrok, ds so se lobistl kapitalistov vrgli ns delo. , ds ustavijo preiskavo. Unija združenih tekstilnih delavcev, Ameriška delavska federacija, žeieaniške bratovščin* In druge deiavake organizacij* SO! mmtmmmmmtmmmmmmmmmmmmm ! že pozvale kongresniko In sena- liko št*vilo krajevnih unij Je 1 loro-, naj dovolijo dodatne vbo- poslalo proteste kongrestlikom izženejo »U« kar je t« m financiranje preiskav*, ki iz njihovih diatrlktov proti usta , jo vodita senatne odseka. Ve- vit vi preiskava naj M nadomestila kralja Jurija v slučaju nenadne smrti ali noepoaobnoNti. Gallagher j« <<• jal, da to prav za prav nI pravi name/i načrta, temveč Je direktno naperjen proti kralju Juriju, ker Je BaljrlnOve vlada uverje-na, ds nims kralj sposobnosti zs Izvrševsnje svojih delžfio»ti, da si hoče to dejstvo prikriti. Kljub Gellagherjevl in lebo-rltskl opoziciji Je bil tekoči načrt glede regenatvs eprejet v isirlemsntu. Kdaj Je bil poslan v lordsko zbornico, ki ge bo ne- PelUvaik »ulg«s«u» llsUsts PROSVETA Martin Andera*» Nexö PRÖKLETSTVO ROMAN Prevedel Mirko Javornik Soba je bila v redu, da bi lahko »prejela fronte in mojster Frank je tiho hodil okrog v ne-delj»kem telovniku in v beli arajci. V spalnici je gospa Frankova jadrala z mestu na mesto in pripravljala vse potrebno za striženje. Potem je prišel prvi gost, ubožničar, ki ga je bilo treba striči za polovično ««no na mestne stroške; Frsnk mu je dostojanstveno velel, naj odloži pri vratih coklje, in ga napotil v spalnico, kjer mu je ukazala gospa Frankova, naj ritensko sede na stol, ter ga vrela pod roke. . Imela je dva načina, preprostejšega in vele-poteznejšega za pse, ubožničarje in pastirčke, drugega pa za ljudi, ki so plačali vso pristojbino. Tem je postregla po vseh pravilih prave umetnosti, jih na temenu strlgla čez prste in na tilniku čez glavnik — in jim koncem koncev lase lepo prirezala. Na prve pa se je spravila z velikimi krojaškimi škarjami; ne da bi malenkostno premišljala o vsakem lasu, jih je strigla prav v živo, začela je v zatilju in končala zgoraj; pri vsem postopku je dotično glavo trdno pritiskala na svoj trebuh. Ko jo je izpustila, je sličila broščaste-mu morju, vsak urez je pustil svetlo pego, ki so jo obdajali grebeni valov. Tehnični izraz za ta način je slovel: Rezati stopnice za uši. Ne da bi hotel Človek govoriti o lepoti, Je bil ta način za vse stranke daleč najugodnejši. Ni zahteval dosti časa in človek je lahko četrt leta skakal po svetu s tako giavo, preden je moral, spet pod škarje. Dan je bil dober, kakor je človek tudi lahko pričakoval. Ljudje is mesteca bi za praznik ustave vendar radi kazali bolj pošteno zunanj-Ačino in kmetje so ta čaa navadno dajali zimske lasulje z glsve. V sobi sta bila že dva pastirčka, star kmet, dvg hlapca, nočni čuvaj, švedski kamnosek in neka birmanka, ki je v avoje težke lase dobila neko "bolezen" in si jih je zato morsla dati ostričl. Dolgo je sedela na zofi, prožila v svet porsjsjoča se grudca in za-niči j Ivo vihala nosek, ki je že tako in tako močno silil v nebo. Ksdar so se odprla vrata v spalnico, je oprezovala v sobo, da bi zagledala Thor-walda, ki je hodil s njo k župniku; in ko je končno Izvedela od Franka, da ga ni doma, se je namrgodlla In stoplls nekomu od pastirčkov na gole noge. Mojster Frank se je neprestano gibal, pozi-vsi je ljudi, naj sedejo, in jih zabaval. Vsakega je posamič spustil v sobo; ln ko