3. številka. Ljubljana, v petek 4. jannvarja XVII. leto, 1884. Izh jeden ajft vsak. dan -t.vetvr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poftti prejeman za avstrijsko-ogerske deiele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 »ld., za en mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanj« na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račun.* . po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „GledaliSka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. VVurmbrandov predlog. X. V prvej sej« po praznikih se bode po levičarjev želji, katerej je dr. Smolka ustregel, obravnavalo o predlogu grofa Wurmbranda, izročenem v seji 10, maja 1880. Omenjeni predlog se glasi: „ Vladi se naroča, da v izvršitvi Člena XIX. državnega temeljnega zakona od 21. decembra 1867. 1. o splošnih pravicah državljanov predlaga zakonski načrt, s katerim se raba v deželi navadnih jezikov v uradih, šolah in v javnem življenji ureja tako, da ostane nemški jezik državni jezik." Predlog izročil se je posebnemu odseku, v katerem je grof Taaffe pred obravnavo izjavil, da se ne moro ujemati 8 takim predlogom, dokler se o tem vprašanji neso same mej seboj sporazumele različne narodnosti in politične stranke. Dalje bi se moralo pred vsem natanko določiti, kaj se misli z besedo „državni jezik" (Staatssprache), kajti o uradnem ali slnžbenem jeziku določuje vlada z ozirom na poslovanje, na potrebe dežel in prebivalstva itd. Tedaj se pod „državnim jezikom" ne more misliti na službeni jezik uradov; pa tudi ne na jezik, ki se govori v različnih izbranih zastopih. Celo v državnem zboru se umejo poslunei tudi druzega jezika, nego nemškega posluževati. Jeden sam jezik določiti za državni jezik, nikakor ni v soglasji s členom XIX. Naposled je g. miniBterski predsednik vprašal predlagatelja: Kako si on misli pojem državnega jezika, kako naj bi se spravil v veljavo in na katere korporacije bi se morala njega izvršitev raz-tegovati ? Grof Wurmbrand in pajdaši v odseku na to bistveno vprašanje neso hoteli odgovarjati in tudi v poznejši debati neso hoteli definovati, kaj si vse mislijo pod besedo „državni jezik". Že iz tega njihovega postopanja se vidi, da jim ni toliko za stvar, nego samo za novo agitacijsko sredstvo proti vladi in večini. Grof VVurinbrand, namesto, da bi na konkretno in dovolj jasno vprašanje g. ministra ravno tako konkretno odgovoril, lovil se je in se izgovarjal, da, ako se ne prizna potreba, da se uredi dr lavni jezik, tudi definicija o pojmu državnega jezika odpade. Na tem stališči ostala je manjina in živ človek še danes ne ve, kakšno veljavo bi moral imeti državni jezik. Odsekova večina, katere poročevalec je dr. M a-dejski, izurjen dialektičen govornik, sklenila je tedaj, da se naj o Wurmbraniiovem predlogu preide na dnevni red; kajti posvetovati se in sklepati je nemogoče o predmetu, katerega bistveno jedro in obseg se ne pozna. O državnem jeziku dozdaj v nobenem zakonu ni govora, pa tudi sicer niti v javnem življenji, niti z ozirom na vednost se pojem državnega jezika nikakor no razumeva sam po sebi. Najmeuj pa se more iz člena XIX. izvajati taka predpravica nemškemu jeziku. Manjšina je se ve da ostala pri svojem predlogu ter predložila posebno poročilo, v katerem se Bpet pogreša odgovor na glavno vprašanje o pojmu državnega jezika. Tem več pa se v poročilu, kateremu je oče znani „gitinder" ponesrečenih bank dr. S t ur m, jeden najzagrizenejših bujskačev, nahaja natolcevanja in Bumničenja na desnico, katerej naravnost očita, da hoče Avstrijo razdreti. Pri sklepanji o členu XIX., pravi poročilo, nikomur ni na misel prišlo, da bi s tem, da se v deželi navadnim jezikom neka načelna prava prizna, nemškemu jeziku kratile njegove stare pravice. Gosposka zbornica je tačas iz same sprevidnosti besedo ngewaurleistet" v sklepu poslanske zbornice spremenila v „anerkannt", da se ne bi narodom kaj obljubovalo, kar imajo sicer pravico zahtevati, a ve bo že zaoaprej, da se ne bode dalo izvršiti. Člen XIX. je tedaj le neka načelna izjava, katera se mora dopolnjevati po izvršilnih zakonih in sicer v tem smislu, da se nemškemu jeziku dado vse pravice, katere je imel Že v absolutističnej dobi od cesarja Jožefa II. in Mariju Terezije počenši. Po mnenji dr. Sturma bi v Avstriji nikdo ne smel dobiti kake državne službe, kdor se ne izkaže s popolnim znanjem nemškega jezika. Mož se hudo re-penči nad tem, da celo notranji uradni jezik ni več v vsej Avstriji nemški, ampak na GaliŠkem poljski, na južnem Tirolskem in Dalmatinskem italijanski, pozabil je navesti Trst in Istro, kjer je menda tudi italijanski. Le v armadi se je ohranil nemški jezik, pa tudi tam mora izginiti, ako se nemščini ne zajamči zakonita pravica, kot državnemu jeziku. Če se to ne zgodi, razpada Avstrija po želji federalističnih strank v samostalne narodne deželne skupine, ki pa ne bodo imele državne sposobnosti ndežel ogerske krone". Manjina odsekova se tedaj šlaga z Wurmbrandovim predlugom in zahteva od vlade, da predlaga zakonski načrt, s katerim se izvršuje Člen XIX. drž. tem. zakona, ter se nemški, kot državni jezik pridržavši, ureduje raba v deželi navadnih jezikov v uradu, šoli in javnem življenji. O nobenem členu mnogoštevilnih zakonov avstrijskih se ni toliko