Katolišk cerkven Ust
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gl. 60 kr., v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
List 11.
Te&tf XX.
V Ljubljani 10. mal. travna 1867.
Pot na Golgoto.
O Golgota! oblak te dans zakriva, Neznano veter po gorovju vije, Kak' plaho tu stermi pečina siva, Obeša tužno drevje se samije. Povej, zakaj z višav te solza obliva: Sej solze zemlja tvoja vedno pije? — „S kervjo sem res se gora napolnila: Kervi nedolžne pa še nisem pila."
I. Zastonj sodnika prosi skeiona žena, Boječ obsodi Krista po krivici! Zdaj želja tvoja, Juda, je zveršena Izdal pa sam si večni se pravici. „Na križ !44 kričiš, al čaka ura ena, Došla te bo: križ hranjen je „kraljici!" „Križajte jih!" povelje bo vladarja. Njegova kri ti je kervava zarja!
Q. Obsojenec se jarma nič ne brani; Nakladajo ga mu Človeške strasti, Le greh, ne les, nedolžne rame rani. Pa le tak6 drevo zamore zrasti, Drev6 rešenja, usmiljenja vir znani,
V	zatertje tmini, peklu, smertni oblasti. Ljubezen, kri in smert so nam življenje, So znamnja zmage v večno nam združenje,
HI. Stoletja vidi Jagnje mem letžti, Otroci njih ječe v globinah tmine, Strašn6 se širi zmota, greh po sveti: Pod križ se sklone Jagnje, pa ne zine, t, V ljubezni zmotene želi objeti;
Ojstrost skalovja Jagnjetu vsa zgine. Usmiljenje ne čuti roba, tlaka, S kervjo ljubezni zemlja se namaka.
IV.	Postoj , trinog! ti Sion sam daje postavo,
V	njej žuga Večni ti in obljubuje, Spoštuj slov6, ki gine kamen, travo: Slovo Sinu in Matere se čuje.
Nebo 3termi sliše stresivni „zdravo!" Al trinog nič ne čuti, bije, suje, Le kri še svit da temnemu očesu, Neznana mu britkost je pri slovesu.
V.	Ljubezen božja objema vse narode, Primoran ptujec nje zastavo nosi, Ne vč: ta pot mu pot življenja bode. Ponižnost milo terdovratnost prosi, Previdnost snuje steze naše osode, Očeta m;lost nam dobrote trosi, Poznal ni Simon še dobrotne roke, Ki vodi vse Adamove otroke.
VI. Serce nedolžno, čisto, dom je sveti, Zerkalo raja, sreče domovina; Podobo Jagnjeta v sercu imeti Veselje je presladkega spomina. Veronika presrečna! smeš objeti Obličje ljubeznjivo Boga Sina! Zaklad, plačilo je podoba sveta; Plačilo večje pa ti vera obeta.
VII. Potihnila je sila preganjanja, Al drug sovražnik se je zbudil: Na skrivnem plete mreže zapelj'vanja, Hinavsko vabi svet na svoje pota; O sreči, enakosti, prostosti sanja, Strupeni gad zaleze se v vse kota: In Jezus omedli, na tla se zgrudi; Poglej, zdihuj , iz greha sanj se zbudi!
VIII. Dobrotnika, ki klical kdaj je male, Še enkrat videti privabi žene Na pot; kaj bi mu dale v 2 nam nje hvale? Obraz zaliva solza, pa: „Ne mene, Le sebe objokujte!" prijadrale Rimljanov čete žg6, more; nobene Rešitve ni: naj kri se zdaj maščuje, S kervjo, želiš, naj tlak se napajuje,
IX.	Puščava, Golgota, darilnik sveti, Že blizo je darvavec in daritev, Kraljestvo zm6t, peklenščeka zatreti; Al borbe ni še kon'c, Se bo meritev. Na novo jame serce kervavr ti: Oslabljen pade, čudna je rešitev. Mogočen Bog na tlčh vlada v prahu, Molčč ga molijo legjoni v strahu.
X.	Pokoja si Želi popotnik trudni, Vesčl zagleda od daleč domovino; Končan je pot, na trati je odljudni: Tu kraj počitka je , ležišče edino Za nazega, ki pije žolč ostudni,
Da pahne vbog napuha šum v globino. Ljubezen poterpi, je radodarna: Le po tej poti hodi, ta je varna.
XI. Postojte sveti v večnem tiru kroga,
Slušajte! vdarec kladva od skal odmeva, Prične se dar, množi se gnad zaloga, Kervavi dar, ljubezen ga zahtčva. Molčč terpin, pokorni sin uboga Razpet, pribit na les življenja dreva. Usmiljenje neusmiljenim še prosi, Naj kri zaveze tudi njih porosi.
XH. Končano je, izpil si kelh britkosti! O Mati, nas je tebi Sin izročil! Razbojniku odpre se raj radosti, Človeštvu dan rešenja je napočil. Kaj storil Juda v svoji si slepoti ? Umeri je Bog, a! kon'c naravi odločil? Ni konec, Dionizij, le začenja Se večna zveza, doba odrešenja.
XIIL Iz nova vsekal meč je sercu rano, Ljubezni, žalosti medli Devica, Nebo pa gleda v voljo Božjo vdano. V rokih derži Sinu nebes kraljica, Prerokovanje Simeona znano Verši se, Mat', presveta mučenica! O srečno serce, v kterem on počiva, Nebeški blagor se po njem razliva.
XIV. Da spolni se beseda, prerok'vanje, Ga položijo v grob , kjer ni počival Se nihče, nov in čist, da spi tam spanje. O da bi človek čist in nov ga vžival, Naj serce sveto bilo mu stan'vanje, Naj v snažni hiši Jezus bi prebival! O stori, da serce ljubezni vneto Ti dom bo, Jezus, prebivaljše sveto.	A.
Jtfctf cisto norega.
,,To je višji moje modroslovje: poznati Jezusa, in sicer križanega." Sv. Bern.
Fabrikantje in tergovc* svoje blago po novinah radi ponujajo z lepo donečim glasom: „kaj čisto novega!'-' In kaj si tudi hočejo? Svet mora vedno kaj čisto novega imeti, kar še ni bilo! Le to ga še na noge, blago pa med ljudi spravi.
Pa „p o d solncem nič novega n i," pravi modri Salomon; „kar je že bilo, ravno to bo zopet v prihodnje, in kar je zdaj, je bilo že poprej." — Kako sta si tedaj navskriž: modri starega zakona in olikani sedanji svet, kteremu je vse novo, česar še stari atelni poznali niso! —Ali vender imata oba prav; Salomon, kteri nič novega na celem svetu ne vidi, in prebrisani svet, ki vedno tuhta in skuša, in marsikaj res celo novega na dan spravi.
Modri Salomon premišljuje „djanje in prizadevanje človeških otrok, v greh in zmoto zakopanih, neodreše-nih, in spozna, da vse, karkoli počenjajo, je brez pomoči od zgor; — umetniki tega sveta se pa le pečajo z zemljo, zrakom in vod6, in pridejo res do novih, celo novih reči, s kterimi si Adamovi otroci pomagajo ali pa igrajo.
Zastran svojega odrešenja iz greha in njegove kazni v resnici ni mogel človeški rod ničesar sam opraviti; pa storila je neskončna ljubezen Božja „kaj celo in čisto novega," kar svet poprej nikoli vidil ni, in tudi vidil nikoli več ne bo: to je smert Sinu Božjega na križu za grehe svetd!
Kristus, Sin Božji, v človeški podobi na križu za-rad grehov sveta, — o kako čudna, kako velikanska je ta prikazen! Le ker smo te prikazni že vajeni, nas tako merzle in brezčutne pusti. Vse drugače so svetniki, in med njimi posebno sv. Bernard, medotočni učenik, skrivnost Križanega vedili ceniti. „To je višji moje modroslovje: poznati Kristusa in sicer križanega."