je gospa Frankova potrkala s škarjami na našlo-nilo.je vstopil, snel s gosta zavratnico ln pihal ostriženemu čez hrbet ln čez prsa, da bi odstranil kocinice. Z vsakim, ki Je plačal ves prispevek, so rsvnali tako, razen tega so ga na željo obdelali še s čohalom—neke vrste visoko metlo in si je Ishko dal namazati lase z govejim lojem. v kolikor ni Thorwald zapazil prilike in mast pojedel. Vse to prvotno ni spadalo k striženju, bilo je le sad konkurence ln razširjajoče se omike. V krojaču Franku Je v tem nedeljskem striženju ležalo neko praznično občutje. Cilo hlastanje škarij, ki so tako pridno delale, ne da bi se bilo treba njemu niti najmanj napenjati, njegovo službeno stališče, kot dvorni maršal, ki ga je stavilo v središče kroga in dajalo njegovim lieaedam težo, občudujoči pogled, s katerim so lezli za nJim dinarji in hlapci, ko je vtikal l»alce v rokavnlke nedeljskega telovnika — vse to gs je (Kilnllo z široko, veselo samozavestjo. Tudi se ni dslo tajiti, da mu jo kljub vsemu bilo dokaj na tem, da bi podjetje uspevalo. Kadar je bila soba natrpana gostov, čeprav Je gospa Frankova delala kot obsedena, tedaj je ostajala nJemu naloga, da jim je krajšal čas. In mojster Frsnk Je bil zgovoren in Iznajd-Ijiv. Marsikateri otrok, ki bi gs bili sicer doma ostrigli, je tako dolgo bil staršem na ušesa, da je dobil deset ttrov In smel k Frankovlm. In ce- lo odrasli so se morali smejati, kadar je Frank navijal svoj nos kot uro, ki bije osem dni, ali pa poskakoval s svojim srcem, da je suvalo in ruvalo po'hjem. In vendar to niso bile njegove najboljše umetnije. A danes ni bil prav na mestu, saj mu je bolezen ležala v trebuhu, mu tresla roke in šibila noge. Žganje! Silce žganja! Vsa njegova notranjost se je vila od poželenja po tem, da bi spet čutila tisto znano curljanje po grlu. Žganje! Delo Je kričalo po nJem, kot kriče polja v poletni suši po dežju. Ko se je pod ostrim ženinim pogledom silil, da bi vršil svojo dolžnost, je premislil vsak možen izhod. Tipal je pri gostih in se za hip pobratil z ubožničarjem misleč, da ima morda ta frakelj v žepu. Gospe Frankovi njegovo vedenje ni odšlo, in smejala se je škodoželjno; če Je pa postal površen in nemaren, se je razjezila in je začela delati z njim na kratko. Krojač Frank je bil nesrečen; bilo mu je pri srcu, da bi kri jokal. C« bi se bilo mogoče zapisati hudiču, bi bil to rad storil, da bi dobil vsaj kapljico čudovite tekočine, ki je bila liter samo po dvaintrideset tirov in je vendar ni bilo mogoče nikjer iztakniti. Da — kaj naj bi bilo močneje govorilo zanj — za šllce na mizi bi bil rad prisegel, da ne bo svoj Živ dan več poskusil alkohola. V tisti stiski se je splazil za hišo in v kuhinjo, da bi videl, Če ni ostalo v muhalniku kaj špirita. A Um ni bilo drugega kot množica mrtvih, nabuhlih mušjih trupel. Menil je, da je včeraj le nekaj pustil; pa je najbrž izhlapelo. Tako silna ljubezen pride prej ali slej do svojega predmeta in ko je mojster Frank vrgel pogled skozi kuhinjsko okno, ga je preletel ugoden drget. Gori od mestnih, vratic je prihajal hlapec s Kraenhofa. Krenil je s poti čez ozare in vel proti hiši; In dolgi lasje, ki so mu padali prav do ramen, so pravili, da gre na vsakoletno striženje. Koraki so se mu obljubujoče zibali in po tem, kako so padale gube platnene suknje, je Frsnk takoj spoznal, da nosi v žepu nekaj težkega. Zato se je splazil spet nazaj in čakal