Izhaja vsako soboto. Celoletna naročnina Din 60-—, polletna Din30-—, mesečna Din5-—. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica 23, telefon št. 2552. Čekovni račun št. 15.420. Leto I. Ljubljana, dne 30. novembra 1929. Št6V. 4. V znamenju pocenitve kreditov. Za obstoj in uspevanje vsake trgovine je obrestna mera izposojenih ka-Pitalov najvažnejše vprašanje. Pretežna večina odjemalcev ne plača kupljenega blaga takoj, marveč šele po preteku tedna, meseca ali več mesecev in celo P° preteku celega leta. Lasi so največkrat ti dolgovi majhni, vendar se vsled večjega števila dolžnikov naberejo v izdatne vsote, ki v mno-fbh vrstah trgovine dosegajo in celo pre-Segajo ves obratni kapital. ©a zadosti potrebam svojih odjemalcev in da jih ne izgubi, je trgovec prisiljen dajati blago na kredit. Na drugi strani pa mora vedno paziti, da so njegove blagovne zaloge neprestano v zadostni množini izpopolnjene. Te okolnosti silijo skoraj vsakega trgovca, da si po poišče kredit, od kate-rega je seveda primoran plačevati obresti. Ako bi trgovec s obrestmi ne kal-kuti ral pri cenah blaga, bi kmalu občutil usodne posledice zaradi izgub, ki bi jih moral utrpeti. Ker se vrši večina nadrobne trgovi-ue na kredit, sta prisiljena tudi producent in velelržee oddajati blago trgovcem po primernih terminskih plačilih ui pri tem, naravno, pribiti ceni pripadajoči odstotek za izgubo na obrestih. Kakor je tedaj jasno, da kreditna trgovina podražuje ceno blaga, je na drugi strani gotovo, da je brez kredita da-nes domala vsako trgovanje nemogoče. Ker se kreditom in z njimi vezanim obrestim, ki sorazmerno podražujejo blago, ni mogoče izogniti, preostane trgovcu le še naloga: oskrbeti si potrebne kredite po čim manjši ceni, to je: po kolikor mogoče nizki obrestni meri. Obrestna mera je bila do ustanovitve prvih Rajfajzenovih in Schulze - Delit-sehevih kreditnih zadrug naravnost oderuško visoka, in niso bili posebno redki slučaji, ko se je gibala v višini do 50%. GLavna zasluga kreditnih zadrug je pocenitev kreditov, ki je nastala šele v drugi polovici preteklega stoletja. Lahko pa opažamo, da se je obrestna mera, ki se je pred vojno gibala v mejah od 5 do 7%, po vojni občutno dvignila ter je še pred nekaj leti v mnogih slučajih dosegala in celo presegala mero 28%. Zadnje čase sicer opazujemo zopet stalno padanje obrestne mere; vendar pa je obrestna mera za kredite pri nas še vedno tako visoka, da občutno škoduje vsakemu blagovnemu trgovanju. Zadnji dogodki na nevyorški borzi so povzročili, da so vse večje države znižale obrestno mero diskontu za 1 do 3%, kar mora vplivati tudi na pocenitev privatnih kreditov, ker se ravnajo bančne obrestne mere po višini diskontnih obresti. Pričakovati smemo tedaj, da se v najkrajšem času tudi pri nas krediti pocenijo ter na ta način olajšajo in izboljšajo stanje naše trgovine, obrti in industrije, poleg tega pa vsled pocenitve blaga ugodno in blažilno vplivajo na splošni socijalni položaj v državi. Trgovci! Naročajte svoje potrebščine le pri tvrdkah, ki oglašajo v Vašem strokovnem listu! 4 Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Komisijonar. i Razlika med lastno in komisijsko trgovino obstoji v tem, da trgovec kupuje in prodaja za lasten račun, dočim komisijonar prejme blago v komisijsko f>rodajo od trgovca (komitenta) in obračuna ter plača njemu le toliko blaga, kolikor ga je v resnici prodal. Neprodano, pri komisijonanju vskladiščeno blago pa ostane do konečnega obračuna, odnosno prodaje trgovčeva last. Ravnotako komisijonar lahko vrši naročene nakupe pqd lastnim imenom za račun komitenta. Komitent navadno odredi (limitira) nakupno ali prodajno ceno komisijo-narju, od katerega zneska on prejema pogojeno komisijsko pristojbino ali provizijo. Ako se mu posreči blago prodati dražje, ali nakupiti cenejše, ije navadno posebej za to razliko na korist ■komitenta določena za komisijonarja še posebna višja provizija. Dolžnost komisijonarja — zlasti nakupovalnega — je, da svojega komitenta stalno in redno obvešča o položaju trga ter o stanju cen. Ob priliki nakupov za komitenta ga mora komisijonar o tem obvestiti z nakupnim pismom ali fakturo, rzovozno postano blago mora prepotovati dnevno najmanj 300 km, tovorno blago pa pnvi dan najmanj 100 in vsak naslednji dan najmanj 200 km, računajoč od polnoči dneva, ko je železnica s svojim žigom potrdila prevzem blaga. Železnica jamči za prevzeto blago ter je dolžna poravnati nastalo škodo ne samo na lastni progi, temveč tudi za škodo, ki jo je blago utrpelo na drugih progah. Oškodovanec ima na izbiro, od katere železnice hoče imeti poravnavo škode: od prevzemne, ali od predajne. Prometna pogodba je sklenjena na podlagi tovornega lista, katerega izpolni pošiljatelj in železnica potrdi s svo- ; jim prevzemnim žigom. Prevozna tarifa se računa od teže in dalj ne. Tako n. pr. govorimo o kilometrskih stotih ali kilometerntonah, ako ima gotovo blago prepotovati določeno daljavo z ozirom na težo v kilogramih, stotih ali tonah, računajoč razdaljo v kilometrih. Tarifa se mnogokrat nanaša na posamezne vrste blaga in je za to vrsto nižja, za drugo zopet višja. Dalje razločujemo tudi množinsko ta- ' • rifo, ki določa višjo prevozno pristojbino za blago pod 5.000 kg, nižjo Od 5.000 do 10.000 kg in najnižjo od 10.000 kg naprej. Za večje razdalje se ravnotako po-r slopoma niža tarifa, čim večja je razdalja, ki jo ima oddano blago prepofo- ' vati. Te tarife so navadno določene v gotovi višini do 50 ali 100 km, od 160— 200 km zopet nižje ter se znižujejo, upoštevajoč razdaljo do določenega minimuma ali najnižje oddaljenostne tarife. ^ Z ozirom na notranjo in zunanjo trgovino obstoje tudi različne notranje * tarife, kadar prevažamo blago v drža-, vi sami iz enega kraja v drugega; o izvozni tarifi govorimo, kadar blago izvažamo v kako drugo državo; pri nas imamo tudi pristaniško ali 'lučko tarifo, kadar izvozu namenjeno blago izvažamo v katero naših pristanišč za nadal-njo odpremo; o uvozni tarifi govorimo, kadar gre za blago iz druge države k nam uvoženo; slednjič pa obstoje tran-sitne tarife za blago, ki je iz ene države preko druge namenjeno v tretjo. Vse te tarife so nestalne ter se rav- : najo po potrebah države in po mednarodnih trgovinskih in železniških do- ' govorih. (Nadaljevanje prihodnjič.) 