Naj poskusim, Tebi, ljubi bralec, pokazati neskončno ljubezen, ki sije doli s križa, da se tudi najino serce vname goreče ljubezni do Križanega. — Glej, na križu je umeri za grehe sveta, toraj tuai za tvoje in moje, sam Božji Sin, ki je prav zato, da bi nas tako odrešiti zamogel, č!ovek postal. Če je pa neskončni Bog sam tako se znižal, toliko storil za človeka, je brez ugovora resnica: 1) da je bilo neogibno potreba Božji pravici zavoljo storjenega greha zadostiti; 2) da tega ne človek sam, ne kakovjstvarjen angel storiti ni mogel; da je tedaj 3) le včlovečen Bog sam zamogel dostati pokoro, ki jo je tirjala pravica Božja. — Ko bi bilo kako drugače mogoče človeka pogube oteti, bi gotovo Bog ne bil človek postal, terpel in umeri. —Pomislimo zdaj vsako teh tren prevažnih resnic posebej, in spoznali bomo, kako neskončno nas je ljubil Bog.
I.
Ncvedneži in hudobneži nikdar ne zapopadejo tega, čemu da je Bog sam in sicer celo do smerti na križu za človeka se pokoril. Čemu to vse? „Zakaj Bog ne bi bil rajši grešnemu človeku naravnoč in brez ovinka odpustil greha?" Sei človek sam, pravijo, ako ni terdo-serčnež, svojemu bližnjemu, ki ga je žalil, brez obo-
tavljanja odpusti, pa je zopet vse dobro. — Kaj pa da, v tem primerljeji, to se tajiti ne da, je res vse zopet dobro; pa zakaj? Prav zato, ker si roko podasta dva človeka, ktera sta si drug dri:gemu tako podobna, kakor brat bratu. Ker sta namreč oba slaba, pomanjkljiva, pregrešna, bi bila zares gerda zarobljenost, ko bi razžaljenec svojemu razžalniku notel odpustiti, kar so zdavno že nekteri ajdje sami spoznali. Med nami tedaj veljd: roka roko umije; ali še lepše, kakor nas Kristus moliti uči: „odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom." Pa že celo med ljudmi se sprava ne godi vselej tako gladko, da bi se brez kazni ali pokore odpustilo. — Ako se kdo pregreši zoper postave, ki nam varujejo mir, obstanek, premoženje in življenje, ga denejo v zapor; žali kdo celo osebo vladarjevo, zgubi lahko tudi glavo. Bolj važna ko je tedaj postava, ki se prestopi, bolj imenitna ko je oseba, ki se žali, veči je tudi kazen, kteri grešnik prepade. In zakaj? Prav zato, ker bi ves lepi red na zemlji popolnoma v šibre šel in bi ne bilo več živeti, ko bi se hu-dodelnikom meni in tebi nič prizanašalo. Le ostre kazni še hudobijam meje stavljajo, sicer bi kakor splošnja po-vodenj zemljo pokrile. Obstanek človeštva tedaj in vsega reda na zemlji zahteva, da se hudobija tepe.
Pa od Boga si vendar misliti ne morem, tako čujem od druge strani govoriti, „da bi On, ki je sama ljubezen in milost, od ubozega človeka, ki se je zoper Njega pregrešil, pokore in se tako ostre, kakor je smert Kristusa na križu, zarad greha tirjal. Ali se ne sklada bolj z usmiljenjem in ljubeznijo Božjo, ako Bog prizanaša in grešniku odpusti brez vse pokore?" — To so sicer medene besede, ali brez vse pameti in resnice. Da Bog to po svoji neskončni oblasti in milosti zamore storiti, tega nihče ne more tajiti; pa drugo vprašanje je: „ali bi tako brezpogojno pomiloščenje grešnika zares tudi pravo odrešenje za človeka bilo, in ali zamore to Bog storiti tudi po svoji neskončni svetosti in pravici?" Na to vprašanje pa zdrava, po Božjem razodetji razsvetljena pamet ne more drugače odgovoriti, kakor: da tako pomiloščenje grešnika bi ne bilo za-nj odrešenje, ker bi ga naravnoč še hujšega storilo. „Brez-pogojno pomiloščenje brez dostojne pokore nasprotuje 1. Božji pravici in svetosti; 2. pa tudi posebnemu stanu, v kakoršnem je ves človeški rod po grehu.
1) Naravnoč in brez ovinkov Bog grešniku ne more odpustiti, ker je neskončno pravičen. — Bog je človeka iz zgolj milosti vstvaril in mu dal pamet, Njega spoznati, serce Njega ljubiti, ki je vse ljubezni vreden; prosto voljo, ki vzvišuje človeka nad vse stvari na zemlji, in mu daje pravo vrednost pred Bogom, ako svojo prosto voljo prav rabi. Vsled vsega tega ima Bog neskončno pravico tir jati od človeka, da naj ga spoznava, ljubi in mu je pokoren. Če pa človek Bogu dolžno čast odreče in presveti volji Božji nasprotuje, ima tudi Bog pravico, da se Njemu vzeta čast poverne, in to mora Bog vsled svoje neskončne svetosti tudi tirjati, sicer bi se poglavitni namen vsega stvarjenja, „da vse, kar je, k Božji časti služi, naj bolj pa človek, kteremu je Bog vse podvergel," — ta namen bi se ne dosegel, kar Bog nikakor dopustiti ne more. Po vsi pravici toraj piše sv. Anzelm: „Nič se manj terpeti ne sme v redu stvarjenja (in ordine rerum), kakor da stvar svojemu Stvarniku dolžno čast krati in ne poverne, kar je ukratila... Toraj mora ali vzeta čast Bogu se poverniti, ali pa kazen priti."*) — Vsa čast pa, ki jo pametne stvari Bogu skazovati zamorejo, pa tudi vsled svoje
*) L. cur Deus homo I.
V8e8kozne odvisnosti od neskončnega Boga skazovati morajo, je v tem, da so Bogu in njegovi sveti postavi pokorne. Zato jim je odločena presrečna večnost, podeljena pa tudi prosta volja, da si s prostovoljno pokorščino zamorejo prislužiti veselo večnost.
(Dalje nasl.)
Spominek živemu.
(Obraz iz življenja minulega veka.)
(Oeski spisal Vaclav Štulec, poslovenil Leop. Gorenec.)
(Dalje.)
III.
Na homci med grobi je bilo časi ves ljubi dan tiho. Stari Albert se je mudil z urami, njegova žena je zdaj odšla v bližnji les v smrečje po suhljadi, in prišla je še le okoli enajstih nazaj. O poldne je cerkvenec imel vsak dan svoj opravek. Vstal je, šel — varno lezel v zvonik, molil in odzvonil poldne. Potlej je Šel med grobe; pokleknil je pred križ na pokopališči in ginjen molil za verne mertve, vzlasti za tiste ranjke, ktere je bil že sam zasul v zemljo. To je bilo dan na dan po leti in po zimi. Ali danes mu je nekam čudno v serci. Spomin na želetiškega gospoda, razgovor s tujcem, ki mu je tako rad pomogel iz zadrege, — to vse mu je gomazelo po glavi. Ali na enkrat se pooblači starčku obraz. Jel se je pestiti po čelu: kje sem neki imel glavo zjutraj ? Ta tujec je bil tako prijazen, pa ti ga še vprašal nisi, od kod je, kdo je? I pa, to je že tako s starimi kostmi!" Le to ga je tešilo, ker mu je tujec bil segel v roko, da se zopet vidita, in ker je bil sv. mašo napovedal pojutrajšnjem.
V tem, ko je staremu cerkvencu na griči tiho pretekel dan, sedel je častitljivi sivi tujec v izbi pri „ru-dečem križu" v Zlaticah. Zlatice so na srednji višini, in ta gostilnica je konci razsežne vasi. Iz izbe, kjer je ta neznani tujec bil ostavil včeraj pozno na noč, iz te se je videlo po vsi okolici, tudi k sv. Jurju, cerkvi na holmci. Tujec je s poštnim vozom prišel lesem. Kerč-mar ga je sodil po torbi, in ker se je na takem vozi pripeljal, menil je, da je bogat mož; le navadna obleka in suhi obraz mu skoro nista kazala tega. Zjutraj je tujec zgodaj odšel na polje, poprej kakor gospodar. To že vemo, kam je šel in kje se mudil. V kerčmi se ni nihče zmenil za-nj. Po poludevetih je prišel nazaj, naročil južino in rekel, naj mu jo v sobo prineso. Potlej se je zaklenil, in začel je pisati. S kerčmarjem ni o ničemur govoril poprej, še le o poldne, pa še ta čas nič posebnega. Po obedu je počival nekoliko časa, ob štirih je šel pa na sprehod. Zavil je na pot k Zeleticam. Oblečen je bil revno, oguljeno je imel opravo, tisto, ki je bil včeraj v Zlatice prišel v nji. Kerčmar je gledal za njim skoz okno, odmajeval z glavo, ni mu moglo v možgane, zakaj ta gospod, na videz vender imeniten, ima tako revno obleko. Kmalo je čudni gospod zginil med griče, koder je peš pot deržal k Zeleticam.
Na Želeticah je živo od zjutraj do zvečer zmerom. Mladi Sovka ima povsod sam oči: krega, vpije — zdaj tu zdaj tu, neprenehoma jaduje, kako slabi so časi in kolik križ ima z družino in z delavci. Ti se mu zmuznejo z doma, keder le morejo. Dokler je gospodar blizu, tako dolgo časa še delajo, ali gerdo se derže. Berž ko pa odide od njih, je zopet vse narobe. Vsi le pogrešajo, milujejo ranjkega gospoda: mnogi celo razsajajo, naj bi bil raji Sovka poginil med Turki. Tako je bilo tudi tisti dan, ko se je želetiškemu dvoru bližal neznani starček, ki smo se zjutraj bili soznanili z njim na griči.
Sovka je klel oratarje; hujše od vsacega zarobljenega voznika preklinja konje, če mu z mesta ne morejo. Z razserjenim gospodarjem so se kosali psi in lajali, in gerdo je avdral razšopirjeni purman.
Ko so vrata mergodnile, ko je kljuka škripnila in tujec skozi stranska vrata stopil na dvorišče, zarožljajo verige in razljuteni psi jamejo grozno lajati. Radi bi bili planili na neznanega gosta. Gospod Sovka gre ravno mimo vr&t v sobo, kar začuje pse, pogleda k vratom in ustavi se na pragu. Videl je človeka revno oblečenega, sterhlega obraza in dolgih sivih las. Zadere se pet stopinj deleč od njega: „Kaj hočete?" Ali prišlec se ne da preplašiti; stopi pred-nj in zdaj še le ga resno pozdravi in pove, da bi rad govoril z domačim gospodarjem: „Kaj bi mi radi?" popraša Sovka. „Ako ste prišli z beraško mavho, to ste se zmotili. Jaz plačujem ubežnici. Idite k sodniku, idite v Hrušice, v farno vas, tam dajo vbogajme beračem. Tako je na tem svetu, še v svoji hiši nima človek miru: drug drugemu odpirate vrata, tako da bodem suknjo in kožo moral sleči naposled."
„Ne bojte se, gospod Sovka," presekal je besedo prišlec. „Ne bojte se! Jaz nisem prišel po ničesar — še prinesel sem vam nekaj k hiši."
„A kaj neki bi mi vi bili prinesli?" popraša Sovka in nezaupno pogleda tujca.
„1 no, dragi gospod Sovka!" odverne nevšeči gost. „Ne dajte se prcvanti obleki in obrazu. Le idite, pe-ljite me v sobo, da vam povem, kaj sem prinesel."
„No, le!" — reče Sovka. „Idite noter!"
Stopita v sobo, Sovka naprej, tujec za njim. Ko sta v izbi pri tleh, oberne se gospodar k tujcu; ga ostro gleda in ogovori: „Tedaj govorite, ali kratko. Dan se že nagiblje, pred večerom moram te iti na polje."
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Kapitel od vraž in krivoverstva. „Blahovčst" piše, da na Nemškem je skrita mavtarska družba iznašla nov pomoček, s kterim svoje vraže trosi in katoliško vero podkopuje. Pokotni kramarji, od fraj-mavrarjev plačevani in križem-svet pošiljani, se prikradejo v staniša vernih katoličanov in kažejo najpred na prodaj res dobre bukve n. pr., življenje svetnikov, spise Alban Stolz-a itd. Se le ko so si tako zaupanje pridobili, začnč kazati in ponujati ncverske in nečedne obravnave, knjižure, romane in enak dušni strup. Tako se zgodi, da je marsikter sicer pošten katoličan s takim tihotapskim blagom osleparjen.
Tudi na Kranjskem imamo enake sleparje, ki jih pa blezo bolj judež lakomnosti, kakor pa mavtar-stvo žene, da prav hudo krivoverske knjižure med ljudi trosijo. Te knjižure so brez imena (ali z zlaganim imenom) pisavca, tiskarja in mesta, kje da so se izlegle, brez škofovega privoljenja; torej je tako delo pravo tihotapstvo satanovo, in pa sramota in pregreha za tiskarja, kteri za nektere revne solde stopi v družbo s tacimi sleparji. Pred seboj imamo dve enaki knjižuri, ki ste nam poslani s kmetov. Ena ima napis „M o 1 i t v e inu Posti, katire je sveti Ozlie Papesh Klemen ta III. ven dal." Ta lažnjiva spaka še celo oritko martro na čelu nosi in Kristusovemu namestniku svoje lažnjive izmišljarije pripisuje in se grozi, da ima smertni greh, kdor bi njenih vraž dalje ne razširjal. Priporočuje pa: dvanajst petkov postiti se ob suhem kruhu in pravi, da taki ki bode to le enkrat opravil, ne bo nikdar prišel na beraško palico, da nc bo nikdar pogubljen"—da mu bo 12 dni poprej smert oznanjena in še več laži, med kterimi tudi baso-n o nekem
*
pismu „pred pildam sv. Mihela." N? j nihče ne misli, da so take sleparije morebiti zato bogoljubne, ker so svete reči in lepe molitvice vmes mešane: tudi satan, ko je Zveličarja skušal, je nekako sveto govoril in nategal v svoje sleparije še celo besede sv. pisma. — Druga ne tako hudobna, pa vender lažnjiva in škodljiva knjižura je od „sedem nebeshkih saklepov," ki — češ — da to in to hudo ne bo zadelo Človeka, kteri jih pri sebi nosi. Molitve so lepe ali z njimi sklenjene vraže so škodljive. Tudi razbojnik Udmanič na Hervaškem je nosil na per-sih nekak čdr ali amulet, ki so ga po smerti našli, vender ga je perva svinčenka ubila, ki ga je undan zadela. Bo kdo rekel morebiti: zakaj se pa blagoslovljene svetinje, n. pr. čistega spočetja, na vrat priporočujejo? Odgovor: zato, ker so od sv. Cerkve blagoslovljene in ker z njimi ni nobene vraže sklenjene, ampak le zaupanje, pa ne prederzno, v pomoč Božjo in Marije Device in svetnikov v skušnjavah itd.
— Komarji v Jeruzalem, ki so undan iz Tersta odrinili, so ti-le gg.: Fr. Belica, infuliran stolni prost in korar v banski Bistriei na Ogerskem; Fr. Hrovat, fajmošter iz^Ljubljane; Jan Dolder, duhov, pomočnik iz Bazel-a na Švicarskem; Fil. Hoffmann, duhoven in profesor v Eichstatt-u na Parskem; Fr. Urban, duh. pomočnik v Duksu v litomeriški škofii na Ceskem; Dizma Niggl., duh. pomočnik v Petting-u na Parskem; o. Luka Klenhofer, frančiškan vBriksnu; dr. Jožef Effenberger, c. kr. zdravnik z Dunaja; Franc Kollerer, posestnik na Parskem.
Is LJubljane. Preteklo saboto, to je, 6. t. m. se je novi deželni zbor pričel, pa tudi dokončal; tako namreč je večina slovenska tirjala, da bi se deželi nepotrebni stroški ne napravljali s tem, ako bi se seje brez potrebe raztezale. Res se je pretresovanje volitev, kterih poročevalca sta bila dr. Toman in dr. Kosta, z veliko naglico veršilo. Ko bi se vselej toliko podvizali kakor ta dan, prav veliko zadevnih stroškov bi se morebiti zamoglo deželi prihraniti. Nekaj več časa je vzela le postonjska volitev, ki je overžena; druge so na predlog poročevalcev poterjene, razun mestne novomeške, ktere zmedene poročila je deželni odbor prepozno dobil in torej zavoljo potrebnih novih pozvedovanj te reči ni mogel rešiti. Popoldne ob petih je bila seja v novo napovedana, ker dopoldne se ni moglo vse doveršiti, da-siravno je seja blizo do dveh terpela. Začetek popoldne je bil s tem, da je cesarjev namestnik sam bral v slovenskem jeziku pismo, na kterem je podpisano Nj. veličanstvo in v kterem se zaterjuje, da se deželi avtonomija ali samoupravnost ne le ne bo prikrajsevala, ampak še razširjala. Brano je bilo to pismo že zjutraj v nemškem jeziku, pa takrat slovenski izvir še ni bil prišel » Dunaja. Nato so bile volitve v deržavni zbor in v deželni onbor. V deržavni zbor so izvoljeni: Izmed velikih posestnikov enoglasno gr. Koronini; za mesta in terge doktorja Toman in Klun; za srenje in iz vsega zbora pa gg. Svetic, grof Barbo in fajmošter Lovro Pintar. Za deželni odbor je veliko posestništvo volilo g. Kromerja in za namestnika Fr. Rudeža; sicer pa so izvoljeni: Toman, Blei\veis, Kosta, in njih namestniki: generalvikar Kos, Svetic, P. Kozler. Volitve v deržavni zbor je slovenska večina primerno iz vsih stanov ubrala, in gotovo dobro bode delo vsi deželi, da je tudi izmed duhovstva na Dunaj voljen tako zmožen g. Lovro Pintar, ki potrebe naše dežele ve in pozna, da malokdo tako, pa je tudi z drugimi vred mož za to, da bode svojo dolžnost pošteno spolnil. Vse kaže, da možje, ktere je dežela v novo in z velikim trudom v deželni zbor volila, so njenega zaupanja popolnoma vredni. Dr. Klun stanuje na Dunaju in bode o vsaki priliki tudi zunaj deržavnega zbora lahko govoril, delal v prid naše
dežele. Dr. Toman je sprejel volitev na Dunaj iz rodo-ljubja v svojo škodo, enako dr. Klunu, kteri je bil pripravljen tudi svojo lepo službo zapustiti, da zadosti klicu svojih rojakov. Komu tedaj bode narod zaupal? Ali ne možem, kteri v svojo lastno škodo v prid rojakov delajo? To je domoljubje, v ognju skušeno.
Z Gorenskega. v.u. (Konec.) Nar popred napadajo klošterske ljudi, ker dobro vedo, da ti so tako rekoč sol, ki tudi drugo duhovstvo spridenja varuje, v njegovem poklicu krepko podpira, in posebno mladost ker-Ščansko izreja. Moliti, pridigati, spovedovati, mladost učiti: to se pravi liberalcem „lenobo pasti." (Giskra je na omenjenem kraju govoril o 15.000 ljudi,vki bi se z odpravljenjem kloštrov „deržavi pridobili"). Čudno pa je le to, aa jezuitje, ki tudi v tem pomenu „lenobe" ne pasejo, ampak se z očitno delavnostjo krepko za vero potegujejo, so zato liberalcem še toliko zoperniši. Iz Laškega so jih izpodili, češ, da so prijatli Avstrije; v Avstrii so pa liberalci vpili, da so deržavi nevarni! Večina tistih deželnih zborov, ki zdaj niso bili razpuščeni, je hitela protestirati, da bi se pri njih jezuiti ne naselili, tako v Opavi, v Lincu, Solnogradu, Terstu, na Dunaji, da bi bil Človek mislil, da te dežele nimajo nobenih drugih potreb, zastran kterih naj bi deželni zbori bili skerbeli. *) Za kloštri bo prišlo drugo duhovstvo na ver-sto. Ne bom na široko razkladal povesti o „priseženih" duhovnih ob času francoske perve prekucije, ki so na postave od papeža zveržene prisegli, in „nepriseženih," ki so službe zgubili in bili na zadnje iz dežele pregnali; zavernem naj le na Laško, kjer je toliko škofov več let v pregnanstvu živelo in nekteri še žive, kjer se toliko škofovskih sedežev praznih pustili itd. Pa sej že pri nas dražijo nižje duhovstvo zoper škofe, s pomočjo škofov pa bi radi nižje krotili; vse po znanem načelu: Di-vide et impera! Tako je pripovedovala „Zukunft," da minister Beust je mislil škofe naprositi, naj svoji duhovščini zapovedo, da se ne vtika v volitve. To bi bilo krivično, zakaj v vstavni deržavi tudi minister nobenemu ne more vzeti pravic, ktere mu postava daje. Duhovnim bi bilo pač ložje roke križem deržati in enakim biti „mutastim psom, ki ne znajo lajati" (o kterih prerok govori), pa zdi se jim pri tolikih nevarnostih, ktere veri od liberalcev prote, da jim je dolžnost, podučiti ljudstvo, ki jih za svet praša, ker spominjajo se besed sv. Jaiiopa, na ktere so v pastirskem listu zavernili linški škof svojo duhovščino pred zadnjimi volitvami: „Greh ima, kdor bi lahko dobro storil, pa opusti." In zato se zanašamo, če bi se tudi res od škofov kaj takega tirjalo, da bodo odgovorili, kakor je odgovoril Kurski al.of Karol Rudolf bar. Buol-Savenštein (posveč. 1794.), ko se je francoska prekucija tudi v Svajco jela razširjati in se je od njega zahtevalo, naj svojemu duhovstvu prepove zoper novo „prostost in enakost" pridigati. Rekel je s sv. Pavlom kratko in dobro: Verbum Dei non est al-ligatum, beseda Božja ni priklenjena.
Ce pa že iščejo duhovne med seboj razdražiti, koliko bolj jih pa pri drugih, viših in manjših černijo. Pri kraljih jih tožijo, kakor nekdaj že farizeji Kristusa samega, da so puntarji in šuntarji. Znano je, da ie bil minister Pombal portugalskemu kralju jezuite ko delež nike zarotbe zoper kraljevo življenje začernil in jih več v nagnjusne podzemeljske ječe zaperl. Manj znano, oa ravno tako resnično je, kar je bila nesrečna francoska kraljica Marija Antonija, hči Marije Terezije, ktero so prekucuhi na zadnje ob glavo djali, spoznala — le škoda, da prepozno. Rekla je: „Goljufani smo bili, zdaj vidim, da duhovni so bili kraljevi naj zve-
*) Prav priporočljive so bukvice: Die Anklagen wider die Gesell-schaft Je8u, von P. Georg Patiss.
stejši podložni."*) — Ljudstvu jih pa tožijo, da so naj zvestejši podpore absolutizma, sovražniki prostosti, da le svojega dobička išejo itd., in če na enem madež zapazijo, že ga radi vsim pripisujejo: „Glejte, taki so!" Da ne govorim o celo gerdih pregrehah, ktere judovski listi posebno radi povedo, pa neradi prekličejo, če jih gosposka k temu ne prisili, naj opomnim, da zlasti iz daljnih dežel si dajo kaj tacega dopisovati, ker tako jih je težje njih lažnjivosti prepričati. Kdor bere „Wiener Kirch.-Zeitg.," ve gotovo veliko takih zgledov. **) Ne-kteri ljudje jim pa vse verjamejo, in v neštevilnih gerdih psovkah in pregovorih, ki se sem ter tje med njimi slišijo, posebno po kerčmah, se duhovski stan zaničuje in zasmehuje. Morebiti bo previdnost Božja nadloge, ki so na Angleškem in Irskem že davno, pozneje na Francoskem, Španskem in Portugalskem duhovstvo zadele in ga zdaj na Laškem in Poljskem tarejo, tudi pri nas pripustila, da bode s tem duhovstvo bolj očiščeno vsega, kar ga na časno veže, da bodo pa tudi vladarji ino narodi spoznali (Bog daj, da ne prepozno!), kteri so njih pravi prijatli. Ve se, kako ubogi Irci, kterih nektere leta po več 1000 lakote pomerje, svoje duhovne spoštujejo, ljubijo, ubogajo, ker so žalostne čase in hude stiske z njimi skupej prestali in vero ohranili.
Pa takim nadlogam se ne smemo z zvezanimi rokami prepustiti, temuč storimo svojo dolžnost in z vsemi poštenimi in postavnimi pripomočki delajmo za resnico m pravico. Naj se prepričajo slepi, da ravno časno premoženje bi se duhovnom že še pustilo, ko bi se le svojim višjim dolžnostim hotli izneveriti, da pa ravno zato duhovstvo tudi v časnem tarejo in po časnikih in zborih zaničujejo, da bi se manj zmožnih glav temu poklicu posvetilo, pa tudi da bi svoj višji poklic težje spolno-valo. Kam obračajo bogateji kloštri svoje dohodke, kar jim čez lastne potrebe ostane? Ali ne v podpiranje ubogih, v izrejo mladosti in druge dobrotne naprave? Nekteri avstrijanski kloštri imajo cele gimnazije s potrebnimi knjižnicami in zbirkami, pa od vlade le prav malo zato dobivajo, nekteri pa celo nič ne. Koliko dobrotnih naprav so kat. škofje po celem svetu ustanovili! Veliko zgledov lahko najdeš v „Philalethes, Theismus, Atheismus str. 132—142, koliko so pri nas, na Francoskem, v Mehiki in drugod dobrega storili ne le za cerkev, ampak tudi za deržavo. Ranj ki kard. Scitovski je blizo treh milijonov v dobre namene obernil, zlasti je več manjših in par viših učilnic napravil. Kdo je v Lovanji (Lowenu) v Belgii kat. univerzo na noge spravil, kdo toliko manjših semenišč v našem cesarstvu in drugod? Ali ne večidel milodarni škofje? Pa ravno takih naprav nočejo liberalci, zato jim žele ^denarne žiJe prerezati! Ali bo pa to za vero bolje? Se za deržavo ne, zakaj več ko deržave cerkvenega premoženja poropajo, več imajo dolgov, več morajo za vojake dajati, veči obresti od deržavnih dolgov plačevati: taki denar nima sreče! Ce bi bilo treba to iz zgodovine dokazati, najde se veliko zgledov. Tudi ljudem s tem ne bo polajšano. Ce bodo duhovni dohodke zgubili, ki so potrebni, da morejo po svojem stanu živeti, takrat se bo pomagalo, kakor v enakih okoliščinah drugod, namreč manj duhov-nij bo, ljudstvo bo mčglo dalje k službi Božji, k poduku, po ss. zakramente hoditi, če mu bo sploh se za vse to kaj mar. Vender davki zato ne bodo manjši. Namesti cerkva bodo zidali in popravljali šole, velike
•) Glej „Therapie des Zeitgeistes" von Philalethes str. 42, kjer se ozira na „Stark, Triumph der Philosophie im 18. Jahrh."
*') Zato pa ne le judovski listi, ampak tudi vsi, ki vso svojo učenost in modrost iz njih zajemajo, „Wiener K. Z." tako silo čertijo. Zato je bila pri vsih „Narreuabendih" zasramovana, na Dunaji, kakor v Ljubljani. Iz enakosti predmetov, ki se pri tacih berklari'".u obdelujejo, se marsikaj daje posneti.
ko palače, kakoršne so že v Švajci in po nekterih drugih nemških deželicah. Jaz nisem zoper verne šole in učenike. Njih korist in zasluge hvaležno priznavam. Pa pod liberalnim deržavnim zborom, v kterem bi zvonec nosili že omenjeni dr. Giskra, dr. Miihlteld s svojim „Religionsediktom", dr. Schindler, ki ne morejo očitnega govora končati brez navadnega „ceterum censeo" zoper konkordat, jud Kuranda, znani filosof Hasncr in drugi ravno te barve, in kteri bi vseh dežel pravice na-se potegnil in vse prestrojil po enem kopitu, ki bi ga iz kake daljne nemške deželice izposodil si, bi v kratkem dobili šole in učenike oprostene cerkvenega nadzorništva,
Ea pod tlačivno silo nevernih in brezbožnih liberalcev, .ep formular ali izgled tega liberalstva nam je bil pokazal predlog dunajskega mestnega zbora za tisto gla-sovito „brezversko učiteljsko odgojilnico" (confessions-loses Paedagogium), zoper ktero so se dunajski nadškof kardinal Raušer tako krepko in prepričavno uperli. Sej že zdaj „Presse" prerokuje, da bo novi deržavni zbor skerbel za „ein von den Banden des Concordats abgeliistes Unterrichtssystem." (Gl. Vaterland 11. marc.) V take šole, ako „liberalci" svoj namen dosežejo, bodo mogli starši pod denarno kaznijo svoje otroke pošiljati. Plačo takim učenikom bo deržava dajala, in sicer boljši plačo, kakor jo je duhovnom voljna dati. Da pa deržava po davkih dobiva, kar izplačuje, je jasno. Pa ljudem kratkovidnim je to bolj zoperno, kar naravnost dajo, Če je tudi manj, kakor pri davkih. Zato memo grede rečem, si za prihodnost slabo preskerbe, kjer ubogim učiteljem dostikrat pičlo primerjeno in kervavo zasluženo plačo kratijo ali prideržujejo, ker morajo jih, da bi liberalcem zmago želeli, ki bodo za njih časni zaslužek bolje skerbeli. Pa ne le za brezverske šole, odgo-jilnice itd. bo potem treba dajati, kar se bo duhovnom pritergalo, ampak še bolj se bodo spoln jvale besede sv. Avguština: Kar duhovnu odrečeš, boš pa vojšaku dal (gl. Slomšekove Drobtinice za 1. 18(U str. 77) in jaz pristavim: Vojni davek te bo hujše žulil, kakor te je nekdaj desetina,^s ktero te še zdaj lažnjivo zoper duhovstvo šuntajo. Se celo že davno odpravljena nesrečna tlaka bi utegniia v novi podobi poverniti se, namreč: ekserci-rati in na vojsko iti, kdor koli bi bil zmožen pušo nositi — vse lahko zoper tiste, ki so svoji veri zvesti. Tak sad je liberalizem drugod že obrodil.
Ker torej duhovščina spozna, da „liberalci" so se zarotili zoper konkordat, jezuite, kloštre, zoper cerkvono prostost, aa hočejo pravice posamnih dežel vzeti, da bi toliko ložje vse cerkvene in šolske zadeve po vsih deželah le sami komandirali, da je njih velika skerb vzeti cerkvi moč, ki jo ima še v šolah in pri izrejevanji mladine, da bi mladost brez vere izrejena toliko bolj pripravna bila za „liberalne" namene v cerkvi in der-žavi: zato se duhovščina ne upa odtegniti dolžnostim, ktere skerb za srečno prihodnost domovine vsakemu zvestemu deržavljanu naklada, temuč poslužuje se pri volitvah pravic, ki jih ji postava daje.
Ako te pravice v nemar pusti, škoduje si tudi za prihodnje. V badenski deželi je liberalizem že davno v cvetji. Tam navadno to poskusi, kar hoče potem tudi v drugih deželah doseči. Postavim: tam je liberalizem že davno konkordat, ki je bil s papežem sklenjen, raz-derl, brezverske šolo napravil in duhovstvu nadgled-ništvo čez nje vzel. Zastonj so verni in duhovni, z nadškofom na čelu, se branili; hude denarne kazni, zabavijice časnikov in celo samega ministra, ki je v očitni zbornici zveste katoličane „gimpeljne" imenoval, so skušale vse katoliško nasprotvanje zadušiti. Tam od začetka duhovni niso smeli v deželni zbor voljeni biti; pozneje pa, ko je bilo to dopuščeno, ni nobeden več na-nje mislil. Morebiti bi bili sicer kolikor toliko pripomogli ustaviti
napredovanje brezbožne zisteme. Zatorej pomnite: Vi-gilantibus jura!
Drug zgled imamo na Ogerskem. Tam je imel po starodavni ustavi dubovski stan posebne pravice, ne le da so škofje in nadškofje v zgornji zbornici med mag-nati sedeli, kjer so se kakor pervi stan kraljestva toliko ložje za vero in za pravo konservativno politiko, kakor se z vero vjema, potegovali, ker predsednik ni bil navezan na večino glasov, ampak smel se je po ustavi ozirati na pametniši glasove (vota saniora), temuč tudi kapitelni so imeli v drugi zbornici svoje poslance. Pa v pričujočem stoletji, zlasti od 1. 1825 je duhovščina ondi svojo moč bolj in bolj zgubivala, pravico za pravico so ji jemali v spodnji kakor v zgornji zbornici, dokler ji ni razun nekterih častnih prednost, ki jih pervostolnik še ima, toliko pravic ostalo, kolikor jih ji dajo tudi ustave po drugih deželah.
To pa ni bilo le za cerkev slabo, ktera bo skor gotovo kmalo mogla čutiti, kako neverni so zdanji glavarji mogočnih strank v ogerskem zboru; ampak tudi za deržavo, ker ravno zavolj pešanja konservativnega vpliva so prekucijski živiji v ogerskih zborih vedno rastli, dokler niso podkurili strašnega punta 1. 1848, kterega dedšina so še zdaj postave 1. 1848, ki pa previdni in v zgodovinskem uku izurjeni možje premalo dobrega od njih pričakujejo za moč, edinost in srečno prihodnost avstrijanskih narodov in dežel (primeri: hist. polit. BI. 18t>7. 5. Heft). — Kako pa je tam duhovščina svoje pravice zapravila? Učeni zgodovinar Mailath pripoveduje, da cesar Frančišk 1 je pogosto rekel, da mu je tisti duhoven naj ljubši, ki se naj manj za politiko meni. (V absolutnih deržavah je to pač prav; v ustavnih pa se to pravi, sebe in svoje načela z zvezanimi rokami svojim nasprotnikom v oblast dati.) Ogerski škofje so mu hotli ustreči, le bolj duhovskih reči so se deržali, bolj za bogate cerkvene ustanove in dobrodelne naprave fkterih omenjeni zgodovinar več našteva) so skerbeli, kakor za politiko. Pa nasledki tega zanemarjenja ustavnih pravic bi utegnili morebiti še dosti kmalo tudi njih duhovnim ustanovam konec narediti.
Vnuk Frančiška I, mehikanski cesar Maksimilijan, je kmalo po nastopu vlade že začel s papežem in Škoti prepirati se, je Škotom očital, da preveč v politiko segajo (ko so le svoje pravice branili), da mehikansko ljudstvo še ni katoliško, da ga bo še le on katoliškega naredil itd.; sedaj pa, ko je menda že od vseh strani obdajan od sovražnikov, zapuščen pa od tistih, ki so mu tako ravnanje zoper cerkev nasvetovali, bode morebiti tudi nazadnje spoznal, kako liberalizem tistega goljufa, ki se mu nepremišljeno uda, in da bi bil boljše storil, če bi bil konservativne življe svojega novega cesarstva krepil in podpiral, ne pa terl in dražil.
Iz Olovca piše „S!ov.," da bode letos posveče-vanje mašnikov menda prej kct druge leta, ker se potem mil. krezoškof v Rim podajo k osemnajststoletnici. — Og. bogoslovci so bili 14. u. m. napravili veselico v poslavljenjc ss. Cirila in Metoda.
V Gradcu, 27. sušca. T. Od dne do dne hujši raz-por, veča ločitev prihaja med političnimi strankami v Avstriji, in s strahom ozirajo se poštenjaki v prihodnost vprašaje: „Kaj bo z nami, če se ne bo temu skorej konec storil ?" Razven te ločitve imamo pa še drugo, ki sega narodom globljeje do života, in ki se dotika njihovih najsvetejših zadev, namreč verskih. Obžalujemo, daje bila v katoliški Avstriji kdaj mogoča: pa zdaj, ko je enkrat pričeta, ko se je strašna borba razvnela, zdaj bodi ta ločitev popolna! Kajti, to sprevidimo vsi, liberalci nočejo več miru, čedalje hujše je njih ro-goviljcnje, hujskanje in zasmehovanje; kako bi zainogli pri tem pravi katoličani deržati križem roke? Kar ter-
pijo verniki na Badenskem, to žuga nam, ako ne nap-nemo še o pravem času vseh moči! V vroči borbi m popolni ločitvi od sovražnih sil za nas ni nobene nevarnosti, v nevarnost stavi našo cerkev in vero le ona le-targija in brezskerbnost, ktero ie rodil „jozefinizem." Da se to tudi pri nas čedalje bolje spoznava, priča mar-siktero znamnje, in veseli nas (akoravno še malo drugega, vendar ta sad rodila nam je vstava). Med taka znamnja spada obilno vdeleževanje mestnjanov pri dobrih katoliških družbah, razcvet samostanov obojega spola, kterih je v Gradcu kakih petnajst, razcvet dobrih zavodov, itd. Vzlasti pa moram omeniti neko posebno napravo, ki jo bemo v kratkem dobili v Gradcu, in ki nam ima biti središče in ognjišče katoliškega življenja, — namreč: katoliško kazino! Kar so slovenskemu narodu čitavnice v narodnih zadevah, namenja nam postati kazina v verskih. Komur so znane take kazine v Nemčiji, in vzlasti v deželah ob Renu, ta je gotovo tudi sprevidil neizmerno korist teh družb; in zares moramo pozdraviti enako vstvaritev pri nas z živim veseljem. „Razširjanje prave, katoliške omike med vsemi stanovi," je njih glavni namen. Take omike in zavesti pa malokje tako manjka, ko v štajarskem Gradcu, v kterem najdeš le obilno mlačnosti in indiferentizma ! Pre-važno lepo nalogo imela bo tukaj kazina. — Morebiti nam spravi na dan tudi konservativen političen časnik, ki je naši deželi potreben, ko ribi voda. Že več let je, kar se čuje od vseh strani klic: „Vstanovimo si časnik," in ne manjka zanj dobre volje, pač pa poguma in serčnosti. Smeli bi se poguma učiti od liberalcev. Ta časnik bi bil pa tudi brambovec Slovencev, — v resnici zastoonik ravnopravnosti,—in takega si vsi naši rodoljubi želijo. Kajti zdaj imamo v svoji deželi le časnike, ki ne sovražijo ničesar bolje, ko našo narodnost in cerkev. Trosijo v tisočerih iztisih med ljudstvo sodergo napčne omike, sovraštva in nevere. „Tagespošta" je njih pervakinja, in ona nam kaže, kako daleč utegne zabloditi „liberalen katoličan." Takega se namreč imenuje njen vrednik. Čenča ta gospod od svoje matere katoliške cerkve v „leitartikelnih" s tako nevednostjo in prederznostjo, da človek prav ne spozna, jeli se mu meša, ali brije on z ljudmi šale. Nehote spomnim se pri njegovih spisih včasi kralja Kserksa, kteri je dal bičati v svoji nespameti morje; enako biča „T gespošta" „die Herren von der nachtschwarzen Partht , die na-tionalen Fanatiker." V najnovejšem času luča blato psovk posebno po Kranjcih. Časnik „Telegraf" je v židovskih rokah; da tedaj razsaja zoper nas, razume se ob sebi. Graški „avtonomisti" niso našli za se boljšega organa? Ta dva velika časnika (razven nekterih manjših) sta „laibhusarja" ali borivca liberalcem; — ali konservativna in slovenska stranka nimate ne enega! Kdo se mi tedaj ne bi pridružil, klicajočemu: „Spravimo si na noge zagovornika svoje cerkve in slovenske narodnosti !"
Iz Rima, 21. sušca. (Konec.) Ko so bili na Francoskem odpravili vse postave, ki spoznovavcem druzih ver niso odmerjale enakih deržavljanskih in cerkvenih pravic kakor katoličanom, — odpravili postave, ki so katoliško cerkev zoper napade raznih njenih sovražnikov branile in ki so vpeljavo novih ver, in novega bogo-častja in skrivnih družb prepovedovale: ali menite, da so mavtarji s tem bili zadovoljni, da bi imeli enake pravice s katoličani? Kratko malo ne; zdaj jim je bila volja, da naj katoličani tako plešejo, kakor bodo oni žvižgali. — Zapodili so iz duhovnij pobožne mašnike in postavili na njih mesto čisto nove, ki so bili sami liberalni in brez vere; kteri katoličan pa s tem ni bil zadovoljen, je bil ali zapert ali pa ob glavo djan. Podirali so od katoličanov sozidane cerkve, ali so jih pa v
malikovavske tempeljne boginje „paraeti" spreminjali, in zopet je bil v nevarnosti prostost in življenje zgubiti, kdor se je taki prenaredbi ustavljal. Prepovedali so celo v Boga verovati; na pokopališča so zapisali besede: „Smert je večno spanje," s čimur so tajili človeško dušo in bogokletno učili, da ga je konec, kakor živine. Postavo so dali, da se ne sme nedelja več praznovati, in ne daritva sv. maše opravljati, pa da ne sme ljudstvo še v cerkvo ne, temuč če že kam hoče, da mora hoditi v tempelj boginje pameti, in kdor se je temu zoperstavil, neusmiljeno je bil ob glavo djan. — Vendejci, ki so bili goreči katoličani, popadli so za orožje, in branili svoje cerkve, altarje naj višega Boga, pa duhovnike svoje; pa v vojski so bili premagani, in vsi, ki se niso poskrili ali zbežali, so bili brez vsega usmiljene pomor-jeni. Dvanajst tako imenovanih „peklenskih kolon" ali čet vojakov je po deželi zvestih katoličanov sem in tje divjalo in z ognjem in mečem so vse pokončavali, kar koli so našli. — V poglavitnem mestu Parizu, kakor tudi po deželah, je bilo vse ob glavo djano, kar se jih totim prenaredbam ni podverglo. Več milijonov ljudi je bilo pomorjenih, cele mesta in vasi požgane in podrene.
Tako tedaj znajo tisti, ki pravijo, da so liberalni in vedno od nas in vlade odpravo konkordata tirjajo, ki zoper mašnike, klerikalizem, ultramontanizem, sploh zoper sv. katoliško cerkev in njene naprave kričijo, akoravno si od začetka ovčje kože krog pleč ogrinjajo, in pravijo, da so oni le zato sovražniki mašnikov, konkordata itd., ker ljudstvu dobro hočejo, češ, da imajo mašniki strašno veliko denarjev, s kterim bi se lahko dolgovi našega cesarstva poplačali, in tako potem davki nekoliko znižali, to pa le tudi zato govorijo, ali prav za prav plačujejo, da se tako po časnikih piše, ker so Judeži Iškarjoti, ki imajo le sami škrinje polne denarjev, kterih so se kakor tolstega dobička v našem cesarstvu nalezli. Bojijo se tudi, da bi ubogo ljudstvo na njihove vreče polne denarjev ne pogledalo, ter reklo: „Ker ste že tako lepi dobiček tukaj spravili, pomagajte nam naše deržavne dolgove plačevati, saj ti ali ti veliki bogatuš, ki imaš 20, 30 , 40, 100, 120 itd. milijonov denarjev, vender le bogat ostaneš, če deržavi pol svojega premoženja daruješ iz žlahtnega domoljubja, med tem da moram jaz svojo zadnjo kravo prodati, da svoj del odraj tam." — To je tedaj vzrok, zakaj vedno le na duhovske solde kažejo. — Če ima tudi kteri mašnik 3 ali k ve-čemu 4 tisuč goldinarjev, kaj je to proti milijonom, ktere imajo judje. Kar mašniki imajo, to pride zopet med uboge, žlahto itd.; kar pa judje imajo, to pa ne pride več izmed judov. — Štiri leta sem imel kakor kaplan na slovenski zemlji priložnost videti, kako redek je duhoven, ki bi resnično črez potrebo kaki krajcar gleštal; koliko število pa je takih, ki komaj izhajajo in ki večkrat še solda v žepu nimajo! In vender sem prepričan, da bo vsaki mašnik, če tudi denarjev nima, si celo pri zajuterku pritergal, da bo deržavi kaj darovati imel, Če bodo le judje in veliki tergovci tudi od svojih milijonov hotli kaj darovati in ne le za velike in gotove obresti posojevati.
Kdor pravi, da ljudstvu dobro hoče, ker se zato poteguje, da bi bile gg. fajmoštrom zemljišča vzete in cerkvam njih premoženje, ta je hinavec. Kajti, če se cerkvi premoženje vzame, komu drugemu se pa seže v žep, kakor katoliškemu ljudstvu, ki bo moralo potem to, kar se dosedaj z obrestmi cerkvenih kapitalov plačuje, in kar se pri cerkvi vsako leto potrebuje, iz svojega lastnega žepa plačevati. In če se duhovnikom vstanov-ljena plača vzame, komu se zopet kervavi krajcarji iz rok tirjajo, kakor ljudstvu, ker bo potem moralo veče davke plačevati, če bi res duhovniki iz cesarskih kas ali denarnic plačilo dobivali. — Pa to sem le tako memo
grede omenil, da ljudstvo svoje prave prijatle spozna, in pa tudi že tukaj saj en vzrok, kterih je pa še več, izve, zakaj da tako kričijo čez konkordat, ki katoliški cerkvi tudi njeno premoženje zagotavlja. Prav za prav sem pa le povedati hotel, da bi še dan današnji liberalci enako ravnali, kakor nekdaj na Francoskem, ako bi nam spodrinili in zaterli konkordat, ki brani in določuje pravice, ne morebiti kar le papeža, škofov in pa mašnikov, ampak pravice katoliške cerkve sploh in tedaj tudi vsakega katoličana posebej , naj si je stanu kterega koli, ker veljavo cerkvenih postav spoznava, in bi nas ob vso zapisano pravico v naši lastni deržavi spravili. — Liberalci bi se v Avstriji za mizo vsedli, nas katoličane pa, ki nas je v Avstriji tako ogromna večina, bi za peč pri vratih posadili; oni bi določevali, koliko sveč bi smelo pri sv. maši goreti, ob korej bi se morala sv. Božja služba začenjati, naj si bo ljudstvo s tem zadovoljno, ali ne; prepovedali bi praznike praznovati, ker iim jih je že zdaj preveč; v bogoslovskih šolah bi oni gospodarili in skerbeli, da bi se mladi duhovni tako podučevali, da bi zgubili pravega katoliškega duha in celo še sv. vero; take duhovne bi potem pa oni na fare postavljali, in po pokvarjenih duhovnikih vero ljudstvu morili, škofom pa bi le pravico pustili, mašnike posvečevati, druzega pa nič; zapovedovali bi, da se imajo zakoni pred srenjskimi predstojniki sklepati, in da se v šoli od vere ne sme nič učiti itd., na zadnje pa bi celo katoliško vero in katoliško službo Božjo prepovedali, kadar bi že bili namreč ljudstvo tako ob vero spravili, da bi se jim ga ne bilo več potreba bati. Kdor pa bi se še temu ustavljal, tistega bi ob glavo djali, kakor so stari pagani, pa novi brezbožniki ravnali na Francoskem.
Kaj je hej norega po domačem in tujem svetu t
Pri vernih katoličanih sedanji čas gospoduje strah zavoljo žugajočega lažnjivega „liberalizma," kteri je ravno tako trinog zoper katoliško vero, kakor po drugi strani zoper posamezne narode in osebe. „Presse" 13. sušča zastran te reči naučnemu ministerstvu občutljive levite bere in se mogočno krega, kako je bilo dosihdob narodom vsilovano učilo s konkordatom skupaj zrašeno, s i-stema, ki kar nič ni ponemčevala (!?), temuč je le „feld\vebeldeutsch" razširjala po cesarstvu. To ne sme več tako biti. „Presse" ho"č<», da naj se vse poprejšnje preverne in na glavo postavi. „Man versuche mit dem diametralen Gegentheile. Man emancipire die Volksschule von dem Hochdrucke clericaler EinHiisse : man richte so ein, als ob die betreffendcn Conkordats-Paragraphe gar nicht auf der Welt w;ircn; man dere in der Volksschule trotz der bekannten Abneigun-gen der Ultramontanen den realistischen Untericht .... Lehrer, Praeparanden auf freisinnigen Grundlagen; ... man strebe die heranreifende Generation iiber beengende confessionelle und nationale Schranken zum Be-wusstsein staatsbiirgerl. Wiirde zu erhebcn" itd. „\Vcnn ali dies geschehen," potlej bo raj za mavtarstvo in za „Presse" na zemlji, in v Avstrii „obljubljena dežela" za „reforrajude," kterih naj slajši naloga je , katoličanom škodvati, kjer koli je mogoče. Kaj pa, ko bi kak cerkven ali slovansk list tako naravnost prckucovanjc cesarskih in verskih postav in napr&v oznanoval, kakor ta nevredna dunajska bobnarica?
Pa judovski časniki niso edini aposteljni tacih „pre-zveličavnih" naukov; tega imamo obilno spričevanj. ,,Politik" ve z Dunaja, da so marsikteri prihodnji „reichs-rathlerji" kaj židane volje; da dr. Miihlfeld prijaha na dan svoj „religionsedikt;" da naj hujši „liberalci" govo re,
kako bodo kloštre in cerkveno premoženje zobali, mečji izmed njih pa, kako bodo te reči zastavili. Unstran Li-tave jo stranka enake volje. „Volksfreundu" naznanu-jejo o nekaki „nemško - madjarski liberalni zvezi," ki noče na občh straneh nove demokratiške ali prekuco-vavske načela vresničevati, Nemcem in Madjarom čez druge narode gospostvo zagotoviti, češ, ker Slovanov se zmožnih ne šteje, da bi z unimi v prekucovavski rog trobili („in dem grossen modernen Fortschritte"). Duša tega prizadevanja na Madjarskem je Pulszky. Neki njegov list napada duhovstvo, aristokracijo (visoke stanove), pridiga zatiranje nemadjarskih narodnost in sploh velike rogovilstva, zlasti tudi zoper Cerkev.
Prepričani smo, da lažnjivi in prekucovavski liberalizem," bodi si madjarski, nemški, laski, ali kteri koli, je nesreča za Avstrijo in Avstrijane, ako se mu v žrelo veržejo. Cerkev bode sicer tudi terpela, kakor je že velikrat, toda ona poginiti ne more, ona pozna le en konec, in temu se pravi: z m a g a.
Na Dunaju se je dogodil zopet prestrašen umor in samomor. Ernst Pasqua je 4. nedeljo v posti po noči zavdal svojema dvema sinovoma in sam sebi. Po večerji je dal piti sinčkoma ostrupenega ola, ki sta kar hitra umerla; eden še ničgerčal ni. Med tem ko je ženi svetoval, da naj se tudi ona s pijačo umori, je sam tako naglo strup pogoltnil, da mu ni mogla ubraniti. Pravijo, revsina, prav za prav pa nejevera, ga je k temu zapeljala. Pozneje se je tudi skazalo, da je bil Pasqua goljuf in slepar. Hotel je nečlovek ostrupiti tudi še ženo, ktera pa ni hotla piti smertnepijače, rekoč: „Ne; svoje duše nočem pogubiti." Samomorivec je bil protestant s (7 in 10 letnim) sinovoma vred; žena pa, ki je rešila le majhnega detka v naročji, je katoličanka. Lani ob ravno tem času je bil razglašeni Tuvora storil enako strahovitost, in vsak dan pripovedujejo dunajski listi nove samomore! Na Dunaju le preveč časnikov v velikih loncih nejevero kuha. Zato je tako. Severinova družba se za razširjanje boljših misli in čutkov trudi; pa s kako togoto in zasramovanjem nesramni judovski in mavtarski časniki skleške vanjo mečejo!
Razkolniški Armenci Zejtunlii v mali Aziji so mesca prosenca poslali poročnike k armensko-katoliškemu patriarhu Hasun-u, da hočejo v katoliško cerkev prestopiti. Teh Zejtunlijev je naj manj 30.000, z njimi pa hoče prestopiti se 25.000 prebivavcev v Kosan-dagu, ktere tudi uni poslanci namestujejo. Armenski katoličani, ki jih ie do 260.000, so posebno marljivi in so od leta 1847 do sedaj že 30.000 razkolnikov spreo-bernili. Res je čutiti, da previdnost Božja hoče seaaj v pervo Armence popolnoma zediniti z materjo cerkvijo; potem pride blezo na versto Anglija, in za anglikani drugi protestantje. Kako deleč je še doba za Ruse in splolirazkolniške G reke, kdo vč? Pač je molitve potreba, da bi se pospešil čas, ko bo en hlev in en pastir.
Spreobračanja. V tem ko po Evropi kača mav-tarskega liberalizma vero in keršansko ljubezen zatira, pa po Ameriki katoliški misijoni nezmerne množice grešnikov z Bogom spravljajo in zbeganih ovčic povračajo v kat Cerkev. V Vašingtonu pri g. Veningerjevem misijonu v mescu sušcu se je 10 drugovercev vernifo v naročje matere sv. Cerkve. — V Viksburgu deržave Misisipi je bilo v ravno tem mescu en sam dan 30 spreobernjencev keršenih. V novem Orleanu se naj slavniši in naj mo-gočniši možje povračajo v katoliško Cerkev. Enake novice pa naznanja vsak nov list, ki nam prihaja iz Amerike- — Tudi na Angleškem se taka godi. Londonski »Register" je naznanil pred nekimi tedni, da v škofii vestminsterski je bilo uno leto do 1000 spreobernjencev
sprejetih v naročje matere cerkve. V 3 katol. cerkvah samo v Londonu je bilo sprejetih 400 protestantov.
Iz Cincinata v Ameriki se je frančiškanski vikŠi o. Evzebij Šmid že meseca svečana podal no opravilih v Rim, kjer bode tudi pričujoč pri slovesnostih mesca rožn.
Okrajina Utah na Vašingtonskem v Ameriki je undan predložila prošnjo, da naj se prekliče v kongresu sprejeta postava, ki prepoveduje mnogoženstvo. Vašing-tonski pravni odbor pa, ki je v tej zadevi poročeval, je mnogoženstvo z naj veči določnostjo zavergel in razjasnil, da mnogoženstvo je v nasprotju s keršansko vero, da je ostanek neverstva in barbarstva, in da je škodljivo zakonskim razmeram pri vsih narodih, pri kterih je to hudo še ostalo, — da mnogoženstvo ni nič dru-zega kakor po postavi poterjena prostitucija, ki razdira izvirne in božje postave človeške družbe, pa da se ne more nobena veči hudobija početi zoper nabožno vero, kakor od ljudstva kacega naroda tirjati, da naj tako ostudno reč s postavo poterdi... Deržava, ki ima take može v pravništvu, mora krepka, mogočna prihajati.
Kratke naznanila. Kaj namerjava liberalizem? Dunajski nadškof kardinal Raušer je na dan oznanjenja Marijnega daljši govor govoril, v kterem visoki cerkveni knez jasno dokazuje, da so vse namere dandanašnjega liberalizma le na to obernjene, da podkoplje stebre keršanske vere, da vniči vpliv in veljavo duhov-stva pri ljudstvu, in da tako podere celo stavbo človeške družbe. V ta namen so se neki liberalci tu in un-kraj Litavč združili. (Slov. Gosp.) — Kakor se množijo raznotere pregrehe, posebno nejevernost, tako se množijo tudi Bfebci ali norci strahovito. V dunajski norišnici sami, kamor se skorej le samo neozdravljivi zmešani spravljajo, jih je 300, in naj veči del je moških.
Rusija ie svoj delež v severni Ameriki predala zveznim amerikanskim deržavam za nekoliko milijonov dolarjev. Rusija in Amerika imate dolge roke, da si čez morje srečo dajete, pa tudi vpliv te zveze utegne vesoljni svčt obsegati. — Od časa ruskega vojskovodja Sviatoslava do dni današnjih Ruse nepremagljiv nagib proti Carigradu vleče. (Politik 12. sušca.) — Minister bo-gočastja Eotvoš na Ogerskem bi rad veroznanstvo iz šole odpravil. (Volksfrd.) — Evropejska Turčija ima razun Serbije in Romanije 10 milijonov prebivavcev. Izmed teh je 7 milijonov kristjanov, drugi so mahomedani, turki, Albani, Bul gari in Bošnjaki. Pravih turkov je le do 700.000. — Zveze na zveze: 1. Francija, švica, Belgija, Holandija; 2. Prusija, Rusija, Romanija; 3. Ser-bija, Cernogora, Grecija — se ve — pod ruskim ški-tom. K temu pa še: Rusija in Amerika. Eaj pa Avstrija? Vošimo ji mogočnost nad vse druge in v ta namen zvezo: s katoliško Cerkvijo in z ravno-pravnostjo. — Eni govorč, da se avstrijanske vojne na jugu ob meji zbirajo, da bi kje v kakem potresu Bosna in Hercegovina Avstrii se pridobila; drugi terdijo, da si bode Serbija s pomočjo Rusije ti okrajini prisvojila in Turčii davke za nji plačevaja. — V Lombardii imajo zopet kolero po več krajih. Čuda ni, če Bog zopet šibo v roke vzame, sej strašna poživinjenost za dru-zega že skorej ne praša! — Med h rancozom in Prusom obetajo vojsko. — Govori se o zvezi med Avstrijo in Prusijo.
MMuhormke spremembe.
V ljubljanski škofii. G. Leop. Klinar, duhov, pomočnik na Verhniki, pride enako v Šmartin pri Kranji; g. An t. Gros s Smartna na Verhniko za duh. pomoč. Umerla sta gg.: Jož. Jerin, duh. pom. v pok., 4. mak trav. v Ljubljani; And. Meterec, kanonik v Novem mestu, 8. mal travna. R. I. P.!
Odgovorni vrednik: Luka Jerail. — Natiskar in založnik: Jožef Blazoik v Ljubljani.