ob vratih na prišleca. Gospa Frankova je bila besna na moža. Opletal se Je okoli kot mokra pomivalka in gostje so se morali dolgočasiti. Najsi se je gnala kolikor se je hotela, nI mogla dosti hitro dovršiti ln nekdo se Je bil že naveličal Čakanja in je odšel. Bog le vedi, Čemu dirja tam zunaj pred vrati. Pobegniti ni mogel, ker je bila vzela njegovo suknjo v zastavo. In vendar . . . Vprav je hotela vreči glavnik in škarje v kot, da bi pogledala za njim, ko je stopil s hlapcem v sobo. Osupnila je, ko ga je zagledala. Pogled mu Je trdno plaval od človeka do človeka; brezpo-gumje mu je izginilo Iz obraza in hodil je zanesljivo in nalahno. — Kaj pod milim Bogom je le mogto to biti ? "Kaj pod milim Bogom je le tof je ponovila sama zaae, ko je prirezovala dimnikarju grivo za ušesom. Ko je Frsnk kmalu nato prišel v sobo in je odpihaval dimnikarju lase s prs in z zatilja, jI Je njen ostri nos takoj povedal, kaj ln kako je z njim. Pil Je. Tedaj je zdivjala. "Odkod al ga dobil?" je zarjovela In ga pograbila za vrat. "Kaj pa?" je izpraševal z nedolžnim začudenjem. "Kaj neki? Ah. nikar se ne delaj tako ne-dolžnega t Žganje menda," Je vpila in ga še bolj atianlla. , .' (Dalje prihodnjič.) brez besede. Naposled pa je segel nazaj po roki svoje žene, da bi se oUfsel jnorečega dvoma. Roka je bila ledeno mrzla in trda. Mizarja ao se pokazale solze v očeh. Zdlnj, ko se je hotel poboljšati, mu je žena umrla... "V grob pojde s prepričanjem, da sem bil nepopravljiv pijanec ... Se nekaj fet hi naj bila živela! Pazil bi nknjsr in skrbel bi zanjo." "Kaj bi Jo pa še zdaj vozil dalje T je sitnemu sebi soslednje želje. Poglejmo tale primer: "Gangstrska nevesta" si je na zadnjo pot izprosila, da so ji pobarvali lase na "platinovo sinje" ter napravili trajno ondulacijo. Navedla je celo sistem, po katerem naj se ondulacija izvrši, in sicer aparat, s katerim se dajejo po navadi ondulirati samo žene milijonarjev, tako da procedura nikakor ni poceni. JCudno! Najbolj čudno pri tem pa je, da so tudi tej želji popolnoma ustregli. e Neka 40 letna žena se je zaljubila v kavarni v mladega študenta. Da bi ¿dvrnila ovire svojega ljubavnega razmerja, je zastrupila svojega moža. Obsodili so jo na smrt na električnem stolu. Namesto da bi se kesala in pokorila, je imela samo eno skrb: da bi ji dali na zadnjo pot klobuk, v katerem se je seznanila z onim študentom. o Irena Schöderjeva, edina Ženska, članica bände tihotapcev alkohola, je šla v smrt s "humor jem". Na svojih prepovedanih potih je spravila štiri policiste s sveta. Bila je obsojena na smrt. 24 ur pred usmrtitvijo si je naročila letnik znanih ameriških humorističnih listov. Poslednjo noč je preživela v smehu in smehljala se je celo še na električnem stolu. » o Trikratna morilka Mary Stan ley si je želela na zadnjo pot moderne naočnike z roženim ob-robkom, ker je sjtoznala, da jo njen zlati naočnik "dela prestaro". A. **, letov:-------— SNEG Konjiček Je v snegu hitel pred ......... _ _ ^ ^ sanmi. Na kozlu Je aedoi mizar ,podTok^r."Tods VM eM b^dí tun hvaležen.' Toda doktor se Im še nekaj časa prepiral s menoj: 'Bolje bi bil ravnal a svojo ¿«•no, pijanec! Palico si zaslužil! — 'Kes imate prav, miloatni go- lvan Ivanič. Vozil je Vattko — sv u jo ženo, ki je vseh štir t ct let, kar je živela v zakonu, stradala In ki jo je čaaih prstepel — v bolnišnico. Ivanič je imel rad žganje in ga je tudi danea