4* Davek na poslovni promet. J. B. Kakšen davek je to in kdo ga plačuje? Prometni davek ali poslovni davek je tista davčna panoga, kd prav globoko posega v gospodarske prilike in pa tudi v žepe trgovcev in obrtnikov, ker znaša 1% od brutto-prometa, odnosno od brutto-prejemkov. Dosti ljudi ne ve, kaj je brutto-promet. Dnevni brutto-promet trgovca na primer je vrednost tisti dan izdanega blaga, bodisi proti gotovini, ali na kredit, ali za domačo uporabo. O prometnem davku so davkoplačevalci kaj slabo poučeni. Ker ne poznajo zakona in dolžnosti, neštetokrat grešijo in te grehe plačujejo s težkimi tisočaki. Zato je prav potrebno, da bralce, seznanimo s tem davkom te-r orišemo glavne napake davkoplačevalcev. Po njih se boste najbolje naučili, kaj Vam je storiti, da se obvarujete škode. •Glavno pogreško napravijo oni, ki ne v lož e prijave, če ne vložiš prijave, izgubiš pravico pritožbe. Če se pritožiš proti previsoki odmeri, je Tvoj priziv kratkomalo’ zavrnjen, ker nisi vložil prijave. Kdo mora vložiti prijavo? Prijavo mora vložiti vsaka oseba, pravna ali fizična, ki izvršuje kako trgovino, obrt ali opravilo kot glavni ali postranski poklic ter ima nad 15.000 Din letnega prometa. Prijav je dvoje vrste: 1. četrtletne in 2. letne ali pavšalne. Četrtletne prijave vložijo oni obrati, ki imajo nad 1000 Din kosmatega prometa na dan, ali nad 360.000 Din letno. Četrtletne prijave morajo vložiti tudi vsa podjetja, ki so dolžna polagati javne račune in družbe z omejeno zavezo, ne glede na višino prometa. V četrtletnih prijavah napovejte promet, ki ste ga napravili v minulem četrtletju »v gotovini« in »na kredit vsakega v svojo rubriko. Prijave je predložiti v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja ter hkrati plačati pri pristojni davčni upravi 1% davek od prometa opravljenega v gotovini. Za 1. četrtletje je predložiti v mesecu aprilu za II. če- trtletje v juniju itd. Za IV. četrtletje 1929 n. pr. je napraviti prijavo v januarju 1930. Poleg teh četrtletnih prijav morajo vsi ti davčni zavezanci predložiti po preteku leta v mesecu januarju (najbolje skupaj z zadnjo četrtletno prijavo) tudi še splošno prijavo o celokupnem prometu prejšnjega leta. Kdor ne' vloži te splošne prijave je tudi kontuma-ciran. Obrazce za prijave dobite v Ljubljani v glavni trafiki, v drugih krajih pri davčnih uradih, ali v finančnih kontrolah. Letne ali pavšalne prijave morajo vložiti vsi drugi davčni zavezanci, katerih promet ni dosegel zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15.000 Din. Ti so dolžni vložiti prijavo vsako leto enkrat, ponavadi meseca januarja na splošni poziv, ki ga izda finančna direkcija, ne da bi čakali na poseben poziv davčne uprave. Pavšaliranci napovejo promet minulega leta, torej za leto 1930 promet iz leta 1929. Ako so v minulem letu poslovali le ne.kaj časa, morajo napovedati letni promet sorazmerno s prometom v času, ko so ga opravljali. Nove obrate otvorjene med davčnim letom je prijaviti v štirih tednih pri pristojni davčni upravi ter napovedati promet, ki se bo po vsej priliki dosegel v obratu od početka obratovanja do konca davčnega leta. Na primer: Trgovec je pričel trgovino 1. aprila 1929 in je napravil v 3 tednih 3.000 " Din prometa ali mesečno 4.000 Din. Ta napove za leto 1929 prometa 36.000 Din, za leto 1930 pa sorazmerno na eno leto preračunjentt 48.000 Din prometa. Oni pavšaliranci, ki imajo manjši promet kot 15.000 Din na- leto, niso sicer dolžni vložiti prijave, vendar je dobro, če popišejo svoje razmere ter tako sodelujejo pri odmeri davka, kar je le njim samim v korist. iRazven zgoraj navedenih so še pravne in fizične osebe, ki ne plačujejo pri- dobnme, kakor tudi osebe, ki izvrše slučajen promet stvari po zadnjem odstavku člena 4. citiranega zakona. (Na Pnmer nekdo proda pohištvo, posodo, °bleko, razne licitacije itd.) Ti morajo v 14 dneh od dne opravljenega prometa vložiti prijavo pri pristojni davčni upra- vi ter hkrati plačati na ta promet odpadajoči enodstotni davek pri blagajni davčne uprave. Vse prijave so kolka proste. ©ruge napake, ki jih davkoplačevalec lahko napravi pri sestavi prijave so sledeče: Davčni zavezanec pozabi kaj m kako je napovedal v davčni prijavi Za pridobnino, ki jo mora tudi vložiti vsako leto. Obe prijavi morata biti kolikor toliko v skladu. Promet nikdar ne sme biti manjši kot brutto-dohodek napovedan v prvi rubriki pridobninske Prijave. Promet mora istotako biti v skladu z režijskimi stroški. Dalje se mora promet ujemati s knjigo opravljenega prometa, ki so jo dolžni voditi davčni zavezanci, ki imajo nad 360.000 ©in letnega prometa in ki polagajo četrtletne prijave. Te knjige lahko vsak Po svoje uredi in zapisuje vanje dnevno ves kosmati promet »v gotovini« in »na kredit«. Iz njih prenaša mesečne vsote v četrtletne prijave. V davčnih prijavah sme davčni zavezanec odbiti od napovedanega prometa državne dobave, razveljavljene posle, Promet z inozemstvom (izvoz), dalje .državne samoupravne trošarinske davščine. Odbiti se ne smejo drugi stroški 'kakor carina, stroški za vskladiščenje, zavarovanje, transport, zamude obresti itd. Opozarjamo še na to, da se davčni zavezanci, ki nočejo vložiti prijav, ali jih ne vložijo v določenem roku, ali napovejo manjši nego dejanski promet, tudi lahko kaznujejo po določilih členov 12. in 13. zakona o davku na poslovni promet. Davčne prijave pridejo pred davčni odbor. Ta jih' oceni in jim verjame ali ne. Ako jim ne verjame, pozove davčne zavezance, da predložijo svoja dokazila, to je knjigo opravljenega prometa in druge podatke iz ostalih trgovskih