Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iihafa ? Ljubljani vsak torek, četrtek tn soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje ra celo leto 14 K, ra pol leta 7 K! za četrt leta 350 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9*50 K za četrt leta 4 80 K
Puihmm itnlika 18 *
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inaerati: Endstopna pett-vrstica' (Širina 88 mm) za enkrat 30 vin.-večkrat po dogovoru.
57. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 14. maja 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise sa list: Uredništvo »Rdečega Prapora>, UnblJana. — Za denarne polUjatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upnvnifitvo iRdečega Prapora«, UnbUana, Selenburgova ulica 6/1L
Prvi majnik in gorlško časopisje.
V Gorici, 9. maja.
Nsše meščansko časopisje je kakor tisti doktor, ki ima za vse bolezni dva recepta, pa zdravi kurje oči tako kakor pljučnico in revmatizem tako kakor kolero, če ne morejo naši čornaliati ignorirati delavske manifestacije, se pa polotijo laži in obrekovanja. To metodo rabita zopBt «Soča» in »Gorica. in ž njimi vred vsi drugi liberalni in klerikalni lističi izza krasno uspelega praznovanja prvega majnika. Zabavno je gledati, kako so hipoma vsi složni, kadar gre proti socializmu! Ia nobeden noče zaostati, drug hoče prekositi drugega. Prekašajo se predvsem v smešnosti. V slovenske socialiste se zaletavajo, ker je na shodu prvi govoril poslanec sodrug dr. Ellenbogen, češ, da je bilo na shodu najmanj Nemcev. Vsa ta žurnali stika mora svoje čitatelje silno podcenjevati in jih smatrati za same buteljne, ker jim drngače vendar ne bi mogla prinašati takih traparij. Mi pa mislimo, da mora biti vendar tudi med meščanskimi čitatelji še kaj tnkih, ki vedo v»aj, kaj je uljudnost. Če je pri «Soemih» tu «Goricimh» Sefredakterjih taka navaja, da povabijo gosta in mu potem odkažejo prostor v zapečku, ne vemo; ampak kulturni ljudje imajo drugačne šege. Skoraj bi pa tudi začeli dvomiti o »slovanstvu* teh ljudi, kajti zgodovina pripoveduje, da so bili 2e stari Slovani nadvse gostoljubni. A mimogrede: Ellenbogna in njegove izredne sposobnosti poznajo v Avstriji in še nekoliko dalje na vsak način bolje od Gabrščka in Gregorčiča vkup.
Na vrhunec komičnosti je morala kakor po navadi priplezati «Soča». Po njenem «objektivnem> poročilu je bila udeležba pri sprevodu in na shodu v primeri s drugimi leti <slaba*. Prav v tisti no-
PODLISTEK.
Savičev pesimizem.	Dalje.
— Ne, ne, domišljajte si nekaj. Morda imate kako veliko bolest v srcu in hudo trpite. To tajite morda pred svetom in pred seboj. A človek se ne sme tako prepustiti svoji boli. Vedno Vaš vidim takega in tedaj moram biti žalostna tudi jaz.
— Tudi Vi? Zakaj Vi...?.
— Kdo ne bi bil žalosten, ako Vas vidi vedno tako tužnega? V tem lepem svetu živite kakor v grobu.
V Savičevem srcu so se dvigali čudni čuti. Kaj se godi? Kaj je treba vsega tega? Kako je prišlo to? Jeza, silna jeza ga je grabila, a čutil se je brezmočnega. Neka tuja moč mu je silila zobe skupaj, da jih je stiskal in pesti so se mu krčile. Ah, kaj je bilo treba vsega tega?
— Nasmejite se vendar malo, gospod profesor! Meni na ljubo.
Savič jo je pogledal. Ona je zrla vanj s prosečimi očmi. V tem trenotku je bila krasna. V njenem obrazu je bilo nekaj, kar ga je spominjalo na sikstinsko rnadono. Ta pogled — ta pogled. — Ali vstajajo zopet čari iz davnih, davnih, pozabljenih časov?... Polotila se ga je ne-umevna omotica. Oh, ako bi se sedaj nasmejal, storil bi dobroto, ki bi bila več vredna od vseh teorij. Hotel se je po sili nasmejati —• mesto smehljaja na obrazu se mu je prikazala solza v Očeh,
tiči pa pridoveduje, da se je udeležilo sprevoda kakih 400 delavcev. No, lani je «Soča* pisala, da je bilo v sprevodu 200 delavcev. Torej je bilo letos slabše kakor lani. Taki so argumenti «Soče», ki sama ne ve, kdaj in kako se bije po zobeh. Če je lagala lani ali letos, ni treba vpraševati. Lagala je namreč obakrat
Ampak «Soča> zna biti celo sentimentalna. Takole zdihuje: «Oh, kako lepo je bilo za rdeč-karje, dokler so bili sami! Ali sedaj se je ustano-novila na eni strani N. D. O., na drugi pa italijanski mazzinianci, ki uničujejo mte rdečkarjev.* Ej, res bi se morali socialisti zjokati ob takih (nevarnih* nasprotnikih. Zal, da jih v Gorici med delavci nihče ne pozna. Prav resnično bi bili hvaležni gospodom okrog <Scča>, &ko bi nam enkrat povedali, kje so pravzaprav tisti «narodni delavci*. Med mazzinianci, ki so se šli veselit v Ločnik za zaprta vrata, je bila v<?.č godcev kakor gostov, delavcev pa niti 10 ne. Pri Katariniju, kjer je imela N. D. O. svojo veselico, bi bili delavce lahko sešteli na prste; v splošnem je bila tam sama purgarija, ki ne pozna druge zabave kakor ples, kar najbolje dokazuje zadnji koncert Glasbene Matice dne 4. t. m., ki se je vršil v skoro prazni dvorani. Ti modrijani se upajo trditi, da je bila naša veselica slabo obiskana, ko je bilo na nji nad dvetisoč delavcev in delavk in je bila res prava delavska veselica, na katero je naš i delaviho lahko ponosno!
Za nas je zanimivo le to, kako dela italijanska in slovenska buržoazija reklamo za svoje pserdo-delavske nacionalistične organizacije. Naši delavci bi se iz tega pač lahko mnogo naučili. V Ljubljani ima N. D. O. vsakovrstne protekcije od magistrata. V Gorici imajo mazzinianci mestno godbo brezplačno, društvene prostore in razsvetljavo. Goriško N. D. O. podpirajo najhujši delavski izkoriščevalci. Kdo bi še dvomil, da so te organizacije res delavske P ___________________
Ljudsko štetje.
Poročal dr. Josip Ferfo]ja na tržaški deželni konferenci dne 24. marca 1910.	Konec.
Zgodovina ljudskega štetja v Avstriji je tako zanimiva, da ne bo odveč, če si jo čisto nakratko pokličemo v spomin. Do I. 1846. se v Avstriji sploh ni štelo prebivalcev drugače, kot za Avstrijce, kar je pomenjalo seveda Nemce. L. 1846, so se prvič v Avstriji zapiiovale narodnosti. Bachov absolutizem je 1. 1850. narodnosti odpravil in zopet so bili v Avstriji sami Nemci. L. 1869. se je ljudsko štetje v Avstriji reguliralo s zakonom (z dne 29.
3.,	št. 67. drž. zak.) Ali v njem se narodnosti niti ne omenja, kakor da ne bi igrala nobene vloge pri avstrijskem ljudskem štetju. To «luknjo» t zakonu je hotela izpolniti osrednja statistična komisija s tem, da je predlagala vladi, da se naj pri štetju upoštevajo tudi nenemške narodnosti. Ta predlog je vlada odklonila. Šile po mednarodnem statističnem zboru v Petrogradu 1.1872. je nastal preobrat. Ta zbor je namreč sprejel predleg ogrskega delegata Keletija, da se naj v bodoče šteje prebivalstvo po <langue maternelle au langue parl6a». Ta dvoumni francoski izraz (na mednarodnih zborih se govori po navadi francosko) je naša avstrijska birokratična, nemško-centralistična vlada takoj prefrigano izrabila in pri prvem ljudskem štetja nato (1. 1880 ) ustvarila famozno rubriko «občevalnega jezika* (Umgangssprache, lingua usnate). Ta rubrika torej ni postavljena potom zakona, to je vladna naredba in se vsak čas lahko odstrani z enim samim podpisom ministrskega predsednika, oz. ministra za notranje stvari. Ta dva sta pa po navadi nemška birokrata in zato jima tudi ni nič ležeče na tem, da bi se »občevalni jezik* nadomestil z materinim jezikom.
Saj se pod firmo občevalnega jezika* tako lepo švindla in slepari nenemške narodnosti za njihovo število, izvzemši Poljake in Italijane, kojih
Tonka je opazila	ves	boj Savičeve	duše in
tudi njegov izid.	Seveda	ni razumela	vsega, a
slutila je, da mora biti v tem srcu nekaj težkega, nekaj silno, silno tužnega.
— Kaj Vam	je,	za boga, gospod	profesor,
kaj	Vam je? Ah,	kaj	sem	storila? Ali	sem Vas
užalila ?
A hitro se je spomnila, da se človeku, ki trpi, ne sme govoriti v tonu usmiljenja. Spremenila je torej svoj glas.
— No, neumna goska sem. Vidite, take smo. Menda leži to v naši naravi. Prosim Vas, oštejte me...
Obmolknila je, ker je opazila, da govori v zrak. On menda ni niti slišal njenih besed Prvi solzi je sledila druga in sedaj je jokal, jokal in ihtel. Ona pa ni več vedela, kaj naj pravi. Mučila se je, da bi dobila pravo besedo, a nobene ni našla.
To je trajalo nekaj minut. Naposled se je Savič zopet zavedel. Obrisal si je solze. Potem je začel govoriti s trer ;tajočim '»lasom.
— Pravzaprav bi me m< .o biti * sram. V mojih letih, po mojih izkušnjah, z mojim prepričanjem — pa solze 1 A meni je tano čudno, da me ni niti sram.
Sedaj je tudi ona zopet našla besedo.
— Ej, kaj bi Vas bilo sram? Kdor nima več solza, ni niti pravi človek. Ampak jaz sem bila neumna, brbljala sem same neumnosti, ne da bi bila pomislila, da Vas utegnem razžaliti 9 tem.
i — Ne, Vi me niste užalili. Ta hip se ne spominjam, kaj ste govorili. Pozneje se gotovo spomnim, pa bom tudi vedel, ali je prav, ali ne. A sedaj mi je čudno, jako čudno. Vse kar vidim, je nenavadno. Vi stojite pred menoj, kaj ne? Vi ste Tonka Hrastova. A jaz vidim pred seboj čudežno bitje. Vaše lice, Vaše oči, barva Vašega obraza — vse je izpremenjeno. Rafaelovo ma-dono gledam, pa zopet devico orleansko, pa oči madame Sandove. a dobro vem, da stoji pred menoj Tonka Hrastova, moja učenka, ki podira moje nazore... O, ne 4islite, da se mi blede. A vi ne morete videti tistega oblačka na nebu, ki ga vidim jaz. Rdeč je, svetlordeč, z zlatimi robi, iz njega švigajo bele strele, bele kakor srebro. Jaz ga vidim, vidim, vidim. In strele se zadirajo v moje srce, in sedaj čutim kri, ki kaplja počasi, prav počasi v mojo dušo. V mojih prsih, povsem na dnu, se giblje nekaj, a še ne vem, kaj je... Oh, ne, — ne glejte me tako! Pravim Vam, da se mi ne blede...
Naenkrat je zakričal.
—	Za boga! Kaj ste	naredili iz mene?	Vi
ste mi	vzeli	mir! Pregnali	ste ga. Daleč je že,
tam za tistim rdečim oblakom, odkoder se mi roga. In nikdar več se ne povrne...
Umiril se je zopet;
—	Ah,	ne poslušajte,	kaj govorim. To	je
grozna	ura.	Posloviva se	za danes. Samo	za
danes. Jutri bo vse dobro. Do jutri se mora povrniti moj mir in tedaj bova zopet govorila, kakor vsak dan. To je bil neprijeten, a samo slu-
meščanski zastopniki so verni priganjači nemško* centralistične vlade.
Vsled rubrike «občevalnega jezika* trpe pa one narodnostne manjšine, ki niso dobro zapisane pri osrednji vladi in zato kar izginjajo pri ljudskih štetjih. To so predvsem češke, rusinske in naše slovenske. Tukaj v Trstu (in okolici) je n. pr. slovensko prebivalstvo od I. 1890 do I. 1900. padlo od 27.725 na 24.679, v samem mestu od 7865 na 5017. Vsaj polovica Slovencev je tu zatajenih, kar vidimo takoj na številu glasov, ki so jih postavili Slovenci v Trstu pri državnozborskih volitvah I. 1907. Narodna stranka je imela kakih 8000 glasov, slovenski socialisti po kakih 2500—3000 glasov. Po uradnem štetju bi moral torej že vsaki pol tretji Slovenec biti volilec, kar pa jo nemogoče. To nesoglasje se je pokazalo še v boljši luči pri deželnozborskih volitvah 1. 1909. Kakor v Trstu, tako dela laški magistrat v Gorici s slovenskim prebivalstvom, tako se dela po Koroškem in deloma po Štajerskem.
Da se drugim manjšinam posebno češkim podobno godi kakor našim, ni treba praviti. Proti tej ivindtariji so letos naši vrli češki sodrugi sklenili energično akcijo. Sklenili so namreč, da bedo na* Severnem Češkem, kjer jih pritiska nemški nacionalizem, priredili svoje zasebno ljudsko štetje. O tem sklepu je prinesel naš »Rdeči Prapor* dne 8. 3. t. 1. notico iz Trsta, v koji se je z veseljem pozdravljalo oni sklep čeških sodrugov, obžalovalo, da jim mi slovenski socialisti vsled ogromnih troskov, ki so s takim delom združeni, ne moremo slediti, in nekako poživljalo premožne tržaške narodnjake, da bi naj pa oni izvedli oni sklep in tako praktično pokazali svojo narodnost. Notica je zaključila, da smo mi slovenski socialni demokratje pripravljeni sodelovati. Sklicevaje se na to notico je «Rd. Pr.* priobčil iz peresa sodr. Petejana iz Gorice članek o »ljudskem štetju* z dne 16. 3. t 1., v kojem se je povdarjalo narodno-kulturni pomen ljudskega štetja in zahtevalo, da moramo gledati na to, da vsakdo vpiše v rubriko »občevalnega jezika* svoj pravi materni jezik in končno, da naj to priliko porabimo v to, da potom shodov in predavanj pojasnimo narodni program socialne demokracije. Tudi »Železničar* od 1. 4. I. I. je priobčil notica iz »Rd. Prapor ja* od 8. 3. t. L Dne 2. 4. t 1. pa je tržaški narodni voditelj dr. Ryb4f na shodu v Nar. domu v Trstu, govoreč o »ljudskem štetju*, nam socialnim demokratom očital, da nam je vseeno, kako rubriko imamo, saj bi mi vanjo najraje zapisali internacionalni jezik ...
Omenjam ta narodnjaški šlager proti socialni demokraciji, ker je karakterističen za način, kako tržaško narodnjaštvo vzgaja svojo maso in s kakim
čajen intermezzo. Kriv nisem jaz, Vi pa tudi ne, Vi ne ...
Tonka je čutila, da ne more izreči nobene besede, ki bi bila sedaj na pravem mestu. Nema mu je podala roko. On jo je stisnil tako, kakor še nikoli. Tudi to se je zgodilo nezavedno. Ona se je obrnila počasi, on pa je gledal za njo še dolgo in ko je že izginila, jo je še videl...
Potem je odšel domov.
Tisoč misli se mu je križalo v glavi kakor bi bile same strele. V možganih mu je bobnelo valovje razburkanega oceana.
—	Kaj se je zgodilo? Kje je moj blagi mir? Kje je nirvana? — Ah, to ni konec, ki sem ga pričakoval. Ustje pada z drevja, a to se je zgodilo že stokrat in veje so zopet zelenele, pognale so kali, popki so vzcveteli in iz cvetov so dozoreli plodovi. Že stokrat — in zopet se bo godilo tako. In seme pada neprenehoma v rodovitno zemljo, sneg ga ne zamori, ta odeja ga samo čuva. Zima ni konec ... Solnce zasije, nastane boj v naravi in toplota zmaga. Večno ponavljanje, večni boj... Oh I Kaj se je zgodilo I... Solza! Kako dolgo je že ni bilo v teh očeh?
Kje je moj mir, moj blagi mir ?... Ona je dejala : Tedaj moram biti žalostna tudi jaz. In duša je zaplakala. Kje je moj mir?
Bil je ves potrt. Šel je k oknu in se zagledal v noč. Zunaj je bilo vse pokojno in v tej tišini je bilo nekaj veličastnega. Ta noč je bila kakor Visoka Pesem,. prestavljena iz sveta glasov
v	svet stvarnosti. Gori na nebu so migljale zvezde, njegove ljubljene zvezde... In ta hip se mu je zazdelo, kakor bi njih bajna svitloba govorila.	Dalje prih.
orožjem se bori proti nam, in ker sl ga treba zapomniti za slučaj, ko se nam bo to narodnjaštvo zopet priduševalo pri vseh narodnih svetnikih, da ono ni šovinistično. Mi pa dobro vemo in vidimo, kako se to narodnjaštvo ob narodnem šovinizmu redi, kako se debeli ob svoji danzadnem v najrazličnejših oblikah opetovaai laži, da smo socialni demokrati izdajalci naroda ...
Žito pa je naša nujna dolžnost, da se proti tej laži borimo z resnico, da odpremo še nezavednemu delavnemu ljudstvu tržaškemu oči, da iz-pregleda in vidi, kje je njegova pot. Predsodke, ki še vladajo pri enem delu slovenskega delavstva v Trstu nasproti socializmu sploh in še posebej glede narodnostnega vprašanja, je treba z vztrajnim, pozitivnim delom razpršiti, sicer ne more« o napredovati. Predvsem si pa sami moramo usvestiti dejstvo, da je stališče naših italijanskih sodrugov v narodno-kulturnem pogledu stokrat ugodnejše od našega. Oni so deležni vseh dobrot, ki jih uživa objestno italijansko meščanstvo, mi se pa moramo proti temu meščanstvu boriti za vsako drobtinico. Torej ni pravilno, če storimo v narodno-kulturnem oziru le vse ono, kar storijo naši italijanski sodrug;, in tudi ni pravilno, če mislimo, da nam ni treba ničesar v tem pogledu storit*, česar tudi oni ne store. Narobe, menim, da imamo mi tozadevno veliko večja naloge, ki jih moramo vršiti med slovenskim tržaškim delavnim ljudstvom, od italijanskih sodrugov. Ako mi enkrat te naloge prav spoznamo, ne izvršimo s tem le velikega kulturnega dela, marveč tudi pospešimo napredek naše stranke in razvoj k socializmu.
Veliki potres v Ameriki.
Kakor smo že v soboto javili, je velik potres razdejal mesto Kartago v Costarici v Srednji Ameriki. Sedaj se pa izkazuje, da so posledice še groz-nejše, nego se je javljalo prvi hip. Izza zadnjega potresa v decembru 1908 v Mesini ni bilo tako strašne potresne katastrofa.
Po poročilih iz Novega Jorka se je pričel potres že v sredo 10 minut pred sedmo zvečer. Prebivalci so bežali na ulice, za njimi in nad njimi so se pa rušile hiše. Le malokateremu se je posrečilo, priti na širši trg, kjer je bilo varno. Sto in sto beguncev je prišlo v San Jo*6. Mnogo družin se je utaborilo na višavah okrog Kartage. Zdravniki so odšli tja, tudi hrane se je poslalo za silo. Skoda se ceni na mnogo milionov dolarjev.
Iz Managve in od costariškega poslaništva se javlja, da je šesttisoč ljudi deloma ubitih, deloma ranjenih in brez podstrešja. Kaznjenci, ki so se rešili iz ječ, so takoj začeli ple-niti. Daši se je razglasilo vojno pravo, ima vojaštvo silne težave, da varuje red.
Iz Juan del Sur se javlja, da ni ostala v Kar-tegi ne ena hiša cela. Iz razvalin so spravili že 350 mrtvih trupel.
San Josč, 8. maja. Število ubitih v Kartagi se ceni na tisoč oseb. Se več jih utegne biti ranjenih. Razven dveh lesenih poslopij ni ostala ne ena hiša.
Politični odsevi.
V Ljubljani, IS. majo.
* Proračunski odsek je končal razpravo o proračunu brambovskega ministrstva in začel debato o poglavju ministrstva za javna dela. Vsči-noma se je doslej govorilo o raznih lokalnih željah.
* Davči! odlik je izvolil pododsek za posvetovanje o davku na poslopje. Od socialnih demokratov sta v pododseku dr. Ren a er in dr. Diamand, od Jugoslovanov pa Ploj.
* Tudi na Hrvalkom znajo biti včasi brutalni, To je izkusil novoizvoljeni poslanec dr. H Inko-
vi	6, ko se je pripeljal is Broda v Zagreb. Na kolodvoru ga je sprejela velika množica njoigovih somišljenikov, da ga pozdravijo iu spremijo v mesto. Ko se je družba odpravila na pot, je pa Hinko vi da napadlo dvajsetletno dekle Angjela Pudija, pa le s solnčnikom, kar menda ni bilo preveč nevarno. Dr. Hinko vi d je bil glavni zagovornik v procesu preti »veleizdajalcem*.
* Belgijski soelalni demokrat)« so v zbornici vložili predlog, da se revidira ustava, oziroma da se izpremeni volilni red. Klerikalcem se je še enkrat posrečilo, razširiti pluralno volilno pravico. Predlog socialnih demokratov je bil z 78 glasovi proti 52 odklonjen. V štirih tednih so nove volitve za polovico poslancev, pa se ni čuditi, da se klerikalci boje enake volilne pravice, ob kateri bi hipoma izgubili večino v parlamentu. Vendar je pa že mnogo znamenj, da bo belgijskim klerikalcem vseeno kmalu odklenkalo,
* Japonsko vojno ministrstvo je dalo četam v zapadnih posadkah nalog, da morajo biti pripravljene za vsak ukaz. Boji se namreč vstaje v Koreji.
* Uspeh Spinskih volitev, kolikor je znan do danes, je sledeči: 44 konservativcev, 48 republikancev, 1 socialist, 10 karlistov, 2 neodviš-njaka in 6 regionalistov.
* Španska vlada računa, da bo razmerje v novem parlamentu sledeče: 230 liberalcev, 104 konservativci, 45 republikancev, 1 socialist, ostalih pa Karlisti, regionalisU in integralisti. Vladna večina bi po tem račnnu znašala 60 glasov.
* Španska politika mora biti demokratična, je dejal ministrski predsednik Ganalejas z ozirom na rezultate volitev.
* V vasi Apalsaiiakalail je v nedeljo prebivalstvo napadlo pristaše župnika Viktorja Pal c o-vicha (Palkorcal), kandidata klerikalne ljudske stranke. Več oseb je bilo ranjenih. Na čelu sprevoda je jahal banderij; ljudstvo je potegnilo jahače s konj in jih premikastilo.
* Romunskega ikola v Aradu, M ang ra, ki je tudi kandidat vladne stranke, je ljudstvo v nedeljo ohmetalo z gnilimi jajci.
* Francoske olje volitve za zbornico so bile v nedeljo. Položaj v parlamentu bo v primeri s prejšnjim sledeči: Nacionalisti in koncervativci sedaj 78, prej 90; naprednjaki sedaj 72, prej 74; radikalci in radikalni socialci 262, prej 281; levi republikanci 79, prej 68; »neodvisni* socialisti (Mille-randovci) 26 kakor v starem parlamentu; združeni socialisti 76, prej 53. Kakor se vidi, so dosegli socialni demokratje (»združeni socialisti*) največji napredek. Poleg njih so sploh samo levi republikanci napredovali. Vladno časopisje se tolaži s tem »uspehom*, češ, da bo vladna večina, ki se sestavlja iz radikalcev (in socialnih radikalcev),*levih republičanov in »neodvisnih* socialistov, štela 367 mož. Zadovoljivo je, da so klerikalci, ki so si mnogo obetali od teh volitev, doživeli poraz na celi črti.
* Sodrug Jaures, kateremu je meščansko časopisje prerokovalo, da propade pri volitvah, je v Albi izvoljen s 6200 glasovi; njrgov protikandidat, klerikalec Falguerette je dobil okrog 5000 glasov. Jauresov uspeh je torej sijajen.
Dopisi.
Breilee. (Železniška nesreča.) V ponedeljek, dne 9. L m. se je zgodila pri čuvaj nid štev. 34 velika železniška nesreča, ki je imela strašne posledice. Omenjenega dne je bil v Brežicah sejem in ob takih prilikah hodijo velike množice ljudi čez prehod pri tisti čuvajnici. Tudi v ponedeljek je bil promet jako velik. Službo pri prehodu opravlja delavčeva žena. Reva se je za tre-notek zakasnila in tako se je zgodilo, da je prišel voz s štirimi ljudmi na tir prav tisti hip, ko je prisopihal osebni vlak štev. 501 iz Zagreba, ki prihaja v Brežice ob 9. in 6 minut dopoldne. Katastrofa je bila neizogibna. Stroj je zgrabil voz s tako silo, da je vrglo voznika dvajset metrov daleč, na njegovo srečo ravno v vodo. Tako si je rešil življenje in je bil lahko vesel, da je pretrpel samo strah. Tudi konjema se ni zgodilo nič; s prednjim delom razbitega voza sta oddirjala v polje. Drugače pa je bilo s tremi mladimi ljudmi, ki so sedeli zadaj na vozu. Te je tako razmrcvarilo, da ni ostala od njih človeška podoba. Občinstvo, ki se je zbralo na mestu nesreče, je groza pretresala do kosti. Tu je ležal del trupla, tam roka, tam noga, tam možgani; bil je grozen pogled. A kdo je kriv strašne nesreče? Površna misel ima seveda kmalu gotovo sodbo: Tisti, ki ni zaprl zatvornic. Ampak tako enostavna vendar ni ta stvar. Premisliti je treba, kakšna je služba pri taki čuvajnici. S« krepak človek, če ne bi imel nobenih drugih skrbi, včasi ne ve, kje mu glava stoji. In tako odgovornosti polno službo mora opravljati uboga ženska za borih par vinarjev 1 Zakaj taka moč je poceni in uboga železnica mora štediti, štediti, štediti. Kaj se pravi na železnici štediti, kaže ta strašni slučaj. Gospodarstvo južne železnice je zavoženo; ampak če ga bodo še nekaj časa popravljali z izkoriščanjem in izmozgavanjem ljudstva, bo kmalu cela železnica morišče. Kriva je pa poleg uprave tudi javnost. Toliko podobnih nesreč se je že zgodilo, da bi se vendar javnost lahko Že zanimala za prave vzroke in spoznala, da je organizacija železničarjev, ki se bojuje za boljše razmere, potrebna ne le za železničarje, ampak tudi za varnost občinstva.
Zagorje ob Sevi. Odkar so »čeli narodnja* karskim dopisunom iz Zagorja v drugih uredništvih iz tehtnih razlogov gledati bolje na prste, odkiada ta svojat svoje lumpovske nesramnosti v ljubljanskem »Jutru*, kjer je za te infamije menda res najpripravnejši prostor. Tako je omenjeni list dne 6. maja objavil neko »poročilo* o praznovanju prvega majnika v Zagorju in ker pobirajo nekateri drugi slovenski listi »informacije* magari s smetišča, zlasti če so naperjena proti socialni demokraciji, so Zašle tiste laži res tudi v nekatere liste, o katerih bi bil človek sicer pričakoval več resnobe in poštenja. Ce bi se to ne bilo zgodilo, bi se niti ne zmenili za čenče ljubljanskega revolver-skega žurnala. Povemo naj torej to let Prvi majnik se je praznoval v Zagorju tako slovesno kakor druga leta, izprevod dopoldne pa je bil te
impozantnejši. Udeležilo se ga je po malem cenjeno 500 delavcev. To lahko potrdi poročevalec iz Ljubljane. Veselica je bila v vsakem oziru lepa in dostojna. Nobenemu udeležencu ni znano, da bi se bil zgodil najmanjši nered, ali da bi bilo prišlo le do kakšnega prepira. Vse vesti, ki se nanašajo na kaj takega, so naravnost iz trte izvite. Pač pa se je zgodilo nekaj druzega predvečer. Tam so namreč zizibambulci na nekaterih mestih, kjer so mislili, da so neopaženi, potrgali zastave. S takim pobalinstvom, ki se izraža v trganju zastav in lepakov, se namreč izčrpava vse zizibambulsko delo. Iz povsem zanesljivih krogov se nam je naznanilo, da so opravljali to čedno delo Prosenc, neki Lubo, dvoje Zorkotovih sinov in še nekdo drugi. Ge so tudi pri Sokolih, nam ni znano, saj je dovolj, da so zizibumbule. To smo hoteli na kratko pojasniti. Na denunciacije te čedne družbe, ki je padla tako globoko, da po-zivlje oblasti, naj prepovedujejo delavske shode in veselice, se pa ne oziramo, ker nočemo, da bi nas umazala dotika s takim denunciantetvom.
Halleyev komet in kometi sploh.
a
Danes priobčujemo dva nariska, ki pojasnujeta poročilo o Halleyavem kometu. Gorenja risba nam kaže del pota Halle yavega kometa in del pota naše zemlje. Bela lisa S v zgornjem levem kotu znači solnce. Lok a-fl znači pot kometa, lok b-b pa pot zemlje. Komet se primiče od vrha nizdol; zemlja pa je od leve proti desni. Komet je bil 20. nprila najbližje solnca, 1. maja blizu Venere, 18. maja bi se moral srečati Z zemljo tako, da bi šla zemlja skozi njegov rep, kar pa najbrže ne bo obveljalo, Dne 26. maja zapusti obkrožje naše zemlje vendar pa že daleč od zemlje proč. Zemlja hodi od leve proti desni. Na prvem mostu je 1. maja, na drugem mestu 18. maja in tretjem mestu 30. maja. Ge opazujemo risbo, opazimo, da je kometov rep takrat, ko je najbližje zemlji, obrnjen naravnost proti zemlji; zaradi tega se bo le malo videl. Kometov rep se bo videl najbrže šele pozneje, ko pride komet bolj vstran in se bo oddaljeval od naše zemlje. — Druga risba (spodnja manjša) nam kaže oblike potov, ki jih imajo kometi vsaj navidezno. Po lem narisku krožijo nebesna telesa okrog solnca približno v krogih (naša zemjjs), v elipsah (Hal-leyev komet), v parabolah in hiperbolah. Bela točka S znači solnce; pikčasti krog i okolo nje zemeljsko pot okolo solnca; potegnjeni krog s (elipsa) pot Halleyevega kometa; lok p (ki objema solnce) znači parabolična (vzbočeno) pot; lok h hiperbolično (vzratno) pot takih kometov, ki svojega solnca ne objamejo več. Po mnenju nekaterih avezdoslovcev odbcže ti kometi (zadnji dve vrsti) v vsemir in se ne povrnejo več; drugi pa trde, da takih potov nebesna telesa nimajo, marveč se nam le s zemlje takšna dozdevajo, ker jih opazujemo iz daljave in a strani. To pa za nas nima pomena. Naj študirajo in naj se prepirajo! Nas zanima sedaj le Halleyevkomet, zakaj tudi po njem spoznavamo kos sveta.
Domače vesti.
—	Atentat i itraponimi krogljicami v Logatcu se marljivo preiskuje v Ljubljani in v Trstu. Dogodki te preiskave se pa sučejo prav čudno. Poročali smo že, da ge je bil pri preiskovalnem sodniku v Ljubljani sam zglasil sin gospe Hamerlitz is prvega zakona, agent Hladnik. Dejal je, da mu je znan sum ki leti nanj in zato bo najbolje,
če se izvrši takoj preiskava proti njemu, ker bo tako najprej dokazana njegova nedolžnost. Hladnika so vzeli v zapor, konec preiskave pa je bil ta, da so ga začetkom tega tedna izpustili. Odpeljal se je domov v Trst A še preden je dospel tja, se je stvar senzacionalno obrnilo. Ko se je pri-peljel v Trst, ga je policija kar na kolodvoru vnovič aretirata, zaslišala in v sredo odpravila nazaj v Ljubljano k deželnemu sodišču. To pa je prišlo tako: V Trstu se je bil oglasil neki Pia-c e n t i n i, ki je pravil, da mu je Hladnik enkrat v svojem stanovanju diktiral tisto pismo, ki je bilo pozneje odposlano njegovi materi gospe Hamerlitz. Vršilo se je to baje tako: Picentini, ki je že dolgo znan s Hladnikom, je imel ž njim neko kupčijo, zaradi katere je prišel v Hladnikovo stanovanje. Ko sta opravila, mu je Hladnik dejal, da bi mu lahko storil malo uslogo, če bi mu po diktatu spisal pismo, katero misli za šalo poslati neki lahkoživni «dami». Piacentini, ki je slutil nedolžno burko, je bil pripravljen. Hladnik je diktiral, Pia-centiui pa pisal. Ker ne zna slovensko, je baje zapisal neko besedo z velikim začetnim K. Hladnik je dejal, da mora biti začetna črka mala, zato je P. izradiral veliki K in napisal malega. Govorico
o	pismu je izvedel ljubljanski preiskovalni sodnik, pa je takoj brzojavil tržaški policiji, če je res kaj oa tistih vesteh, naj aretira Hladnika. Tako so ga torej prijeli. Baje se vjemajo tudi Piacentijeve trditve v posameznostih. Prar*o, da so našli v pismu mesto, kjer je bila izracurana velika črka in potem zapisana mala. Hladnik odločno taji vse; tajil je tudi, ko so ga konfrontirali s Piacentinijem. Sum, ki zadeva Hladnika, podpirajo pač tehtni indiciji; vendar se še ne more reči, da je vsa zadeva jasna. Javnosti ne morejo biti znane vse posameznosti, ki jih morda pozna preiskovalni sodnik in zato ji ne pritiče v sedanjem štadiju nobena sodba. Časopisje ne more imeti za sedaj druge naloge, kakor objektivno poročati.
—	Ljubljanski izletniki v Trstu V nedeljo, dne 8. t. m. so priredili Ljubljančani izlet v Trst s posebnim vlakom. Na kolodvoru jih je čakala velika množica ljudi z godbo na čelu. Gostje so se potem podali v »Narodni dom*, kjer je bil slavnostni sprejem. Gospodje narodnjakarji so govorili in reševali tudi delavsko vprašanje kakor pač znajo, saj od njih ne moremo uiti več zahtevati, ker razumejo delavska vprašanja ravno toliko, kolikor zajec na boben. So pač takšni ti narodnjaški gospodje, da se hočejo v vsem pokazati strokovnjake, čeravno sami znajo, da niso zato.
—■ Binkoitna veselica v Postojnski jam!. Posebni vlak odhaja binkoštni pondeijek, dne 16. maja iz Ljubljane ob 10. dopoldne, iz Trsta ob 8 40, iz Reke ob 8 30, iz Kormina ob 8 00 in iz Pulja ob 7 10 zjutraj. Med veselico v jami, katera se vrši ob vsakem vremenu, koncertira razen jamske godbe tudi polnoštevilna mestna godba iz Pulja. V jami uraduje c. kr. jamska pošta in vsem tam oddanim razglednicnm se pritisne pečat jamske pošte ter se razpošljejo naravnost od tam v vse dele sveta. Vstopnina v slavnostno električno razsvetljeno jamo znaša samo 2 K za osebo, vsako nadaijno znižanje vstopnine je popolnoma izključeno. Veselica se prične ob 3, popoldne.
Današnji Številki »Rdečega Praporja11 je priložen zabavno-pončnl list ..Slovenita Gospodinja11.
Strokovni pregled.
Ribnica na Pohorju. Žagarske in gozdne delavce opozarjamo, da se vrši v pondeijek, 16. maja
1.1.	v gostilni g. Weinbergerja ustanovni občni zbor skupine lesnih delavcev. Začetek ob 9. dopoldne. Vabimo vse tovariše našega kraja, da se udeleže zborovanja v čim največjem številu. Kot poročevalec pride strokovni tajnik sodrug Tokau iz Ljubljane.
Mialinja. Tovariše žagarske in gozdne delavce vabimo, da pridejo na shod, za katerega so jim bita izročena vabila, v kar največjem številu. Shod bo dne 15. maja in se prične točno ob eni popoldne v prostoru, ki je označen na vabilih. Poročal bo strokovni tajnik sodrug T o k a n iz Ljubljane.
Raznoterosti.
t Samomor poolauci PompUja v Rimu. Bivši državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, poslanec Pompilj se je včeraj ustrelil od žalosti, ker je po noči nmrla njegova tena, pesnikiaija Vittoria Agenor Pompilj.
Zadnje vesti.
Državni sbor. «
D.unaj, 13. maja. Današnja seja zbornice, ki je bila napovedana za 10. dopoldne, se je v resnici pričela šele po pol 11., kar je povzročilo med socialnimi demokrati glasne proteste. Na zadnji seji so namreč socialni demokratje predlagali, naj’se začne današnja seja ob 11., da bodo odseki mogli opraviti svoje delo. Ta predlog je večina odklonila zato, ker se je mnogo
i	poslancev hotelo prej odpeljati domov, kar je
priznal sam predsednik zbornice. Danes pa ni zbornica začela ob 10., in niso odseki prišli do dela. Sejo je otvoril podpredsednik Perners* torfer. Pattai je namreč vedel, da se bo govorilo o njegovi aferi z B reiter jem in je zato opustil predsedovanje. Poslanec Sy Ive s ter je podal izjavo, s katero se obsoja pismo, ki ga je hil Breiter pisal Pattaiu, češ, da je s predsednikom razžaljeno njegovo dostojanstvo.
(Breiter, ki se imenuje .neodvisnega socialista, dasi nima nobene dotike s socializmom, ja imel na zadnji seji, kakor smo poročali, spopad s predsednikom. V Svojem odgovoru je rabil predsednik Pattai besede, ki so bile gotovo neumestne. Komandiral je Breiter ju «Mir!» in dejal, da se je Breiter «predrznil», nastopiti proti njemu. Pat-taiev nemški izraz .entblddete sich nicht», se ue da doslovno prevesti. Na to mu je Breiter poslal pismo, ki se da le tako razlagati, da mu žuga s klofutami. Iz tega se je razvila »vitežkaafera*. Pattai je imenoval dva zastopnika, ki sta podala izjavo, da Breiter ne more dejati .viteškega* zadoščenja baje radi neke prejšnje .afere*. Na to je poslal Breiter Pattaievima zastopnikima svoje zastopnike. Končno se je sklenilo, izročiti vso stvar posebnemu .častnemu sodišču*. V parlamentu je stvar rešena z omenjeno izjavo.
Potem se je nadaljevala debata o i spremembi opravilnika in sicer je, neslano kakor po navadi, govoril Bielohlavvek.
Nato je Breiter utemeljeval svojo interpelacijo radi imenovanja veleindnstrialca W e t z 1 e r j a za člana gosposke zbornice. Z Breitnerjem je polemiziral Glombinski, trdeč, da je bilo pri tem imenovanju vse v redu.
Poslanec Sy vester je vložil svoj napovedani predlog, po katerem se ima naložiti davek na železo.
Prihodnja seja je v sredo, 18. t. m.
Hrvaška volilna reforma. Z a g r e b, 13. maja'
Sabor razpravlja o volilni reformi, ki jo je predložil ban Tomašič.
Hrvaška volitva. Zagreb, 13. maja. Vsied pritiska vladnih organov je bil v Moraviču izvoljen vladni kandidat dr. Sumanovič proti socialnemu demokratu Bukšegu.
Ceaar v Budimpešti. Budimpešta, dne 13. maja. Včeraj je cesar sprejel min. predsednika Khuen Hedervarya, ki mu je poročalo političnem položaju. Danes pa so bile splošne avdience.
Smrt kralju Edvarda. London, 13. maja. Slovesni pogreb kralja Edvarda bo v torek. Pomikal se bo po največjih londonskih ulicah na kolodvor, odkoder se prepelje truplo v Windsor. Kralj Jurij je sam določil pot, ker želi, da bi čimveč prebivalcev dobilo priliko, izkazati njegovemu očetu zadnjo čast.
Finsko. London, 13. maja. 120 članov angleškega parlamenta, velik del liberalcev in 43 Ircev, je poslalo ruski dumi pismo, s katerim ostro obsoja nameravano uničenje starih finskih pravic. Pošiljatelji izrecno povdarjajo, da se nočejo vmešavati v notranje ruske zadeve. Njihova želja je, da bi se ohranili ugodni pogoji ža angleška-rusko prijateljstvo. Vsaka omejitev ustavnosti na Finskem bi napravila na Angleškem slab vtisk.
Peterburg, 13. maja. Socialni demokratje in kadeti so podali izjavi, s katerimi obsojajo nameravano uničenje finske svobode. , Glani obeh strank so v znamenje protesta zapustili zbornico.
Radniška neareča. Manchester, 12. maja. »Evening Cronicle* javlja iz Whitehavena, da je bila sinoči v neki ondotni jami eksplozija. V tre-notku katastrofe je bilo 136 delavcev v jami Dasi se je delalo vso noč, so mogli le štiri delavce spraviti na dan. Boje se, da so vsi drugi poginili.
London, 12. maja. Vest o nesreči pri Whi-tehavenu se potrjuje. Po zadnjih poročilih so spravili 5 mrtvih trupel na dan.
Zahtevajta
Eb viah gostilnah, avaraah la v brivnicah MF*
od torka do sobote 2
v izgotovljenih oblekah za gospode in otroke ter najmodernejše konfekcije za dame in deklice. Velika izbira slamnikov za gospode in za dečke
0. Bernatovič
.tngleikii skladitci oblek', Ljubljaoa, leslDi trg S.
000600OOO Q OQO OOOOOOOOO
kot tovarniško znamk« fin/ pridatek § '/*di za kavo!
Vodmatf Bohoričeva ulica.
besedi2
Soirail $o«ISlieaWl Sj®,!
iKaVaroc is briVnicc, l(]er je ta razpolago Vai«
JW»« Prapor”!
Častiti gospod
Gabriel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleniCic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
paoeatnlk In premlranl medvedji lovao v Korltnloah, poita Knežak ppl Št. Petru na Kraau.
Kavarna
'Unlone' v Trsta
ulica Oaserma in Torre Blanca
se priporoča.
g
o Delavski kolek za Kranjsko, Štajersko in Korofeko. Založništvo tega kolika, ki je slično onemu za Goriško, Istro in Primorsko, je po nalogu izvr* Sevalnega odbora stranke prevzel sodr. Ivan Kocmur, pri katerem imajo organizacije in zaupniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem odslej napravljati svoje naročbe. Organizacije na Goriškem, Primorskem in v Istri naročajo kolek slejkakor-prej pri sodrugu Jos, Petejanu v Gorici. Sodrugi in organizacije, tako strokovne kakor gospodarske, so naprošene, da se pridno poslužujejo delavskega kolka, ki utegne donašati stranki čedne dehadke. Rabi se lahko kot pečatna znamka pri poštnih po-šiljatvab, kakor: pismih, zolepkah, dopisnicah, raz-' glednicab, zavojih itd. Naj se ne odda nobena pismena ali kaka druga pošiljatev, da bi ne bilo na njej delavskega kolka. Dalje se labko naleplja na vstopnice pri raznih delavskih priredbah, na dopisnice in zalepke pri šaljivi pošti ter tudi na dobitke pri »rečolovu, tomboli itd. Noben sodrug naj ne gre na volišče, ne da bi poleg imena kandidatovega ne nalepil vsaj en delavski kolek. Vsaka delavska veselica ali druga priredba služi tudi v to, da se razpeča čim več delavskega kolka. Prosijo se še posebno vse strokovne in gospodarske organizacije, naj sklenejo, da se vsa pisma opremijo z delavskim kolkom. Naročbe iz Kranjske, Štajerske in Koroške je pošiljati edino na naslov: Ivan Kočna ur, Ljubljana, Gosposka ulica št. 12. Cena kolku je v Ljubljani ista, kakor v Gorici. Posamezen
50 % prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, mož>, zdravje dosežete in ohranite, ako pijete
= Sladln =
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak žico brezplačno.
i lekarni Miezj zraven rota v
.ali. po pošti, vsak, kdor po njo
Velikansko izber
pomladnih » letnih obli
UHpriporoča tvrdka ^ io—10
A. K«, Ljubljana, Drami« trg-13.
> i « Najnižje, S stalne.oene! 3 ,sa
Ceno posteljno perje Inpnhl
1 kilogram sivega, oskubljenega K g-—, polbelega K 2’80, belega K 4—, prima puhastega K 6'—, izredno finega skub-ljenega K 8'—, sivega puha K 6-—, belega K 10-—, izredno fini prsni puh K 12*—, od 6 kg nabrej franko.
—. Gotove postelje  ----------------------------
iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 68 cm široki, dovolj napoljene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem 16 K, s polpuhom K 20-, s puhom K 24—. Pernica sama 12 K, K 14 —, K 16 —, blazinice K 8 —, K 350, K 4 —. Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke, K 15, 18, 20. Blazinice, 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge in 80 cm široke, K 4'fcO, 6-—, 6'60. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 116 cm široke, K 18-—, 15'—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10 — naprej franko	62—20
Maks Berger, Deschonitz št. 678, B6hmerwald. Cenik o matracah, odejah, prevleč kih in vso drugemumu blagu za postelje zastonj in franko. Ce ne dopade, se sameni ali denar nazaj.
ia ndfMerai uerfaik F na But!,
najokusnejši
in edino
pristni domači Izdelek
Tlaki Iv. Pi« biHiprtl t Krista
H.Suftner
Linbllana mestni trg
nasproti patov ža.
jr J
Priporoča svojo bogato zalogo jpra-} vih Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najiinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Oenik na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 95
priporočujemo kot priznano
/
Ustanovljena 1847.	52-23	Uitanovljena	1847
tovarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg it. 7 11 LJUBLJANA 11 Turjaški trg št. 7
Največja *aloga pohiitva za spalne in jedilne sobe, salone in go-■potke sobe. Preproge, aastorji, modroci na imeti, iimnati modrooi, otroški vozički i. t. d.
Nalnlij«	NaJ.oH«lnelio blago.
Kmečko-delavska gospodarska zadruga
Dobravlje ::	pošta	sv.	Križ,	Goriško	::	Dobravlje
priporoča svojo
ftlofG mhmmk tii.
LJablJanl ima zalogo v Vodmatn „pri Mraku". Po cenah le vprašati v prodajalni »Konsumnega društva za L|ubl]ano in okolico*1,
. izvod stane 2 vinarja. Manj kakor 50 kolkov se po pošti rte pošlje, izvzeraši če se obenem vpošlje tudi denar. Da ni preveč nepotrebnih troskov (za naknadno pošiljanje denarja in eventualne opomine), se priporoča, da se obenem z nsrofibo vpožlje tudi denar (lahko tudi v poštnih znamkah). — Sodrugi in organiracije, sezite po delavskem kolku 1
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot požirek
pristnega ,FLORIAN-*“ 1
Človek! Pomni treh
Postavno varovano.