že zlil nekaj kozarčkov po grlu. Napol Je govoril sebi. na|M)l ženi, ki Je negibno in brez lieaedl ležala na saneh. "Le potrpi, stara! V bolnišnici Is» spet vao dobro. Zdravnik je učen človek in U bo pomagal. Najprej bo aeveda ozmerjal me-ne: 'Ti, pijanec, zakaj niai prej prišel! Samo dopoldne ordinira-mu Jutri ae vrni;' Jaz pa mu bom odgovoril: 'Milostni gv»i*od, (»omagajte moji šeni! Na vse Igodaj sem ae Še odpeljal od doma, toda l* rad I anežnega viharja M»m I« p<»čaei prišel dalje.' Doktor bo napravit jesen obraz; jaz t »a I k »m padel pred njim na tla in objel njegova kolena: 'O, dobri gos|iod doktor, pozdravite jdo;o šeno. Večno vam bom po- te dobrega arca. Ce bo moja Van-ka ozdravela, se ne )>om nikoli dotaknil žgsnjs. In samo na delo ae bom vrgel. Milostnemu gospodu lami napravil čisto zastonj omarico is najboljšega roft-nega lesa.' Potem pa ae bo doktor nasmejal. 'No, pravi Videli !»omo, kaj ae da nareditiVidiš, atara, tako je treba govoriti z imenitno goapodo. Vljudno in jtonižno,.. Samo poti ne smo-va rgrešitL Sneg poataja čedalje gostejši in komaj deset korakov daleč ae vidi." Tako Je govoril Ivan Ivanič sam pri aebi. V njegovi glavi, |i ni bila vajena premišljevanj** so ae zmedeno podile različne mlati. Nesreča ga Je zadela preveč iznenada. Tako mirno jie bilo doelej vse njegovo življenje in vee je šlo vaakdanjo pot Pil je žganje, delal, kadar ae mu Je ljubilo, in od dolgega čaaa pretepal svojo ■eno ... Vaaklno nenadno obolenje pa FONDtehJEK, 8. FEBRUARJA -M«rtUi Pietura*. ■ Dr. Townaend, vodja znanega penzijskega gibanja, se je podvr. gel proceduri odtiakanja prstov v uradu federalnega maršala t Loe Angeleau, Cal. ' m U*m *«k *m rigb» Pri vseh druiristih Chicago. 111. — "Uživam Triner jevo grenko vino. kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednoetih, ln priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanns Pavlu». ■ Ne preizkulajte a kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki Je v aadnjlh 45 letih doku«, lo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti s «prt ju, plinom, slabemu teku. glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim teikočam. « — — — -Pilite po brezplsčnl vzorec— _ _ ' Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Well. St Chicsgo, I1L i Send me a free semple. I Name I Address Židovska "Moric! Zdaj ob eni prihajaš domov, ko ste imeli pouk samo do dvanajstih?" "Neka gospa je Izgubila kovača," Je dejal Moric. "In kaj t« briuji to, domov bi bil šel, ne fia dr si ga |>omagal iskati!" "Saj gs nisem iskal, moral sem tako dolgo držati nogo na njem. dokler niso vsi ljudje odšli!" ga Je spravilo is vsakdanjega tira In zbudilo v nJem celo nekaj nežnosti. Čudni pogled avoje žene je opazil še anoči. Brez pomišljanja si Je pri sosedu izpo-sodil konja in odpeljal s njim svojo fteno v bolnišnica "Vanka," je potem začel znova, "če bi te zdravnik vprašal, ali sem te pretepel, moraš toči, da te nisem. Saj te nisem nikoli topel is hudobnosti. In nikoli vsč te ne bom premlatil. To ti priaegam pri vseh svetnikih. V hudih skrbeh sem zaradi tebe. Drugi bi te pustil doma, jaz pa te peljem v mesto. Poglej, kako ae motajo snežinke. Pa vendar nisem zgrešil poti? — Ali te še zmerom tako bode v strani?" Ivanič ae Je oarf. "Smešno," je mislil aam pri aebi, "kako ostane sneg na njs-nem obrasu. Na mojem nosu se takoj stopi." Mizar ae je temu selo