knjig, s katerimi naj potrdijo točnost svojih prijav. Pri vpogledu v knjige ugotovljeni promet sprejme davčni odbor kot davčno osnovo. Ako davkoplačevalec ne predloži knjige opravljenega prometa in drugih potrebnih podatkov, določi davčni odbor sam vsoto opravljenega prometa. Tako odmerjene vrste veljajo za končni predpis. O predpisu prometnega davka obveščajo davčne uprave davkoplačevalce s plačilnimi nalogi obenem s pridobnino. V plačilnih pogojih je razviden ocenjeni promet in odpadajoči 1% davek. Proti plačilnemu nalogu se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni. Vložena pritožba nima odložilne moči glede plačila davka. Glede oprostitev prometnega davka omenjamo na kratko le najvažnejše. Oproščena so tega davka: državna in Veletrgovci! Brez smotrene Vaši oglasi v Malem trgovcu so najusoešnejši, najceneiSi in najpotrebnejši, ker h Industrijci! reklame ni uspeha 1 wm izhajamo v 8.000 izvodih, ■i smo strokovno, nepolitično glasilo,-ki m ga dobivajo vii manjSi trgovci Dravske banovine, m tedaj najresnejši interesenti za VaSe podatke. samoupravna občinska podjetja (klavnice, elektrarne, vodovodi itd.) toda le pod pogojem, da ni njih namen pridobivanje dohodka. Dalje so med drugim oproščeni predmeti državnih monopolov, ki imajo že vnaprej uradno določeno prodajno ceno in niso predmet proste konkurence, kakor: tobak, vžigalice, cigaretni papir, poštne vrednotnice, ko-leki, formularji, folanketi itd. Dalje so G. Gom. Malim trgovcem Mnogo trgovcev po deželi in tudi v mestu toži, da ne gre in ne gre. Tožijo se nad konkurenta in iščejo vsemogoče vzroke, a navadno ne najdemo pravega Neuspehi jih narede čemerne in čemerna postane njih trgovina in njih nastavljene!. V kolikor se da raziskovati vzroke, je dognano, da so nazadovanja v prometu rana vseh onih, ki se ne zavedajo kaj je trgovina. Po deželi opazujemo, da je trgovina le nekak postranski dohodek, kateremu se ne posveča mnogo pažnje. Večinoma je ta opravek prepuščen temu ali onemu domačih, ki navadno nima za to delo pr merne izobrazbe in drugih sposobnosti. V mestu in na deželi životarijo trgovine, so večna muka lastnikov, ki bi se jih iradi znebili, ker ne vedo za vzrok nazadovanja. Vzroki so navadno samo malenkostni, kateri se združijo in ugonobe še tako močno podjetje. V mnogih trgovinah v mestu in na deželi vlada neprijaznost in velikokrat nemarnost. To se opaža posebno v prodajalnah jestvin. Zatohla trgovina, po kateri plavajo vsemogoči duhovi, po čebuli in česnu, salamih in klobasah, petroleju in olju. Naravno, da v takih trgovinah ne kupuje nihče rad. Neprijazno vedenje prodajalcev in lastnikov ni baš redka prikazen v naš'h trgovinah. Navadno se to opazuje tam, kjer trgo- • vina ne napreduje baš dobro. Mesto taktnosti in privlačnosti do kupca in odjemalcev sploh, se ga odganja z ne- oproščeni proizvodi hišne industrije, kolikor se bavijo z njimi izključno rodbinski člani brez pomočnikov. (Končno je prost promet malih obrtnikov, ki ga opravljajo poklicno z največ dvema pomočnikoma ali uslužbencema in to le oni, ki se bavijo samo s popravili ali ki izdelujejo in predelujejo blago samo po naročilu, vendar brez pretežnega sodelovanja kapitala. v razmišljanje. prijaznostmi in nezaupanjem, kakor bi bil on kriv, da trgovina ne uspeva. Napake, kakor zanemarjenost, nesnaga, neprijaznost, čmerikavost in ne-kulantna postrežba, so grob vsake trgovine in vsakega delovanja. To si morajo zapomniti vsi trgovci, mali in vel ki. To velja za vse pridobitne kroge, od vaške gostilne pa do mestnega hotela. Dobra postrežba in dobro organizirane reklame so vir vsega. Moraš pa imeti tudi dobro blago. Večina naših malih trgovin po mestih se bavi z vsemi mogočimi predmeti in ne zna presojati potreb in povpraševanja. Po takih trgovinah opazimo nebroj ostankov, ki so skoro vedno vzrok z-gube. Ostanke se prodaja kot drugo blago in ako je le mogoče, se ga porine prvemu nespretnemu. Komad ostanka je prodan in ni ga več, a navadno se tudi odjemalec ne vrne. Zguba stanlega odjemalca pa velja več kot 1000 Din na leto. Ako pogledamo že samo izložbe, presojamo lahko tudi njih gospodarja in njegov zmisel za trgovino. Naj si bo izložba še tako majhna in na nepravem mestu, lahko je njen učinek velik in dobičkanosen, mora pa biti taka, da je privlačna in okusna. To ne velja samo za prvovrstne trgovine, to velja za vsako trgovino in posebno še tam, kjer se v glavnem računa na splošen konsum. Okus in privlačnost izložb mora postati senzacija za vsako trgovino. Izložbo je potrebno menjati vsaj vsakih 14 dni, vedno nove stvari, ker novo vleče in dela dober vtis. Trgovina, ki spi, gotovo tudi zaspi za vedno. V sleherni trgovini mora prevladovati domačnost, gostoljubnost in prijaznost, a predvsem snaga in red. Oglejte si vaše police in proučite vase nastavljence in njih ravnanje; kmalu °dkr jete vzrok nazadovanja in životarjenja. Trgovina mora biti nekaj živega in veselega, vedno v svečanostnem razpoloženju. Take trgovine uspevajo in bodo znale ceniti svoje odjemalce in upoštevati njih želje. Kjer je v navadi Prava postrežba, tam vlada tudi blagostanje, promet se vidno veča in dobiček se kopič'. Podlaga dobička pa mora biti vedno le velik promet. Ker strogi se nižajo, ako se promet viša. Promet se pa viša s primernimi oglasi, z dobro in točno postrežbo ter dobrim blagom po zmernih cenah. To je važen Prispevek k umetnosti uspeha. ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? če tega še niste storili, ne odlašajte! Naročnina do konca tekočega leta znaša samo 10 dinarjev. Vemo, da ni nikogar med trgovci, ki i)i z lahkoto ne žrtvoval lega malenkostnega zneska sebi in celokupnemu trgovstvu v prid. Drugi, oziroma tretji šteivlki smo priložili položnice. Ako ste položnico kam založili, dobite za 25 par na vsakem poštnem uradu, novo položnico, ki jo izpolnite z našim naslovom in številko 15.420. Ako pa tudi te malenkostne naročnine ne zmorete, ne škodujte nam in sebi in nam vrnite to številko, da Vaš črtamo iz seznama naročnikov, kajti: nimamo nikakega fonda, temveč je naša eksistenca odvisna od zavednosti vseh trgovcev! Gospodarske beležke. Celjski proračun za leto 1930. Na proračunski seji 23. t. m. je bil odobren proračun za 1. 1930, ki izkazuje Diin 3,786.000'— prejemkov in 6,561.000-— Din izdatkov, tako, da znaša primanjkljaj Din 2,775.000 — brez vštetja proračuna za policijo, ki preide s 1. januarjem v mestno režijo, ker upa mestna občina, da bo dobila za policijo kritje od države. Primanjkljaj je krit predvidoma samo z zneskom Din 2, 376.000 z občinskim davščinami, ki so na državne davke za 1-1930 predpisani z sledečimi občinskimi dokladami: 10% na zemljarino, 45% na zgradarino, 20% na pridobil in o in 320% na družbeni davek. Doklade na trošarino, kakor tudi užitnina so skoraj ne-izpremenjeni. Ako bi država odklonila vzdrževanje Policije, upa najti mestna občina kritje za to postavko v povišanju mestnih doklad po 1 Din za mošt in vino ter 60 par za pivo od litra. Proračun posameznih mestnih podjetij izkazujejo: vodovod: primanjkljaj 54.100 Din; klavnica: prebitek: 3733 Din; Pogrebni zavod: primanjkljaj 1480 Din; elektrarna in plinarna: pr manjkljaj: 3853 Din. Poleg odobritve proračuna se je sklenilo tudi 5 novih posojil v skupnem znesku 2,250.000 Din in to za nabavo cestnega valjarja in drobilca za kamenje, za dozidave na magistratu, za povečanje elektrarne ter za odkup zemljišč radi regulacije mesta. Naš tobak v čehoslaviji. V Pragi se vršijo pogajanja med zastopniki naše tobačne režije in čeho-slovaškim tobačnim monopolom radi nakupa našega tobaka. Izplačevanje vlog pri »Slavenski banki«. Odobrena 22% poravnava hranilnih vlog pri bivši »Slavenski banki« se že izplačuje pri podružnicah »Prve hrvat-ske štedione« v Ljubljani, Celju in Mariboru. Zakon o pobijanju nedopustne konkurence. V Beogradu se pr pravlja zakon, ki bo onemogočal nedopustno konkurenčno tekmovanje v trgovini, v kolikor je to na škodo interesom našega gospodarstva. Pri sestavi tega zakona so so- delovale vse naše večje gospodarske •institucije. V osnutkih so zakonski predlogi že gotovi ter bodo v najkrajšem času predloženi finančnemu odboru ministrstva v proučitev ter uzakonitev. 'Minimalna uvozna carina za Brazilijo. Kralj je podpisal zakon, ki določa, da se mora blago, uvoženo iz Brazilije cariniti po najnižjih carinskih tarifah. Naš izvoz v oktobru. Glasom (poročila statističnega oddelka finančnega ministrstva je bilo v oktobru izvoženo iz naše države sledeče blago: Teža v tonah Vrednost Din Žito in moka 157.394 328,977.000 fižol 7.757 41,100.000 krompir 138 131.000 sadje 21.655 81,213.000 hmelj 1.192 10,350.000 oStali poljski pridelki 2.187 25,130.000 konji Ikomadov) 2.490 5,197.000 goveja živina (kom.) 9.483 25,298.000 svinje (komadov) 27.300 40,933.000 drobnice (kom.) 139.500 23,017.000 perutnina (tone) 355 4,688.000 meso in mesni izdelki 1.592 24,180.000 mlečni izdelki 2.141 46,813.000 vino 237 912.000 špirit in žganje 106 639.000 kože in usnje 537 22,420.000 drva 66.379 13,939.000 les in lesni izdelki 104.092 49,200.000 žel. pragovi (kom.) 225.270 12,900.000 kemični izdelki in kemikalje 50.611 35,500.000 železo 60 337.000 svinec 450 2,657.000 baker 2.100 47,260.000 rudnine 107.930 17,710.000 ostalo blago 32.000 46,000.000 Vojaški sanitetni aeroplani tudi za civilno službo. Minister za vojno in mornarico je izdal naredbo, glasom katere se morejo vojaški sanitetni aeroplani uporabljati na prošnjo pristojnega zdravnika in z dovoljenjem upravnika vojaškege bolnice h kateri spadajo aeroplani za prevoz bolnikov, zdravnikov, spremnega osebja in medikamentov, odnosno instrumentov v nujnih slučajih iz enega kraja v drugega, ako tam obstoje primerna zasilna vzletališča. Prevoz civilnih oseb se zaračura po tarifi I. razreda brzovlaka s 15% pribitkom. Odprave kenkurzov: Kompan Jakob, Mušenik pri Prevaljah. Konkurz zaključen, ker je vsa masa razdeljena. Tovarna »Diskobolos« (Avgust Koz-man, Ljubljana, ker se je sklenila prisilna poravnava. Durjava Maks & Co. v Mariboru, ker je sklenjena 20-odstotna prisilna poravnava. Flajšman Amalija — zapuščina v Novem mestu, ker je vsa masa razdeljena. Tvornica čarapa »Savinja« (dr. Fleiss Heinrich) Novo Celje, p. Žalec, ker je sklenjena prisilna poravnava. Premelč Gvidon, Šoštanj. Sklenjena 25% prisilna poravnava. Muršec Maks, Ptuj. Vsa masa razdeljena. Poravnave in konkurzi: Dular Ciril, Novo mesto. Prisilna poravnava s ponudkom 25% plačil. Prvi narok 30. novembra t. 1. Premogokopna družba »Belokrajina« v Črnomlju je prešla v konkurz. Ugotovitveni narok 29. novembra pri Deželnem sodišču v Ljubljani. Flora Langer-Neckermann, trgovka v Celju. Konkurz. Ugotovitveni narok 13. januarja 1930 pri Okrožnem sedišču v Celju. Hanželič Jurij, Podgor ca št. 10. Kon-kurz. Ugotovitveni narok 30. decembra ipri Okrožnem sodišču v Mariboru. Tvrdke v likvidaciji: Centralna nakupovalnica za les (Ce-nazal) je sklenila razdružitev. Upn ki naj javijo svoje terjatve dr. Cirilu Pavln, (Dunajska cesta 1 v Ljubljani do 8. februarja 1930. Spaar und Darlehens verein fiir die Ortsgemeinde črnci je prešla v likvidacijo ter naj upniki javijo svoje terjatve ' do 31, decembra t. 1. Elektrarna v Brodeh pri Vranskem je prešla v likvidacijo. Upniki naj javijo isvoje terjatve do 20. januarja 1930. Po širnem svetu. Žitni transport po Donavi. Med Jugoslavijo, Madžarsko in Ru-'^unijo se vrše dogovori zaradi plovbe Po Donavi s posebnim ozirom na izvoz 'z*ia iz omenjenih treh držav preko Črnega morja. Dogovori potekajo ugodno. Rumunsko-bolgarski most preko Donave. Začetkom decembra se prično med Rumunijo in Bolgarijo pogajanja za ograditev mostu preko Donave pri Džurjevu, ki bo vezal interesirani drža-Ako bodo pogajanja ugodno zaključena, prično prihodnje leto z gradnjo. Mir med Rusijo in Kitajsko. Kitajska vlada je naprosila Rusrjo za začetek mirovnih pogajanj. Sovražno-ki so nastale zaradi mandžurske železnice, katera je bila prej večinoma v ruskih rokah, so se nehale. Ker so s tem armade kitajskega generala čang-kaj-šek-a oproščene, jih bo kitajska vlada uporabila za zadušitev notranje državljanske vojske. Francosko-italijanska pogajanja za izjednačenje pomorskih bajnih sil so Prek njena, ker Italija zahteva popolno 'zjednačenje vojnih mornaric obeh držav, medtem, ko Francija na to ne more pristati, ker je njeno bojno brodovje deljeno na dveh straneh v Atlantskem ln Sredozemskem morju. Belgijska vlada odstopila zaradi nesoglasij v narodnostnih vprašanjih. Brezposelno vprašanje v Angliji. 1 Sedanja delavska vlada v Angliji pod vodstvom Macdonalda je pripravila ob-1 širen zakon za omejitev in pobijanje; brezposelnosti. Z uveljavljenjem tega zakona pa bi bile močno prizadete druge sociijalne postavke državnega proračuna ter svetujejo opozicijonalne stranke, naj vlada zakon umakne, ker bi ob predložitvi parlamentu gotovo propadel in utegnil izzvati vladno krizo. Monopol petroleja v Grčiji. Mednarodna finančna komisija je dovolila Grški vladi monopolizacijo petroleja. Neuspešen zaključek vzhodne repara-cijske konference. I Zaradi nepopustljivosti Bolgarije in ‘ Madžarske se je vzhodna reparaoijska . konferenca v Haagu predčasno zaključila, ne da bi bil dosežen kak sporazum. Inozemski tisk obsoja Madžarsko in Bolgarijo, ki s svojo nepopustljivostjo ' silita zlasti sosednje interesirane države do primernih ukrepov. Za vzgled jima stavijo Nemčijo, ki je v svoji go-spodarsko-politični uvidevnosti ratificirala Voungov načrt. Listi končavajo svoja poročila z apelom na velesile, naj v tej zadevi uvedejo energične korake. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,IJKOJA‘. Važnejše spremembe v zakonu. Mednarodna konvencija za poenostavljenje carinskih predpisov. Z »Uradnim listom« št. 2. od 23. novembra t. 1. dobivajo pri nas zakonsko fttoč dogovori /.a olajšanje in poenostavljenje carinskih predpisov in formalnosti, sklenjeni pod okriljem »Društva narodov« v Ženevi dne 3. t. m. Konvencije so podpisale skoraj vse evropske in velika večina izvenevrop-skih držav. Pogodbene države so dolžne o vseh carinskih predpisih in morebitnih posebnih pridržkih ali izpremebah druga drugo diplomatskim potom obveščati. Istotako morajo pravočasno in pravilno.. o vsaki izpremembi ali pridržku obve- . ščati interesente potom uradnih listov, predno se prične nova carinska praksa izvrševati. , . Posebna točka govori o vzorcih in mo-. ■ delih, od -katerih je bilo treba v večini * držav doslej plačevati ne samo uvozno, marveč tudi izvozno carino in za 'povračilo vplačil vlagati prošnje. Vendar morajo biti trgovci, tovarnarji ali potniki, ki žele uvoziti vzorce, opremljeni s posebno, od njihove pristojne državne oblasti izstavljeno legitimacijo. Poleg tega pa pristoji carinarnicam pravica, da sinejo vzorce ali modele primerno zaznamovati, da ob zopetnem izvozu lahko ugotove, da je blago les ravno isto kot se je uvozilo. Ob uvozu vzorcev in modelov bo sicer moral uvoznik položiti primerno garancijo v višini običajne carine, katero pa dobi ob izvozu, po ugotovitvi istovetnosti blaga zopet povrnjeno. Znatno bodo olajšani tudi predpisi glede spričeval o izvozu ter ta potrdila celo odpadejo, ako se interesent odpove z njimi vezanim olajšavam, ali ako narava blaga samega neoporečno dokazuje njegov izvor, ako je prevoznim dokumentom mesto izvornega spričevala priloženo od kompetentnega oblastva potrdilo, da ima blago pravico do izvoznega spričevala. Dalje predvidevajo konvencije razne odločbe glede pospešitve carinskega poslovanja, kolikor to dopuščajo domači predpisi. Tranzitne plombe ene države se bodo odstranjevale in zamenjavale le v izjemnih slučajih, ako je podan sum, da Na našem lesnem tržišču se noče razviti prava živahnost.. Opaziti je pa tudi na vseh drugih lesnih tržiščih mrtvilo. Odjemalci čakajo zaradi ne-jasnh cen z nakupom; naša trgovina pa skuša cene vzdržati, zlasti ker nimamo prevelikih zalog, poleg lega pa upanje, da se nam v najkrajšem času odpro nova izvozna pota. Na ljubljanski lesni borzi se išče sledeče blago: 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov, suhih, 4-50 m dolgih, 80 mm debelih, od 18 cm širine naprej. Cena franco vagon prihod Livorno. 1 vagon hrastovih okroglic suhih. Cena franco vagon meja via Postojna. transitno blago ni istovetno z deklariranim blagom. Sicer pa bodo tranzitne države takim plombam in pečatom le še dodale svoje lastne znake. Tudi za deklarante same predvideva konvencija gotove olajšave. Tako n. pr. se radi eventuelnih pomot, ki nimajo dokazov o kakem prevarnem namenu, ne bo kaznovalo deklarantov več z drakonsko visoko kaznijo, marveč z najnižje možno kaznijo, odnosno samo z opominom. Glede carinskega pregledovanja prtljage potnikov so pogodbene države sklenile uvesti prakso carinjenja med vožnjo v vlakih in na brodovih, ne da bi bilo zato potreba potnikom izstopati. Kjer med vožnjo radi prekratkega časa to ni mogoče, se izvrši revizija v vlaku na postaji, odnosno na brodu v pristanišču, tako, da bodo vlaki in brodovi imeli radi carine čimmanjšo izgubo na času.. V splošnem bodo sprejete konvencije tudi pri naši carinski praksi marsikaj izboljšale in poenostavile na korist naših uvoznikov in izvoznikov. Ukinitev »Državne likvidacijske banke«. S kraljevo naredijo od 26. t. m. prehaja ta zavod v likvidacijo, ki mora biti zaključena koncem tekočega leta. Vsi njeni posli preidejo v podočje »Državne hipotekarne banke«. trg. 20 vagonov bukovih cepanic, zdravih, suhih, z garantirano težo 500 kg za prostor-ninski meter. Cena franco meja Jesenice. 25 in3 ostrorobe parjene bukovine, II., 50 mm, od 2 m dolžine naprej z 15% cour-conov. Cena franco Sušak pristanišče. 100 m3 ostrorobe, parjene ali neparjene bukovine, II., 27 mm. 50 in3 ostrorobe neparjene bukovine, II., 50 mm. 100 m3 testonov, čistih brez grč (netti) od 18 cm naprej. Cena franco vagon Sušak pristanišče. 1(M) m3 desk, podmernih, jelovih, 24 mm, paralelnih, zdravih, izključeno gnilo in razbito. 200—300 m3 na živ rob rezane jelovine, 74 X 220 mm, v dolžinah: 066, 135, 2—, 2-65 in 3-30 m. Cena franco vagon Sušak pristanišče. 200 komadov na živ rob rezane jclovine, 18 X 20 cm, dolžina 7 50 m. Cena franco vagon meja Postojna. ? 100—200 m3 bukovih hlodov, zdravih,* I., od 28 cm premera na tanjšem koncu nanrej, v dolžinah 2 35 in 4 65 m. Cena franco ?va-gon meja Kranjska gora. 20 m3 bukovih testonov, čistih (netti) od 22—30 cm širokih, 2 25 m dolgih. 1 vagon bukovih desk, I., naravnih, 20 in 25 mm debeline, dolžina 2 ali 4 m, od 25 cm širine naprej. Cena fco vagon meja Postojna. Vsako množino jelovih dog za sode, 14 mm debeline, 90—120 mm širine, 920 in 1120 mm dolžine, zdravo, tombante z izključitvijo večjih grč. 25 vagonov bukovih drv z 10% okroglic, suhih, 1 m dolgih. Cena franco vagon meja Jesenice. Vsako množino smrekovega jamskega lesa od 2 m dolžine naprej. Cena vagon nakladalna postaja. Vsako množino desk, 13 ali 14 mm, 4 m 'n tudi kratice, od 10 do 15 cm širine. Cena franco vagon nakladalna postaja. Vsako množino suhe bukove praške in Prahu. Cena franco vagon meja Postojna. Bukovi naravni plohi, ostrorobi, od 70, 8o, 90 mm, od 2 70 m naprej, od, 20 cm na-Prej. Cena franco vagon meja via Postojna. Ca. 3000 m3 desk, 18 in 24 mm, od 8 do 16 cm širine, lahko tudi vse od 8, 9 in 10 cm širine. Cena vagon nakladalna postaja. Bukovina, naravna, ostroroba, očeljena, suha, I., II., in sicer: 6 m3 od 27 mm; 5 m* od 50 mm; 4 m3 od 60 mm; 1 m3 od 80 mm; 1 m3 od 100 mm; vse od 2 m dolžine naprej in od 16—40 cm širine. Cena franco vagon nakladalna postaja. Remeljni, 74 X mm, 4 m event. 5 in. Madricrs, 74 X 220 nun, v dolžinah: 433, 4 66, 5, 5-33, 5 66, 6, 6 33, 6 66, 7, 7 33, 7'66 in 8 m. Cena fco vagon Sušak pristanišče. 1500—2000 m3 moralov — smreka, jelka: Dim.: 15% od 58/58 mm; 60% od 68/68 mm; 20% od 78/78 mm; 5% od 98/98 mm. Dolžina: 110% od 4 m; 70% od 5 m; 20% °d 6 m. — Blago zdravo, ostrorobo. Remeljni: 800 kom. 38 X 38 mm, 4 m, vezano v zvezke; 500 kom. 78 X 98 mm, 5 m ali No. 1000 od 250 m; 400 komadov 78 X 98 mm, 4 m. Trami — smreka, jelka: rezani, ostrorobi, 2 50 m 24 mm; 370 m 24 mm; 4 m 225 mm; 450 m 42 mm; 5 m 42 mm; 7 m 157 X 187 mm; 8 m 217 X 267 mm. Trami merkantilni: 16 X 19 4 m 250; 5 m 84; 21 X 26 7 m 8. Dobava nujna. Madrieri: smreka, jelka, I., II., in sicer 200 m3: Dimenzije: debelina 110, 140 in 160 mm; širina: od 25 cm naprej; dolžina: »d 5-50 m naprej. Blago rezano, paralelno, franco vagon Sušak pristanišče, dobava v januarju in februarju 1930, prevzem na licu niesta. 3000 hrastovih pragov 260 m X 25 X 14 X 11/12 cm. 2000 hrastovih pragov 260 m X 24 X 14 X 11/12 cm. Cena franco vagon Sušak. Plačilo proti akreditivu. Ca. 3000 m3 kratic (smreka, jelka) od 1 do 3 50 m, od 10 cm naprej, media, 13/14 eni in ca. Va od 12 mm; ca. lA od 18 mm; ca. % od 24 mm. Cena po možnosti fob Sušak. Plačilo akreditiv. 2000—3000 in3 bukovih testonov 225 m, 20 mm, od 10 do 25 cm. Cena po možnosti fob Sušak. Plačilo akreditiv. Tesani trami: 100 kom. 8/8 cm od 4 m, 300 kom. 11/11 cm od 4 m; 200 kom. 11/13 cm od 4 m; 100 kom. 8/8 cm od 5 m; 250 kom. 11/11 cm od 5 m; 200 kom. 11/13 cm od 5 m; 100 kom. 11/11 cm od 6 m; 200 kom. 11/13 cm od 6 m; 50 kom. 16/19 cm od 6 m; 100 kom. 16/21 cm od 6 m; 60 kom. 16/21 cm od 5 m. Trami morajo biti suhi, lepo tesani in ravni. Cena naj se glasi fran-ko vagon nakladalna postaja. Circa 700 kvintalov bukovih letvic, 20 X 20 mm in 22 X 22 mm, dolžina 0 60 do 1-50 m, dobava en vagon do polovice decembra 1929, ostalo po partijah v prvem trimestni 1930. Cena naj se glasi franco vagon meja via Postojna tranzit. 1 vagon smrekovih letvic, vezane v svežnje, 30 X 35 in 30 X 40, dolžina 2 do 4 m. Cena franco vagon meja. Kratice, deske lila in IVa, morali in drugo tem podobno blago. Cena franco vagon meja. Božična drevesca, za čimprejšnjo dobavo. — Cena franco vagon meja via Postojna tranzit. Prevzeli bi se na licu mesta. Plačilo takoj po prevzemu. 40 m3 tramov 13/16 ali 13/19 ali 16/18-vsi 8 m dolžine. 400—450 smrekovih drogov, zdravih, ravnih, 5 m dolgih, 10 cm srednjega premera. Cena franco vagon Sušak pristanišče. Circa 40 in3 drogov (smreka, jelka), zdravih. ravnih, 8 m dolgih, od 15 do 18 cm srednjega premera. Cena franco vagon nakladalna postaja. Vsako množino desk od 10 do 11 mm, od 8 cm širine naprej, od 1 m dolžine naprej, paralelno, očeljeno, ostrorobo, vezano. Cena fob Sušak, 2 vagona smrekovih bordonalov, od 30 X 30 cm naprej in od 5 m dolžine naprej. Cena franco vagon meja Postojna. Vsako množino hrastovih podnic, 43 mm debelih, v uzuelni dolžini in širinah. Cena franco vagon meja Postojna. 1 vagon borvih de3k, 50 in 60 mm, 4 m, od 16 do 40 cm širine, media najmanj 28 cm, ostrorobih, paralelnih, očeljenih, samo I., II., suhih, za mizarske svrhe. Cena franco vagon nakladalna postaja. Javorjeve hlode, od 30 cm premera naprej. Cena franco vagon nakladalna postaja. Ponudniki za iskano blago naj se ne obračajo na naš list, marveč naj ofertfe naslove na gosp. Ant. Lušina-a, borznega senzala, Gledališka ulica, Ljubljana. Denarstvo. Gibanje valut v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din 1 angleški funt 276- 275-43 1 ameriški dolar 56-50 56-44 1 avstrijski šiling 7-94 7-95 1 belga 7-90 7-90 1 bolgarski lev —•409 —40 1 češkoslovaška K 1-675 1-68 1 francoski frank 2-224 2-22 1 grška drahma -■735 —73 1 hol. goldinar 22-77 22-79 1 italijanska lira 2-96 296 1 kanadski dolar 56-20 56-20 1 madž. pengo 990 989 1 nemška marka 13-52 13-53 1 poljski zlot 6-34 6-35 1 rumunski lej —337 —34 1 švicarski frank 10 957 10 97 1 turška zl. lira 247— 247— 1 španska peseta 8126 812 1 turška lira p. 26-26 26-60 Stanje valut v preteklem tednu skoraj neizpremenjeno. Praktični Pisanje na steklo. V 100 gramih vode raztopi 25 gramov kislega kaliumfJorida in primešaj, ko se je kaliumflorid nazitopil, še 25 gramov solne kislirje ter 14 gramov žvepleno-kislega kalija. Potrebne kemikalije dobiš v drogeriji. S to tekoč no zamoreš potom primernega čopiča ali lesenega priostrenega klinčka zaznamovati stekleno posodo, ker tekočina razjeda steklo. Da znake napraviš vidnejše, jih lahko prevlečeš s primerno barvo. Lesni črvi. Mnogokrat opaziš na lepi, celo novi opravi majčkeno luknjico, po dnjo pa kupček finega lesnega žaganja. To povzročajo lesni črvi. Da jih uničiš, vlij v tako luknjico nekoliko bencina, najboljše z oljno štrcaljko ter luknjico zamaži z razgretim voskom. Tropine kot krma. Grozdne tropine so zelo redilna krma za živ no, ako so pravilno shranjena. Sveže tropine stlači v kad, pokrij s trtnim listjem ter vse skupaj zamaši, oziroma pokrij s 5 centimetrov debelo plastjo ilovico, da jih obvaruješ stika Priporočamo sledeče tvrdke v Ljubljani: Važarna »Slad a«, d. z o. z., 'itna kava. Cesta na Rožnik 19. Poppaea, zavodi za proizvodnju kozmetičkih preparata F. Hann & Comp. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! Motvoz Grosuplje Mali oglasi. Beseda 1 Din. — Najnižja pristojbina 10 Din. Suhe črnice proda večjo množino Anton Naglič, trgovec, Gor. Dolič, pošta Mislinje. nasveti. z zrakom, ki povzroči kisanje. Ako ilovica razpoka, jo namoči in razpoke dobro zamaži. Črnilo za jermenje in konjsko opremo. Izborno črnilo za konjsko opremo dobiš, ako raztopiš nad ognjem 120 gramov čebelnega voska. Dokler je vse še v tekočem stanju, primešaj močno 30 gramov fino presejanih saj in dodaj 10 gramov indiga ter 1 žlico lanenega olja. Prideni še 120 gramov navadnega mila v tenk h koščkih ter mešaj toplo toliko časa, da se vse raztopi. Tako črnilo ohrani konjsko opremo in jo pobarva, da izgleda kakor nova. Kako odpraviš bolhe? V 1 liter premogovega bencina raztopi 15 gramov brgamovega, 5 gramov ciironovega ter 20 gramov lavendelje-vega olja. Dobro premešaj ter poškropi z razpršilcem tla, postelje itd. Podžigalček. Mesto, da kupuješ drage podžigalne brikete, raztopi v loncu nekaj kalofo-nije ter ji pr mešaj osemkrat toliko suhega žaganja. Dokler je zmes še vroča, jo lahko modeliraš v poljubne oblike. Ohlajeni podžigalčki se strdijo ter se zelo radi vnamejo in gorijo s trajnim, •Nočnim plamenom. Stenice. Ako hočeš stenice odpraviti, namaži dobro vse lesene predmete, posebno ^zpoke s sledečo raztopino: 200 gradov kuhinjske soli in 50 gramov galuna v Vi litru vode. Najboljše ovlažiš razpoke s primerno razpršilno štrcalj-ko. — ^ko prvjg ni uspeha, ponovi še drugič in tretjič. \ Močne vreče. .^kuhaj 12 litrov vode, ki si ji pri-'t}§šal 1 kg zmlete hrastove skorje. V tej, razstopini namakaj 24 ur vreče, ki JiH; nameravaš ojačiti. Ko vzameš vreče kopeli, jih izperi v mrzli vodi. Vreče se prepoje s hrastovo čreslovino, i^sled česar se njih odpornost in trajnost podvoji. Merjenje višine. Včasih rabimo točno višino kakega °bjelmel več časa za razmšiljanje; vratar ga pozove k vstopu. Reporter se požuri; vrata za njim se zapro. Ko opravi pri šefu svoje novinarske Poizvedbe,- ga vpraša: Kdo je vendar ta krasotica v predsobi? Take lepote nisem še videl. Tudi jaz ne. Škoda samo, da je nekoliko udarjena. Kako? Kaj naj pomenijo te besede? Pravim vam, da je blazna. Pripove- ( Nadaljevanj e.) duje, da ve, odkod prihaja moč Radžev zraka. To je gotovo že stota oseba, ki nam obeta razkritje tajnosti teh zlikovcev. Za danes mi je obljubila podrobne podatke. Zelo rad bi poslušal to blaznico. Dovolite mi, gospod načelnik, da prisostvujem njenemu poročilu. Nič lažjega kot tol E, hvala! Načelnik pozvoni in vratar vstopi. Privedite gospodično Zermeno Lor-njer! V neopaženem trenutku si zabeleži Eskande to ime. »Vi sle gospodična Lornjer?« vpraša načelnik malomarno, kot bi se je ne spominjal. »Jaz sem, gospod načelnik,« pritrdi deklica, ki se jej pozna, da je razburjena, a vendar odločna. »Oprostite, go- spod, jaz sem želela danes razgovar-jati osebno z gospodom ministrom.« »Draga gospodična, morale pač oprostiti, gospod minister je prezaposlen,« pravi načelnik z vidno ironijo, »in imam jaz nalog, da ga zastopam.« Zermena Lornjer pokrene pol obžalo-valno, pol kljubovalno z glavico. Ko-nečno pa vendarle sede na ponujeni jej stol. Načenlik ponudi Eskandeju roko brez vsake besede. Novinar razume; prikloni se deklici in gre. Vendar je bil dovolj oprezen, da ne izpusti priilke, ki mu nudi možnost izvedeti nekaj pred svojimi novinarskimi konkurenti. Če je blazna, izvedel bom vsekakor neko nenavadno vest. Ako pa je pametna — »no, bomo videli. Počakam! Ni čakal nad dvajset minut. Žermena Lorpjer izide nekoliko razočarana, povešene glave. Ko se približa, se Eskande spoštljivo odkrije. Gospodična Zenmena Lornjer? Da, gospod! Vi prihajate iz kabineta šefa, gosp. D’ Orije. Bil sem tam pred vami — morda se spomnite. Vi ste imeli šefu zaupati važne vesti?! Deklica ga gleda, kot bi ne razumela, kam naj meri ta sprejem in to napol vprašanje. Pa — kakor je (tudi vaše poročilo važno in zanimivo, vas ije načelnik vljudno odpravil z Obljubo, da vam bo pisal? Kaj ne? Toda — gospod! »Kaj ni tako?« vpraša ponovno Eskande, motreč jo z iskrenim, a zvedavim pogledom. Ta potrto kloni glavo. »Poznam dobro ljudi iz ministrstva. Vsi so nedostopni,« se nasmehne reporter. »Nikdar se ne bodo spametovali. Dovolite, gospodična, da se vam predstavim. Jaz sem Pol Eskande, poročevalec Sveta.« Deklica takoj zopet dvigne glavo. To ime je znano v Parizu, ker se je reporter že večkrat izkazal kot zelo nadarjen detektiv v velikem stilu. Njen pogled izraža zaupanje. Opazivši to, se Eskande odloči izkoristiti ugodno priliko. Vas smem nekoliko spremiti, dovolite? Mogoče se nama dvema posreči, da preobrneva svet. Zermena pristane. Eskande je umel več obetati z izrazom obraza in zvokom glasu kot z besedami. Ona gre z njim. Eskande jo povede proti Elizejskemu polju. »Vi, mlada gospodična, ste precej zaupljivi in ste po vsej pravici domnevali, da bodete na odgovornem mestu našli razumevanje in pomoč pri odkrivanju teh tajnosti. Zelo verjetno je, da so se vaša odkritja gospodu d' Orije zdela neverjetna, ker on nima zmisla za smela podjetja. Mnogo huke in buke od strani javnosti je potreba, predno se ti ljudje zdramijo iz svoje uradne okostenelosti. In kdo zamore to opraviti bolje kot mi, novinarji. Ako želite kaj važnega obelodaniti, vam je uredništvo »Sveta« z največjim veseljem na razpolago. Ali se vam mudi, gospodična?« »Ne, imam čas do šestih. Potem se vrnem v Prorens.« »Potem imamo časa dovolj za obširen razgovor. Zdaj je šele poldne. Jaz imam neprijetno navado, da rad točno obedujem, pa bi ne hotel danes kosija zamuditi, če bi se tudi imeli Radžezraka osebno pojaviti pred menoj. Ali mi hočete izkazati čast in obedovati z menoj? Prosim vas lepo, gospodična, ker bova imela pri tem najboljšo priliko, da se dodobra razgovoriva o mnogo-čem.« Žermena je bila precej samostojno dekle ter je imela navado sprejemati tudi slične ponudbe, ako so bile stavljene od poštenega, izkušenega človeka. Poleg tega pa je nevede občutila zaupanje napram temu mladeniču s tako odkritosrčnimi in poštenimi očmi. »Sprejmem ponudbo, gospod! Morda vas je sama božja previdnost pripeljala na mojo pot.« Eskande se je vzradostil, Bil ije sicer precej skromen človek, vendar je v duhu čestital sam sebj, da ije na tako lahek način prišel do cilja. Po preteku desetih minut sta sedela za malo mizico v znani gostilni na Elizejskem polju. On naroči skromen, to- izbran . obed. Led je bil prebit in Zermena je kmalu pričela govoriti. Iznajdba Jaka Lamber-a. »Jaz sem sedaj nastavljena v kemič-nem laboratoriju v Provensu ter sem s svojim položajem zelo zadovoljna. Tam živim s svojo materijo. Oče mi je umrl Se mlad. Imamo malo rento, poleg tega Pa zadostuje moja plača, da izhajava. Vem, da vas ne zanima moj položaj. Vse to vam pripovedujem zato, da bodete razumeli, čemu sem prišla v Pariz. V tako dobrih razmerah živiva z ma-,erJo šele dobro leto. Tedaj sem nam-rec dobila svojo diplomo. Ker mi prej Peugodne gmotne razmere niso dovo-hevale dovršiti študij, sem si morala Poiskati zaslužek. V tej stiski me je sprejet v svoj laboratorij ikot pomočnico znani kemičar in me tudi dobro plačal. Po dnevu sem delala z njim v laboratoriju, zvečer pa sem se pripravljala na l2Pite.« v_ »Hotel bi vas prositi za nekaj,« usko-C1 s priznalnim občudovanjem Eskande. »Za kaj?« »Da vam smem stisniti roko.« Ta pohvala je opogum la Zermeno. Zardela je, ko jej je stisnil Eskande ro-C|co kot kakemu dobremu drugu. Vendar nadaljuje sedaj še živahneje: »Ta človek se je imenoval Jak Lam-ber. Mogoče ste že čuti njegovo ime?« Eskande zanika z glavo. »Poosebljeni .nemimi duh. Vedno je delal, prelivajoč nebrojne eprovete, prirejajoč razne spojine. Bil je zelo zmožen, in jaz sem cenila njegova znanstvena dela, vseeno pa ga nisem marala. Navdajal me je s strahom. Tako je bil zakrknjen v svojo mržnjo do celega sveta. — On je bit profesor, a bilo mu je malo. Vedno se je čutil zapostavljenega, ako je kdo napredoval, srdeč se na sovrstnike, ki ne znajo ceniti njegovega stvarjajočega duha. Zato je sovražil ljudi in slrmel po slavi in bogastvu. — Njegovo življenje je bila zagonetka. Izginil je, ne da bi kdo mogel vedeti, kam je odšel — in se ravnotako zagonetno zopet vrnil. Še največ je zaupal meni. Nekega dne mi je rekel, da bo napravil tako kemično iznajdbo, s katero bo v stanu cel svet uničiti z ognjem. Pripovedoval mi je, kako neverjetno moč bo imel v rokah, ako se mu iznajdba posreči. Postal bo gospod sveta. — »Toda zato rabim denarja, denarja, denarja!« je kričal, mahajoč z rokama. Rabit je mnogo denarja, da bi imel koristi od svoje iznajdbe. »In nekega dne ho ta piškavi svet izvedel, kdo je Jak Lamiber, ki .živi sedaj v senci raznih znanstvenih ničel. Jak Lamber bo zamogel uničiti vse te ljudi in njihove puhle idole, če bo hotel. Uničil bo lahko vsa njihova lepa mesta, cele narode, celi svet.« »Kaj mislite gospodična,« mi je rekel, »mislite, da bi ne imel pravice? Zločin je dovoljen, ako služi izvedbi kake velike iznajdbe. Zdravnik, ki reže živega človeka, da bi našel vroke raka, je dobrotnik človeštva. — Dobrotnik človeštva ,,, In konečno, kaj je človeštvo? Bedasta druhal. Kaj je življenje onih, čijih mozeg ni obsijan z žarom učenosti?« (Nadaljevanje prihodnjič.) FR. SEVCIK LlUBUANfl, Židovska ul. 8 Orožje, municija, smodnik, rudarske kapice in sžigal-na vrvica za industrijo. Na malol Na veliko I Telefon štev. 33-78 MumoMnmn,!! > Grosuplje :Tovarniške zaloge pri FRANC PALME, LJUBLJANA ■ Gosposvetska c. št. 7 CELJE : Cankarjeva ulica št. 7 MARIBOR: Koroška cesta št.8 (i Motvoz Grosuplje uporabljati znači: 1. lahko in hitro delo, 2. prihranek režije, 3. sigurnost povezanih paketov in predmetov, 4. zadovoljnost odjemalcev, 5. veseliti se nad napredkom slovenske industrije. imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Volna, bombaž, nogavice in rokavice v veliki izbiri pri tvrdki KARL PRELOG • LJUBLJANA Gosposka ulica 3 lllllllllllllllflllltllllllllllllllllll VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE Tiskovine ki jih potrebujete v Vašem poslovanju : Uvenite, pisemske papirje, memorandume-, aenike, naročilnice v blokih, kuverte, etikete ter sploh vse konter-eijelne tiskovine Vam dobavi hitro in. lično izdelane po najnižjih cenah Tiikarna „MERKUR“ Ljubljana Gregorčičeva ulica 25 ■ Telefon 2552 Za večja naročila zahtevajte proračune! TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! ZAHTEVAJTE CENIK! VINOCETw črrnd° 7S*T LJUBLJANA nudi najflnejšl in najokusnefSl namizni Icis mhhhhhbhh Zahtevajte ponudbo I Tchntčno In HlgiienlČno nojmodernej«* urejena ICrtt kharna Jugosici v ftn. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. Telefon štev. 2389. Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trg*ovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani. *