govorilo in pisalo, nego o XIX. členu in o nobenem ni bilo toliko različnega mnenja, tako da je neki avstrijski minister ta člen po pravici „sfinks-iu primerjal. Vsi nenemihi narodi so ga z veseljem pozdravljali, ter bo nanj sklicavali, pa morali kmalu spoznati, da jim je s samim priznanjem njihovih narodnih pravic ravno toliko pomagano, kakor stradajočemu z lepo sliko, na kateri 80 vsakojaka jedila naslikana. Slovenci so takoj spoznali, da s samim členom XIX. ne pridejo na zeleno vejico in že na prvem slovenskem taboru v Ljutomeru dne 9. avgusta 1868 so vzprejeli resolucijo, da naj vlada k členu XIX. izda izvršilne naredbe. A tekom časa in zlasti pod sedanjo vlado smo se prepričali, da izvršilne naredbe za glavni del adov, to je za sodnije, ne zadoste, ker sodnij nikdo ne more siliti, da bi se ravoale po tacih ministerijal-nib naredbab. Pa tudi v drugem oziru bi nam zakonito urejenje jezikovega vprašanja ljubše bilo, nego vse še tako dobre naredbe in ukazi. Zakon, ako je postal pravnomočen, se ne da tako čez noč odstraniti, kakor kaka naredba, katero ukazuje jedno ministerstvo, drugo jo pa lehko prekliče. Ko bi tedaj Wurmbrandov predlog druzega ne zahteval, nego da se člen XIX. popolni s speci-jalnimi zakoni tn tako reši narodno vprašanje, ki je res neusahljivi vir vednim prepirom v Avstriji, bi mi tacemu nasvetu le pritrdili. A tistej stranki, ki podpira ta predlog, nikdar ni bilo in ne bode za pravico vsem drugim narodnostim. Da, ko bi se danes jim reklo: Dobro, izdelajte narodnostni zakon in če prav se nemškemu jeziku v Avstriji daje nekaj več prav ce, le da se tudi drugim narodom v smislu člena XIX. prizna njihovo pravo v uradu, šoli in javnem življenji — našli bi ti možje tisoč LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (DaUe.) Kako se po novinarskem uradu širi iu propa-guje vladna politika, ta nam živo kaže volilni shed v Mengiši, o katerem bi se dalo mnogo govoriti in pisati, bodi si s političnega, bodisi s strokovnjaško-učenjaškega stališča. A odkar sem čital izjavo slovenskih poslancev Kranjske dežele in sem preverjen, da so vsi jednakega mišljenja, da vsem žila jednako bije, natančno 85 udarcev na minuto, in da, kadar bi kateri bil nekoliko bolj vroče krvi, h krati dobi na Turjaškem trga potrebni „antidotu, tudi jaz nečem delati zgage, temveč pospeševal bodem slogo, kjer koli mi bode možno in makuri podpisal bi tudi omenjeno izjavo, ko bi bila le nekoliko bolj odločna, bolj obširna, bolj „en detail". Pa kakor bi rad, nekaj veuder ne morem za-molčati. Pri omenjenem shodu zagovarjal je strokovnjak znanih GOO gld. s strokovnjaškega stališča, češ po onej dovolitvi oodo se otroci v ljudskej šoli priučili drugemu deželnemu jeziku — namreč nemškemu! /• božjo milost, koliko gioboko je zagazil strokovnjak, da se drzne pred svetom kaj takega ziniti! Strokovnjak zagovarja ono dovolitev, rekoč, potrebna je bila, ker nemščina dela naš.-j učečej se mladini velike težave pri vzprejemnih izpitih v srednje šole. To je tisti „circulus vitiosus", v katerem so se prejšnja leta iu desetletja naši nemšku-tarji s ponemčevalno vlado ueprestano vrtili. Slaba stvar se nik iar ne da zagovarjati z dobrimi razlogi. Zato se je tudi takrat strokovnjak le izmišljal ter nerazsodne volilce varal. Gotovo nikdo ne bode od brhkih naših Gorenjcev pričakoval toliko izvedenosti v šolskih zadevah, zlasti toliko znanja o sedanjih na-redbth o šolstvu, da bi bil katerikoli izmej njih zavrnil strokovnjaka. Pisatelj teh vrstic se je nekdaj tudi leta in leta ukvarjal s šolstvom, a vender se bi takih stvarij ne upal nikdar trditi pred svetom. Kaj gospod strokovnjak ne pozna določeb o vzprejemnih izpitih v naše gimnazije v Ljubljani, Kranji in Novem Mestu. Kdor pri teh izpitih zahteva količkaj nemščine, ta dela nepostavno. In vlada, šolski m.<1/umik in šolski voditelji so zato, ali bi vsaj morali biti za to, da se postavne vladne na- redbe izvršujejo. Za take nemške ali ntmškutarake otroke, ki bi le radi v nemške oddelke naših srednjih šol ustopili, pa neso naše ljudske šole. Naše ljudske šole nemajo slovenskih dečkov pripravljati za kočevsko nižo gimuazijo. Strokovnjak mi bode ugovarjal — „pa za realko:" ne boš Jaka! Tudi tukHj ne velja tvoj razlog. Ne bodem te pobijal s tem, da tako malo naših slovenskih dečkov bodi v realko. Zdibog, da je realka še nemška, naši mladini, slovenskemu narodu, slovenskemu prebivalstvu na Kranjskem (in kaka peščica je Nemcev in nem-škuUrjev na Kranjskem v primeri z ogromnim številom nas Slovencev!) popolnem neprimerna, ne ugodna. Tukaj, tukaj je pravo stališče, na to se postavi ter zahtevaj, da se tudi realna toliko pre-stroji, da hod • po osnovi ugajala slovenskemu narodu. Pač le temu je namenjena, le za tega je ustanovljena ne pa za peščico Nemcev v deželi. Zato drugikat bolj premišljeno: „aoyez plutOt macon — si c'est votre metier". Gospodine urednik, ne mislite, da zadnji odstavek ni v nobeuej zvezi z mojim predmetom! To sem moral napisati, ker občinstvo le pre» rado misli, da so strokovujaki nezmotljivi. Pa saj 59 izgovorov m ovir, kajti njihov cilj je: germanizacija in njihova sredstva: sirova sila. Jasno je tedaj, da levičarji s svojim predlogom nema j o druzega namena, nego avstrijske Nemce hujskati na Slovane, ter jih plašiti z izmišljenimi strašili, /lasti pa nameravajo, pritiskati na nemške konservativce in jih ločiti od avtonoraistične stranke. Naj se še tako hliuijo, da jih vodi le avstrijska državna ideja, in da se le potegujejo za celokupnost armade in uprave, vsakdo ve, da jim ni za druzega, nego za vlado in za nemško hegoooinije. In konec avstro nemSke hegonomije bi bila — pruska „pickel-haube". K srečj drevesa ne rasto v nebesa. Avtonomistični večini državnega zbora pa moramo vender na srce polagati, da ne ostane pri sff.ffej golej negaciji, temveč pristopi k pozitivnim sklepom glede jezikovnih vprašanj. V peto leto že zboruje sedanja veČina, pa izitnši mali zakon za Dalmacijo, ni niti jednega zakona sklenila, ki bi skušal urejati narodne prav.ce in jih jedenkrat za vselej pragmatizovati. Najbrž bode temu zboru nit življenja še tekom tega leta prerezana iu ako še tega ne bode stori), da zakonito utrdi narodno pravo za vse narodnosti, 03tal bode narodom v spominu le po uovib bremenih in novih davkih. K statistiki dolenje Štajerske. (Daljf.j Sodmjski okraj Vranekl je že bolj mtj gorami, zato se v njem nahaja razmerno prav nuio Nemcev. Ves okraj broji 1903 hiše s 9966 prebivalci, m "j katerimi je 4800 moških in 51 liti žensk. Nemcev ali bolje rečeno nemški govorečih prebivalcev je 85, Žida nobenega. Nemški obče val ni jez;k je najbolj ■fastOpan na Vranskem samem (55), kjer v tem oziru uplivajo razni uradniki in Braslovčab. z 11 nemari govorečimi prebivalci. Posamične občine tega okraja so: Grajska vas S 10, Vransko 1712, Braslovče 2526, Sv. Jurij na Tabru 1800, (Jomilako G05, Polzela 1174, Tabor 1302, Ueka 501 prebivalec. Manj ugoden je sodnijski okraj Konjiški, ki je sestavljen iz naslednjih občin : Ogoška gora 531), &ent Jaruej G34, Spodnji Dolic 013, Tolsii vrh 823, Loče 1413, Konjice 3272, Grušovje G93, Kozjak 518, Kot 819, Sv. Jungert 4G2, Laže 570, Ledenice 582, Oplotnica 2223, Paka 624, Padežki vrh C46, Zbelovo 627, Zreče 1128, Žiče 791, Skomarje 1033, Stranica 7G8, Vrhole 720, Vitanje 543, Be-zovica 442, Bezina 510, Brezje 389.. vkupe 22 072 prebivalcev v 4174 hišah. Ženski spol prevaguje skoro za 714, nemški govorečih pa je v tem okra|i 095 osob, ki bivajo večinoma v Konjiškem trgu, v Ločah, v Oplotnici in v Vitanji, kar se da razlagati po tem, da so v zadnjih dveh krajih fažine in druga podjetja, ki povBOdi privabljajo nekoliko tujcev. Zanimljivi sti gorski občini Kozjak in Kot za-r&di tega, ker v njih znatuo prevaguje možki spol v prvej je namreč 2G1 inožkih, 257 žensk, v Kotu pa celo 430 moških, a le 389 žensk. Isto velja tudi o Padežkem vrhu in o Slomarjih, tedaj v obče biibovskib okrajih. Sicer so pa razmere v Konjiškem okraji v narodnem oziru dosti dobre, viden je neprestan na- predek in pri nekoliko boljšej orgauizaciji bode ta okraj eminentno naroden. (Dalj« prih.) Politiciii razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4. januvarja Nemci na € eMkeiu izdali so novo parolo; njih listi zdaj zahtevajo, da ne bi nikdo smel postati uradnik v nemških okrajih na Česa.em, kdor ni študiral na nemškem vsem ihači v Pragi, ali ka kem drugem nemškem vseučilišč: v Avstriji. Ker sti [ta obe narodnosti nu ('eskeon tako pomešani, kakor malokje, se to ne da Izpeljati če se hoče zadostiti jezikovnej jeduakopravnost i J edino pravi pot je, da se od vsakega uradnika zahteva znanje obeh deželnih jezikov; će se Č ,i ufie nemščine, zakaj bi se pa Nemci češ me ne. Jednakih nnslij, kakor nemški fakcijozi na Oeskern ie baje Lieubach.tr, ker je v katoliško političnem društvu v Solnogradu B6 i rekel proti temu, da bi se znanje češ'-ine zahtevalo od vseh uradnikov na Oeskem, in to zahttvo imenoval neopravičeno. Odsek za varstvo ustava lirvifctaJteari* sabora sklenil je povabiti bana, da se udeiez« posvetovanj in zahtevati vse akte, ki so se menjali mej deželno vlado, finaiićuim ravnateljem Dividom in centralno vlado, za časa nemirov zaradi grbov, in povabiti tudi ministra B'dekov ća m bivšega b.tna grofa Pejačevića. da bosta dala potrebne pojasnila. — Nastopilo je Novo leto, hrvatski .-sabor pa t-e ni dovohl nu*!.: tu ga (irovizonja. Budgetoi odsek je sicer priporočil iudemniteto za šest mesecev, pa deželni zbor j<3 še ni potrdil. Te laj so zdaj zopet na hrvatskem nezakonite razmere, ka)ti ban bi formalno ne smel ničesar za upravo potrositi. Pa te uezaKoiiite razmere trajale bodo samj nekaj dnij, kajti kmalu se bode dovolla indemniteta, a karakteristično jo za Hrvatske razmere, da Hrvatje nikakor ne morejo priti iz izjemnega stanja. — Iz Pešte se demeulira vest, katero so iz hudobnega namena raztrosili dunajski liberalni listi, da mislijo avstrijski fevdalci pnhiteti ojgrsiktiii na pomoč, da vržejo Tisziuo vlado. — Odgovor mi-uitterskega predsednika na čestitko liberalne stranke tolmačijo razni l^ti jako različno. Nekateri hočejo vedeti, da je Tisza vsaj indirektno priznal, da nji ga vlada ne stoji več trdno, ko je rekel, da ministri hočejo tudi potem delati v tem smislu (to je proti antisemitizmu), ko ne bi imeli več vlade v rokah. Drugi pa zopet trdijo, da Se nikdar razmere mej miuisterskim predsednikom iu liberalno stranko neso bile tako prijazne in jasue kakor zdaj. — Najvažnejše točke vladnega načrta o reformi gosposke zbornice so: Nova gosposka zbornica bo sestavljena iz dednih in imenovanih članov; dedni člani sestavljali bodo dve tret|ini, imenovani k ve jemu jedno tretjino vseh članov zbornice, katerih število še ni določeno. Kdor je zdaj dedni član zbornice, ostal bo, če plačuje najmanj 3O0O gollinarjev davka. Ti-tularni škofje ia veliai Kupani izključijo se. Vsi katoliški škofje iu nekateri vifijl protestantovski cerkveni i dostojaustveniki bodo člani gosposke zbornice, Vnaiijc države. Pri novoletnem vzprejemu diplomatov je laški kralj dulje čase razgovarjal se z avstrijskim poslanikom grofom Ludolfom iu izjavil v presrcnih besedah svoje simpatije do avstrijske cesarske hiše in do poslanika samega. Ruskega poslanika barona d' Uexkiiila pbprašeVal je kralj po zdr.ivji carja Aleksandra 111., na kar je prišla telegrafija zaliva a kralju od posledn;ega. — Kralj je vzprejel grofi Greppija, kateri odide konec tedna na svoje nitsto v Petiogntd (i .»!' La To ur odide takoj v Bel grad in b.uon Blauc konci jauuvurja m svoje mesto v Madrid. Kuftkl car vzprejel je torek v Gačb francoskega poslanika, kateri mu j • pod«l »svoj poverilno pismo. — Veliko senzacijo po časopisi: napravil je najnovejši rusk« atentat. ITmorjeni na č-inik skrivne policije Sudeikin bil y~ Se le trideset let star, a po vuanjnsti prisojal bi mu jih bn vsak "tO. On seje večkrat v zasledovanji nih listov jako odlikoval, zato se je tudi t \ko turo popenjal kvišku. Ko je odkril vojaško taroto v Peter-Paulo-vej trdnjavi podaril mu je Aleksindai 111. zlato žepno uro z dragocenimi kamni in ltfoOo rubljev v zlatu. Na njegovo prizadevanje bilu je tako imenovana Sveta Družina*' odpravljeni. Suiejkm, pravijo, imel je nič manj kakor 24s agentov obojega spola. Svoje agente nabiral si ju mej revnmi izobraženimi ljudmi, mej izključenimi di; iki m dijaki mami. Jeden takib agentov mu je /daj baje poni tul izpihati luč živl|en|a. To je bil neki bivši topoičarski častnik JabIousk\ katere.-1 pravo ime je baje Bogirov. Bogirov b:l je j ri sodoijl obsojen nihilist. Mej sodnijsko o', »n . spoznal Subejkfa; da je zatoženec rabi človek, in skleni! ga je zase pridobiti. Kako je izvel svoj namen, m znano, a to se ve, da je .'ablonski odstopil od -svojih tovarišev in poslal skriven policist iu bil je izvrstno orodje Subejkiou. S tem. da je prestopil k skrivnej policiji se je Jahlmski siln» zameril nihibstom, in s'denili so ga umoriti. Zat< je on večkrat prosil Sudejkina, da ga odpusti i< Klužbe; slednji pa o tem ni nič hotel vedeti; tud potem ne, ko mu je povedal, da tudi njega, Sudejkinu mislijo s pota spraviti. V petek dopoludne dobi je Su lejkiu od Jabloudt.^ga povabilo, da uaj zve čer pride k njemu, kajti ima mu jako važne stva* povedati. Sudejkin se je podal s svojim bratrance) k njemu, ta ga je vzpreje! v svojem kabinetu. \ druzih sobah bila je tema in njih duri bile 80 vs< odprte. J.;dva se je začel pogovor, kar nekdo ustre' iz stranske sobe, in planili so iz sobe štirje možj oborož 'ni z revolveri in težkimi železnimi drogovi in ubili so Subejkina, njegovega bratranca pa tak. težko rauili, da je pal v nezavest. Ko je čez jedrn uro prišla policija, so že moriiei z Jablanskim vret izginili. Poslednji nuj brž ni bil nikdar prav zvesf svojemu gospodu, in nikdar se še popolnem ni izneveril svojim prejšnjim tovarišem. Morilcev Sudej-kinovih Se neso zasledili. — „Germani*'1 dokazuje, da je carjeva nezgoda na lovu v resnici bil aten-tat nihilistov. Glavni dokaz jej je, da zdravniki rabijo sredstva, katerih se sicer poslužujejo samo za rane, ki prihajajo od krogelj. V Petrogradu nahajajoči se bolgarttlii častniki, ki so dovršili artlerijsko šolo, in so ostali še jeduo leto v ruskej službi, da se praktično iz-vežbajo, dobili so od svoje vlade ukaz, da se imajo vrniti do Novega Leta po pravoslavnem koledarji. -Tempa" poroča o števiiu IVancimkc vojske v Tonkiugu sledeče: Vsej vojakov bilo je v začetku mesecu decembra v Tonkingu 8845 mož. Če bo od teh odštejejo oni, ki so padli pri Soutay-ju, imel bi admiral Coubert zdaj k večjemu kakih 8000 mož. Podkrepljeuja odšla so že 25. decembra iz Algiera : 1 polk s tremi bataljoni, broječ Tv> častnikov in 2452 mož Razen tega GOO mož, da se že v Tonkiugu nahajajoči poljski polk poviša ua 2800 mož V dan 10. januvarja odide iz štirih bataljonov 23., 11 J. in 143. polka in prostovoljcev sestavljeni poljski polk z 252 častniki iu 2500 možmi, potem topničaratvo, sanitetni oddelki itd Ko dojdejo v» ta podkrepljenja, imel bode general Mllot 375 čast nikov in kakih 15 000 mož redne vojske na razp; laganje. Iz Kajire se poroča 3 januvarja, da Abistuc? marširaju dalje proti Massonahu. B ik r paša ustavil je Sutkim, da se bode pogajal z abisinskimi vodji in si zavaroval iz Cuirtuma ovratni pot čez Kis-stilo. Mihdijev položaj je vedno ugodnejši; upor se širi proti severu in do nasproti Džiddah. poznate izrek Ciceronov: Haruspe.v......Kdor v javnosti išče časti in slave, kdor z javnim političnim delovanjem išče dobička, ta Be ne more, ta se ne sme odtegniti javnemu presojevanju. Njegova oseba erušljivo zvezana s pametnimi načeli pa tudi z manj prikladnimi dejanji, katera pred občinstvom, v »avnem življenji zastopa. Me as ures, and not men, pisal je glasoviti Juuius v minolem stoletji, is tke common cnnt of idi eted moderation; a base tounterfeit lauguage, fabricated by kna-ves and m ade cur rent among foolsu. Rečeni shod, pravim, je tesno zvezan z mojim predmetom. Ka li niste čitali št. 32G dunajske stare „Presse" v katerej je na drugej strani „"ćffkiosus" prijavil obširni (dva predela obsegajoč) dopis z na-Blovom „Zwei interessante Reden". Pred vsem „ofriciosus" bvalisa nažo deželno vi .do, nje spravljivo postopanje, dregne parknt dosledne naše poslance iu dr. 8chfeya, ter per longum et latum navaja dotična govora. Gospod uiednik, vi kot opasni časnikar ste bili pri shodu; ali neste bili zapazili „officiosusa" zu vratini, ki je stenografoval govora? Morebiti je upravnlštvo stare BPresse' ■tudi dotičuo številk,o r.zpo iljč»lo naSim Blovenskim veljakom iu možakom. Mdlokateri pa je zapazil, da so tudi drugi dunajski Časopisi po rečenem „l'r.J članku priuesli posnetke ravno onih odstavkov, ki ugajajo njih politiki. Nov dokaz, kako se dela jnvno mnenje, kakd preobrača novinarski uiad ljudsko mnenje. Naš Peter, ne mislim Petra lUdicsa ali kako se že piše mož, kateremu je neki leposloven list odprl celo svoje predale, če prav ne zna vrstice slovenski pisati, še svojega imena ne! Slovenci, slovenski uredniki, ne bodimo t:«k !) od „Laibucher Zeltunge", ampak mislim onega Petra, ki je nekaj časa tudi ,,Slovenski Nurod" uredoval; naš Peter, pravim, bi vedel tudi marsikateri članek in dopis celo v nekem slovenskem časopisu navesti, ki ga je spisal „(dficio.-us" ter zagovarjal iu hvalisal vil -dino polit ko. BNebeški nilini meljejo počasi, pa tiiobno in dobro", ie n .slov nkemu t »keiuu članku, da tu sem postavim vsaj jeden izgled. Sptvd M'in bil omenil m kaao različne strani pis ri o najet ni k; uovin-.rsaega uradu cislitavskega. Izmej inoslr.nskili iist^v pisarijo pred vsem v ogerske in nemške v „ra.hu", pisarijo pa tudi v a n g 1 e š k e, francoske, i to 1 i j a n s k e in d rug e časopise. To delajo n. kolno, da zagovarjajo poli- tiko tostranskega ministerstva pred tujim svetom. Večkrat obsega ta politika pač take stvari, ki se dotikajo zunanjih držav, zlasti pa ogerskega kraljestva. Navadno se pa dejanje iu nebanje tostranskega ministarstva zagovarja v inostranskih časopisih iz nekega druzega razloga. Da novinarski urad po svojej nalogi ložje meti javno mnenji mnenje raznih avstrijskih narodov, piše najprej one i no stranske časopise, potem pa na te ktže in opominja v vseh v Avstriji njemu odprtih uradnih, napoiuradnih in nezavisnih noviuah. Avstriji ki narodje! glejte in občudujte modrost in skrbno*' to. te.uske vlade, celo inostranski listi jo priznavajo in odobravajo. Na to hvalisanje pa sledi ali posnetek dotičnega dunka v inostianskem časopisu ali pa cel članek od besede do beBede. Tako romajo tlauki, pisani v dunajski novinarski pisarni, na pr. v paniki „Figuro" ali v „Dobats", s tema ča šopisoma se vrnejo v Avstrijo, kjer jih razni listi ali sami prestavijo ali jim jih pa prestavljene po silja novinarski urad. In mnogo čitateljev je pač takih, da so jim r^vno ti inostranski članki prava nezmotna rei oica. 1 U'aljo prib.) Dop isi. Iz KIoImUo okolico 31. dec. [Izv. dop | 1'nbiraje krasni od „Matir» Slovenske" izdani „Spomenik", sem našel v njem tudi životopis jed nega do sedaj premalo «cenjenega naSega rojaka — Antona Janše, — kateri se je r.idil 20 maja 1734 na Breznici „pri Kuharju" in j' pot tAl iz prostega kmeM, V" se ie Se le odrnščen h.at:. pisati in nemščine učil, učitelj čebelarstva nt Dunaji pod slavno cesa-ico Marijo Terezijo, in je bil tud; po njegovih spis'h o čebelarstvu v njegovem času prvi učenjak v Evropi, ali kakor ga gospod Navratil imenuje PKralj ftebe-lastva" ; umrl je žalibog še le 89 let star 13. septembra 1773 na Dunaji. Ta naš sloveči rojak je bil do sedaj gotovo premalo poznan, pa gospodu I. Navratilu na Dunaji gre posebna zasluga, kateri se ni nobenega truda astra šil, da nam je d^ sedaj gotovo najboljši nje-gov životopis sestavil, m nasvetuie, naj bi se temu slovečemu našemu rojaku po kakem društvu postavila na njegovi rojstni hiši spominska plošča, kar je gotovo VBe hvale vredna misel. Po mojem mnenji naj ta gotovo hvaležen posel prevzame čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko, katero ima v tem okraji svoj sedež in katero je gotovo prvo v to poklicano, to društvo n«j .skliče v kratkem v Lesce, kjer je najbolj priročno, občni zbor, pii katerem bi bil ta predlog na dnevnem redu, in pri temu vol?mo v to svrho odbor Uplivnih mož, kateri bi to reč v roke vzeli, denar zbirali in drugo potrebno oskrbeli, da bi se avgn ta ali vsaj septembra meseca tekočega leta, ko bo ravno 150 let, kar je bil rojen, Anton Janševa spominska plošča na njegovi rojstni hiši na Breznici s primerno slavnostjo odkrije; slovenski časniki bodo gotovo radi po moči pripomogli, da 3e ta predlog izpelje. Ker je pa dragoceni „Spomenik" „Matice Slovenske" premalo razširjen, naj bi se Anton Janšev životopis v Mohorjevih knjigah pustil tiskati, ali pa naj bi kdo samostojen natis založil. Domače stvari. — („Slovaua") izšla je danes 1. številka in naši naročniki dobe jo kot prilogo denašnje številke na ogled. Vsebin- je mnogovrstna, program novemu tedniku pa tak, da z veseljem pozdravljamo tega sobojevnika na političnem in sotrudnika na narodno-gospodarskem polji Prva številka „Slovana* tiskala se je v 4500 izvodih. — (Nič se ni j poboljšal!) V letošnjem „Koledarju* družbe sv. Mohorja beremo prav dobro sestavljen „Razgled po svetu" v katerem g. pisatelj prof Vrhovee govoreč o pesniku S. Gregorčiču, piše te resnične besede: „Spolakljive pesri ue nahajaš v tej knjigi (t. j. v G.egorčičevih „pesnik") dati jih smeš nedolžnemu dekletu v roke." Oziraje se na ta stavek piše neki slovenski dnevnik v svojoj zadujej številki pr. 1. ad verbum: „Neki ja nedozna-uega ali vsaj dvomljivega stavka o pesniSkej kn igi bi tako odločno postavljenega v nKoledarčku" za priprosto ljudstvo nikakor ne b.li pričakovali; ne vemo kako je Savel mej preroke prišel." Iz te opazke se vidi da se ta dnevnik vkljub svo|i povečani obliki nič ni poboljšal in da je o Gregorčiči še vedno tistih abotuih mi^lij kakor je b.l nekdaj, da si mu je ves narod jasno pokorni, kaKO /motno sodi o našem glavnem pesniku. — („Obrtnik",) čisuik za obrtniške zadeve, katerega kaj spretno ureduje tajnik kranjskega obrtniškega društva g. M. Kune, ne bode neha! i/ha-;iti, nego bode i letos izhajal 10. dun vspkega meseca iu to v poveča nej obliki, da si mu cena 1 gl. 00 kr za vse leto ostane nespremenjena. Čitalnice in bralna društva opozarjamo, da ta, ne le za obrtnike, nego v obče jako dobri list uaroče in s tem omogočijo g. izdajatelju, da se ohrani slo-vensk list, namenjen obit ni kom. — (Odbor kranjskega obrtniškega društva) imel je včeraj zvečer sejo, v katerej se je sklenilo, da se začetkom meseca februvarja sklice občni zbor Tudi se je skleulo, da dobi vsak ud obrtnega društva početkom t. 1. ue da bi se letni na povišala, brezjilaČuo po gosp. M. Kuncu uredovani list „Obrtnik4'. Kranjsko obrtjo društvo kaj veselo napreduje in zruirom pristopajo iz krogov obrtnikov novi udje. — („Zadruga".) Pod tem nndovom bude gospod Mihael Vosnjak, predsednik zveze sloveusuiu posojilnic začel izdavati mesečni li-t, v katerem se bodo razpravljale v>e z;o! ve dotikajoče se osnove in delovanja hranilnih in posojilnih zadrug, pa tudi nurodnogospodar.-ke stvari. Prvi list utegne i.iti še v teku tega meseca, — (Zahvala.) Odbor gosp>j za naptavo obleke ubogim učencem in učenkam tukai>nj h Sol si šteje v prijetno dolžnost, sla\nemu vodstvu Kranjske hran In ce v Ljubljani za velikodušno dariio 250 gld. javno hreei najtoplejo hvalo. — (Umrl) je včeraj v Kranj! g. J. Ogrinec, c. kr okrožne sodnije umirovljeui svetnik. — (Vojak vojaka ustrelil.) VČera) je jeden vojak Ljubljanske gat nizi je, misleč, da v puški ni prave patrone, v šali pomeril na svojega druga ter sprožd in slednji se je smrtno zadet zgrudil na tla in bode danes pokopan. — (Na videz mrtev.) Iz Gotice se nam 3. jao. piše: Na Silvestrovo in novega leta dan raz lir i la se je po mestu pravljica, da je sedemletni sin tukajšnjega kruh o-peka, kije umrl vsi«1 d bolezni v grli (di-fteritis) in je bil po ukazu takoj na pokopališče prenesen, zopet oživel. Nekateri pripovedujejo, da so oni, kateri so rakev »premijevali po potu čuli neko praskanje po ra k ve krovu, a da ne bi prouzročili hrupa, so rakev še le na pokopališči odprli, ter dečka vsega op r tiskanega in preobrojenega našli, ki je potem še štiri ure živel. Drugi zopet pravijo, da ni več živel, temveč da so ga le preobrnjenega in v obrazu opraskanega mrtvega našli. Tretji zopet vedo povedati, da je bil že fant v zaprti rakv i v mrtvašnici in da je čuvaj opozorjen po močnem ro po tanj i rakev odprl in fanta živega notri našel. Dečka so potem, tako se govori, domov na očetov dom nesli ter je tu po štirib urah umrl. — Uradno sicer ni še dognano, ali in kaj je resnica ua teh vesti h, a čudno je, da se ta strašanska vest, ki dela velikansko senzacijo po mestu, ne prekliče. Tokaže, da je nekaj resnice na tem. Po naših ii 4oi-macjah se strinja zadnja vt it najbolj z istinitostjo. Sicer pa vederemo: magistrat bo moral gotovo v tem oziru z resnico na dan. Bog daj, da bi bilo vse izmišljeno! — („Sloboda") izhiij i počeni od 2. dne t. m. kot dnevnik v obliki Acramerice. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik jej je poslanec Seniski Fran Folnegovič. Tiska dr. David Starčević iu drugovi. — V 15. dan t. m. prične, kakor poroča Pozor, izhajati gle silo samostalnega srbskega kluba, deloma v cirilici. Urednik bode baie dr. MedaUovič. — (Slovenski u rad ova ti) sklenil je za-stop občine Savinjske in prosil od okrajnega glavarja slovenskih dopisov in tiskovm. Slava vrlim možem, koj h imena so: P,oj Župan, Križan in Ži-žek, svetovalca, Kolar, Kukove, Ko^pek, Škvobar, Jerin, Janez Kocpek in Vreča, odborniki. „Slov. Gosp." — (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca decembra 1925 strank 307.028 gld., 1821 strankam izplačalo se je 330.343 gld. 18 kr. Za posojila uVilo se je 55 prošenj, 9 prošenj se je zavrnilo, 4G prosilcem dovolilo se je 242.505 gld, posojila. — (Slovenska Gori Ška Čitalnica) priredi v društvenem letu 1884. naslednje veselice: Dne 19. januvarja, 2. februvnju in 10. februvarja besedo s plenom, dne 24. februvarja ples. V postnem času dve besedi. Po Veliki noći jedno, jednako tudi na jesen jedno besedo s plesom Za bes -de se naznani spored o pravem času p. n. gospodom dru-štvenikom s posebnimi vabili- — (Difteritis) ali davica razsaja na Štajerskem v Mozirji iu v Ločah, kjer so zarad'' te bo lezni že šolo zaprli. Ilazne vesti. * (Ruski trgovec Peter Šamajev,) I i ,]'-■ nedavno umrl v Nizzi, zapustil je vse BVOJe pre-mozenje u i 'J.">U 000 niblj v -v >j mu rojstnemu III 11 '1 Dorpatu. Odstotki tega pr ro >Žen a imajo s* porabiti za ustanove dijakom na Djrpatskej gimnaziji in vseučilišči. * (Potres) K*kor poroča ruski časnik „S bir" bilo je v Kovskem Selu na B tkalskem jezeru (Sve-toje morje) v Sibiriji v mes ti Boptemba devet potresov, iu sicer 3 , 7., 1., 11., 17., 20., 24, 27. in 30. septembra pravoslavnega koledaija. Prebivalci > m bali, da ne bi jih zadela podobna nezgoda, kakor pri potresu 18G1. 1., ko je Bukalsko jezero poplavilo vse koilci v Franciji.) Dur.ia francoske severne železnice je kakor „National" z v c rekih delalci v.-' Creuzot je na glasu zaradi tega, ker se ondukaj nahajajo najvažneje tovarne in livarne za vojne nameue. * (Čudna slute v.) Nedavno se je v Go-Ijtikih, Vin ckega okraja na Rinkem pripeti1 sb leči čudni dogodek. M'nd kmet Oirfrij Bloh, na vid(iz popolnem zdrav, v iel je naprej za svojo snr 1. decembra je objavil svojim stariš^m, da bo še živel samo kaki dve ali tri ure, pros'1 je svojeca očeta, da naj mu gre po spovednika. O^e pa, ne Zapazivši nikake nevarnosti, ni hotel iti po noči p .-dlejmvat duho mika. Tedaj se je Onu* ij oblekel :n rekel je, da gre fa BVojemu tastu, ter mahnil jo je naravnost — pr . pokopališči. Drugi dau so ga res našli na pokopališč' mrtvega. Poslano« Vsem gospodom pri davkarijah, kateri so prosili že pred jednim letom za podelitev od c. 11, ljubljanskega finančnega predsedništva ra^pispnih Bluieb; zal--'iL'trft cesta fit. 59, za otrp-nenjeni črev. —dane/. Golob, krojače v sin, 14 dnij, Sv. Jakoba trg št. 7. za iikiih.'ini kataront — Gašper Urbančič, branjevce, 64 let, Rimska < Bata št. 18, za vodenico. V de/.elnej bolnici: 81. decembra: Urša Kokalj, gostija, 80 I,, za oslab-Ijenjem. Meteorologično poročilo. Čas opa- bo vanja Stanje barometra Tem-peratura Vetrovi Nelio kri na ? mm. 7. zjutraj 745-0K mm. 2. pop. 74 ITSmm. 9. zvečer, IU2J mm. — 12-4JC brezv. megla'000ran. — 8-8'C si. svz. jas. — 13-4" C brezv. i megla H,U!£a- Srednja temperatura — 11T>°, za 8-b° pod normalom. St. 18102. Razglas. (7- 1) Visoka c. kr. deželna vlada je z dopisom z i ir»2—15) P. & R. Seemann ¥ Ljubljani. IDian©Islrs "borza dne 4. januvaija t. i. (Izvirno tftlegrafičuo piročiloA Papirna renta . . . Srebrna ruuta . . . Zlata renta . . . . 59'0 marčna renta. Akcije narodne banke Kreditne uk< i;e 79 ■rld. 30 ki 80 10 99 i 75 93 Bfi 844 * — 29ti 40 London........ ... 121 gld. - S«ebro ... ....... — „ — Sapol. .......... 9 , 59«/, 0L ar. cekini........ . . 5 „ 72 Neruske n»arfce ..... . .*>9 „ 35 državno srečke iz l. 1854 250 gld. 121 , 50 Državne rirečko iz 1. 11*04. 100 gld. 1«7 „ 75 §•/, a\str. zlata rmta. davka prosta. 99 , 35 Ogrska ima renta 6°/0...... 120 „ 50 , - t*' .... 88 „ 55 „ papirna renta 6°/,..... 8& , 95 kr. 5°/c Štajerske zemljiSč. od/ez. oblig, . . Dunava reg. srećke 5*/4 . . 100 gld. Zemlj. obd. avstr. 4'/,°/, zlati zmst. listi . Prior, onlig. Elizabetiue zapad. Mm Pmr. oblig. Ferdinandove sev. železnic« Kreditne srećke......100 gld. Kndidibve srećke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,. Traiumway-društ. vel j. 170 gld. a. v. 104 gld. — kr. 114 119 104 104 19 109 no 75 75 25 75 75 75 Meteorologično poročilo. (Pregled čez leto 1883.) Imena Januvarij FebrtH arij Marcij . April . Maj . . .Junij . Julij . . &vgast September oktober . November December liarometer v nun. Srednje stanje "O i "O Stanje sploh iS. -o -a 738ij3 749*01 78084 t;;;; 67 i 8428 84*74 7.'i70 I 78491 737 71 737 71 87-47 750-04' 749 Bil 747 (lii 741*74 710 211 740 19 7 9 84 740*68 789*7ft 747-3 J 7 Is 94 749 "I 730-08 727-82; 71814 7120 0.'! 728*61 726*42 78 91 732-30| 7l> -69 727*85 7 21' L2 71907 22 27 9 22 I •_' 1 .s II 17 11 19 18 18 25 (5 15 1 19 1 20 10 211 11 750*33 749*48 717 :i7 7 |:i 87 740*66 7 11 916 710*48 7 12 34 110 69 748*68 749*96 <4'.i 77 7 Lih :u i 796-46 717 00 718-4«; . 20-88 79582 728-97 781*16 i 36*57 72U-OG, 727 171 716-92 *>2 79 29 38 41 82 88 74 is 69 61 60 Temperatura \ < S redn j; a I I - 2-8 + 23 + 13 f 87 + 14 8 + 8 2 I- 9*7 + 18*6 + 14-9 + 10 4 + 4-1 — 2-5 + 7-4 + 7*6 +■ 6*7 + 13-7 4-90*4 +20-7 + 25 8 + 22-1 + 2(1-1 + 14-9 -j-ll*5 + 2-3 -lil — 2 5 — 5ti . 1 I + 9-8 + 141 4-12*6 +14i)| + 11-7 + 7*6 — 22 — 7-4 11 Ji 8-12 IS 17 k; 12 IT 11 - 12, 10- - 20 1 3 - 2 -i W - 18 18 1 14 1 18 - 13 - 20 - 18 - 21 Sploh 39 m 3 a' t-, a i oupi ■n 3 o S o Vetrovi > 1 t? i M + 10 1 —14-6 + 13*61- 4-8 + 11 0 -13-4 + 18-8J+ 0-1 + -20i:+ 5-6 +27-2 +32-2 + 28-5 + 11-4 + 9 0 + 108 +24-9 + 70 "I + 17-8 + 12-4 + 4-ti — 4*4 - 8*4 —10 6 10 66 28 37 46 32 41 38 44 37 89 35l 1 52 1 18 2 68 l! 52 -! 47 - 58 1 48 -; 55 l! 45 55 51 54 24 12 15j 27 11 38 16 20 18 10 13 14 12 18 10 24 2 24 in 8 1 4 2 4 3 2 14 1 8 21 5 - 16-- 12|-- 16 3 12 j 6 6 10 12; 4 10 13 3 18 10 10 ;J7 7 5 22! 161 3 21 in 8 7i 51 3 14 3 N 10 14 221 18 I 7 11 10 Nebo 9 4 21 29 15 59 69 50 45 37 21 86 14J 25 \2 -2 11 j 46 13, 63 6 4 531 iMokrina a a o B 41-60 41*10 112 501 67-60 84-92 7603 143-70 34*04 150*25 98-80 184-94; 61*10 Splon t> Q) •H (6 0) iH O d (D ? O A a 4-> ro 736 06 750-OI 718 14 207 158 7:'»0-3;j 716 92 616 1791+ 9-0 +25 8,- 11- 168 3 194 +32-2i—14-6 485112 598 45 238 213 41 Ki 185 95.93 175 3891152:554 138 1096-58 Bsroiin. IVAH HOFF, c- kr. dvorni fabrikant sladnih preparatov na Dunaji. St. Peterburg. 1 \ hum 11..ji.1 Zdravilno pivo is sladnega izlečka. Proti obSntMU oslabljen/1<, bolečinam v ji>:| 11 Bonboni iz sladr.ga i xka za prsi. Proti kašlju, hripat ju nepresegljivo. Zaradi mnogoterih posnemanj naj >t pazi n,i v u-k in varstveno znamko pristnih slad- nih bonbono*« (slika Izumitelja). V višnjevih zavitkih po 60, 30, 15 in 10 kr. Zaslužni diplom mej narodne zdravstvene razstavo v Londonu 1881. leta za mediciuske ivarine in aparate v pospeševanje zdravja. Podpisi: Nj. veličastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvod** E&'.iiuurškl. — Spencer, predsednik razstave. — John Eric Erichsnn, načslmk odbora. - Mark. H. Judge, tajnik. Ivun 1 B H. Koncentrirani sladni izloček. Za bolno na prsih in jdnčah, zaBtar&l /.-■ ••. rta bolezni v grlu. — Sigurnega uspeha in zelo p-ijetno m uživati. V > Leonih po 1 gld. 12 kr. in po 70 kr. 1 \ :lll I I 11 lio \ II Sladna čokolada. Jako redilna in krepilna za osebe slabotnega telesa in živcev. Zelo okusna in posebno priporočati, kjer je zftiiiivanje kavo ker vzhurjajofte zabranjeno. Zavoj lL klg. po 1-80 gl., 90 In 60 kr.; zavjj '/1. klg. 240 gl„ 1 60 gl. in 1 gl. Proti kašlja, hr-j'jnosti. i;»;»u»h| i., Tovarniška znluga: Ursbeu. itraun. rstras-. ■ s., tovMi-na: Cirabeu- liol, ltr:i..... i>0-msm' £. Priznavanja in naročila visoeih in najvišjih oseb leta 1882.: Cesarski visokosti nadvojvoda Karol Ljudovik, nadvojvoda Friedrich, kr. visokost princ Wales-ki, princesa de IJgne, vojvi dinja OlilcnbiirAka, princesa Renss, gfi. pl Ferenczy, čitateljica Nj. velićanitva nase presvetle cesarice, angleška honne (varuhinja) Nj. ct'sarske visokosti princese Marije Valerije, obitelj Metternich, Clara-Gallas, Karacsonyi, Batthyanyi, Kommer, nj. vzvis. fcm. Fihpovic, grof VVurmbraml itd. itd. — Priporočano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. Bamberger, Schrotter, Schnitzler, Granichstiitten in mnogo drugih Dunajskih. Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele. Stotisočeri, ki so že nad vsem obupali, bili so rešeni po Ivan Hoffovih sladnih preparatih (zdravilno pivo iz sladnega izlečka), da so zadobili nazaj ljubo zdravje ter ae ga še zdaj Vesele. iSamolastno izrečene besede ozdravljenih.) Vaše blagorodje! Celo leto sem trpel na mučnem ž<*lr. JoNip Fr0ilt*9 prakt. zdravnik, Dunajsko poročilo o ozdravljenji. Dunaj II, septembra 1883. Ne morem si kaj, da bi se Vam iskreno no zahvalila za čudovito ozdravljenje želodčnega katara, kateri je mojega moža že štiri mesece pestil. Mož moj je rabil razna sredstva, a žal brez uspeha, dokler slučajno ne čda v listih pohvalo Vaših čudovito delujočih Ivan Hoffovih sladnih preparatov. Poskusil je ž njimi, iu že po kratkem zauživanji Vašega Ivan Uoffo-ega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov mu je odleglo, in sedaj, po jedeuindvajseti steklenici je moj mož popolnem ozdravel. Vzprejmite mojo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujočih. Z visokim spoštovanjem Fraoja IMutenih, Neufiiiiihaus, GoldHchlaggasse 28. Najnovejša Dunajska zahvala s 7. dne septembra 1883. Prosim zopet za 13 steklenic Ivan Hoffovega zdravilnega piva iz sladnih izločkov, kajti, če ga le osem dnij ne zauživani, imam poželjcnje do njega. Uživam ga zdaj že dve leti ter sem se preprietd, da mi ugaja, zatorej se ne bi pn.ti\ il, ako se to tudi javno oznani, Dunaj v 7. dan septembra 1883. Spoštovanjem Fran Bargetsi, konditor, Mariahilferstrasse 62. ***** II A m ■ 1 f\ Zahtevajo naj se samo prvi pristni Ivan Hoffovi sladni preparati z varstveno zrni oko, katera je po c. kr. trgovinskem sodišči na Av-•S V A R I U strijskem in Ogerskem registrovaiia (slika izumiteljeva . Nepristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokov zelišč in pravilno izde- • * lil *^ ^* • l,,v.itiii. T---111 I 11 iO'i »vili ^liiliuli i.... i ..»*-., t .. v t..i> t-w. i'/luiMi' '/,11... i'.ii b-i.tr m..<<-.'. i»*»l#i ^ 1. . 111 i i i \ . . ni.lii.li n u v/lr it'lR. ■pristnim lovanje Ivan Hoffovih sladnih preparatov ter po izjava'; zdravnikov mogo celo škodljivo ttplivati na zdravje. Prvi, pristni, sli/.o razsnnjočl Ivan Sofibvi sladni bonboni za rsi zaviti so v višnjev papir. Naj se izrecno le taki zahtevajo. Ivan Hoffovi bonboni iz sladnega izlečka v višnjevih zavojih po 60.. 30, 15 in 10 kr. (ilavno zalogo v Ljubljani ima: Peter LaSSnigg, trgovec s špecerijami. .«58—13, Nadalje imajo /.a logo: N Keki: .v/.-. Pavaiić, droguist; > Gorlelt <■'. Christofoletti; v Mariboru! /•'. /'• Uolaaek, naglavnem trgu: v Ptujli ./. Kosimfr, lekarnar* v C«»IJi: J. KupferaehmiUt, lekarno-: v Kranj i : Fran Dolence, trgovec. < cd i 9 < H o i n •—* p-P m-»1 CD •TJ O O* 00 B* P c+ TJ O O CD cc p h*-& 5" P O p* t—' t-«- pr o o p Pari*. I LiOiKlon. | 1-Sudiiii|»ešla. | Grradec. | Ilasiibnr^'. | Frankobrod na .ti. | Hew-York. HULflHBHHHsB, i-sBBBBLBHBHs^E^P^BBM LusuiiLa iu tlak .Narodne TiMkurnt". Izdtttelj io 'jd^uTorni urednik Makao Aiuiić.