čudil, vendar pa se mu ni ljubilo premišljati, kako je to. "Neumnoat." je nadaljeval. "Tako v skrbeh nem uradi tebe. pa nit i ne odgovoriš!" hanlč je Uloetno vrtal po svojih mislih. Dolfo uro je sedel1 trajajoči stavki. Pok Ion "Gospod, ne vem, kako naj se vam zahvalim, ker ste mi rešili življenje ." "Ampak, gospodična, to vendar ni vredno besede!" e . Kontra — re Greta Garbo in Marlene Die-trichova sta se pričkali. "Veste, gospa," pravi Greta, "Če bi bila jaz vaš soprog, bi vam dala četrt kile strihnina v kavo." "Jaz bi pa, če bi bili vi moja žena, to kavo s slastjo izpila," je dejala Marlene. o Dediščina "Poglej, ta dama ima krasne svetle lase." "Te ima po očetu." "Tako? On je imel tako lepe laser' "Ne, ampak izdeloval je lasulje." * o Moderno dete "Kdo izmed vas ve," vpraša katehet, "kako dolgo je ostal A-dam z Evo v raju?" "Do Jeseni," se oglasi Oton. "Kako veš to?" "Prosim, gospod katehet, jabolka niso prej zrela t" Za Cicero la Chicago Je....$7JI 1 tednik la..............6JI 3 tednika la.............5.11 S tednike la.............t JI 4 tednike in.............171 5 tednikov ht............1JI NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklepa 10. redne koaveacije ae lahko naroči as Hat Prosveta ta prišteje eden, dva, tri, štiri ali pet člaaov Is mm družine k eni aam«. alal. List Praaveta ataee sa vao enako, za člane ali nečlane $6.1* ss eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri aseamentu $1.20 ss tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj al varoka, reči, fa je liat predrag sa člaae S.N.PJ. List Prosveta Je vaša lastnina ta gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čltal Uat vaak dan. Cem listu Praaveta je: Za Zdrai. državo in Kaaado.$6.00 1 tednik in.............. 4.80 S tednika la.............1.00 t tednike la.............2.40 4 tednike ia............. lJO 5 tednikov la............ nič Za Evropo je..............$0.00 Ispolnite spodnji kopan. priložite potrebno vaeto denarja ali Monty Order v pisma In al naročite Prooveto, Hat, ki Jo vaša laatnlna. Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsa SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahheval aam «roj Uit. tednik, bode moral tisti član Is dotične družine, ki Je tako skupno' naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti opravniltvu liat«, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega n« stors, tedaj mora upravniltvo znižati datum sa fo vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 7 So. Uirndale Ave„ Chleago, I1L Priloženo poiiljam naročnino sa liat. Prooveto vaoto t.......... D lam....................................čl. draitva št........ Uatavite tednik ln ga pripišite k moji naročnini od aledečih flsnn moje družine: S) ..................<«.«<»...•••........... ČL društva it......... 0)......................f..................ČL društva it........ O...'......................................čl. društva it........ W.........................................ČL druitva it........ ■•sle ••»•••••»•«••••«»••»»••••••♦.Država ,,«,...,....•.•.•"" Nov naročnik..................Star naročnik..................... ......................................................mm TISKARNA S.N.PJ v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnlce, časni* knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvaUksj slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku In