Ameriška Domovi ima
/% im e h? nem n—i-ioswie
AHCIUCAN INSMWT fORGm IN UNOUAOC ONLY
NO. 110
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 7, 1965
SL0V€N1AM
MORNING N€W8RAP€fi
ŠTEV. LXIH — VOL. LXni
Praga se je kaj malo
menila za Irtov obisk
Uradno so jugoslovanskega gosta sprejeli z vstemi pripadajočimi častmi, javnost pa se je komaj kaj zmenila za ta obisk.
PRAGA, ČSR. — Ko je bil Tito 1. 1946 prvič uradno v Pragi, je bil ne samo gost češke vlade, ampak tudi junak dneva za vse Čehe in Slovake, saj čehoslovaška nima nobenega partizana, ki bi se lahko kosal z jugoslovanskim diktatorjem. Ko pa je začetkom preteklega tedna prišel Tito drugič na obisk, se je zanj zmenila samo uradna češka, praške ulice so ga skoraj bojkotirale. če se jim je pokazal, je bilo dobro, če se ni, ga pa tudi niso pogrešale.
Da je praška javnost postala tako hladna do Tita, je dosti razlogov. Čehi so praktični ljudje, imajo radi goste, ki pričakujejo od njih kake koristi. Tito jim trenutno ne more nuditi ničesar. V političnem pogledu ni nobena zvezda za Moskvo, noben predmet za simpatije v "Washingtonu, v Peipingu pa naravnost osovražen. Pragi ne more torej nikjer nič pomagati. Čehi ne'morejo pričakovati od Tita tudi Pobene nove ideje za razvoj komunizma. To, kar je v titoizmu dobrega, so na češkem že preskusili in par stvari tudi kopirali. Drugače pa hodi Fraka po svoji poti v komunizem ip misli, da je njena pot boljša °d Titove.
Verjetno ima češka prav, kajti Titova dec entralizacija T samoupravljanje sta spravila jugoslovansko komunistič-Po gospodarstvo na rob propada. V tem pogledu se Praga ne Tore ničesar naučiti od Jugoslavije. In končno še to: Čehi Tčejo posredovalca, ki bi jim Pomagal zboljšati odnose do Zahodne Nemčije; Tito je pa ravno tam zapisan tako slabo k°t na Kitajskem. Zato je Ti-t° ravno tako tiho odšel iz Pra-&e. kot je vanjo pripotoval.
Johnson bo slavnostni govornik ob 20-letnici Združenih narodov
Washington, d.c. — Pred-
Sednik Johnson je izjavil na Tdnji tiskovni konferenci, da j,0 med 24.-26. julijem šel v San rancisco, da bo imel slavnostmi govor ob priliki praznovanja Uetnice obstoja Združenih na-!°dov, ki so se rodili v San Ppnciscu 1. 1945.
. Johnson bo s tem podprl ju-^Pojno slavnost, ki pa ne obeta posebnega. Na slavnosti ne f zastopana niti generalna ,, Ppščina ZN, ker je še zmeraj Pp oddihu” radi znanega spora, j.1 ttaj Rusija in Francija plača-Zaostale prispevke. Slavnosti ^ bodo verjetno udeležile vse c^e§acije ZN, morda bo prišla ° francoska delegacija.
Vremenski
prerok
pravi:
g
^ °Parno z verjetnostjo neviht. ^višja temperatura 87.
ASTRONAVTA V GEMINI 4 BOSTA PRISTALA OB 1.14
Štiri dni dolgo kroženje okoli Zemlje v vesoljskem vozilu Gemini 4 bo danes ob 1.14 popoldne za astronavta McDivitta in White končano, če pojde vse po sreči. Predvidoma bosta pristala vzhodno od Bermudskih otokov na Atlantiku.
HOUSTON, Tex. — NASA je objavila, da je pristanek astronavtov McDivitta in White v vesoljski ladji Gemini 4 določen za danes popoldne ob 1.14, ko bosta končala svojo 62. pot okoli Zemlje. Oba astronavta se po uradnih poročilih počutita odlično kljub štirim dnem življenja v vesolju, kjer ne čutita nobene teže. Nekaj nepri-lik utegneta imeti le, ker je odpovedal komputer, stroj, ki naj bi astronavtoma pomagal pri merjenju časa in pri postopnem bližanju Zemlji tekom pristajanja z avtomatičnim nadziranjem izpuha. Direktor poleta Kraft je izjavil, da odpoved komputerja ne spravlja v nevarnost astronavtov in pristanka na Zemlji. Komputer bi pripomogel le k glad-kejšemu pristanku, tako bosta pa astronavta pristala na način kot so pristajali astronavti v vesoljskem vozilu Mercury.	—~
Novi grobovi
Anton Habjan
V	petek zjutraj, ko je lovil ribe v jezeru ob Gordon parku je nenadoma umrl zadet od srčne kapi Anton Habjan s 1168 E. 77 St. Star je bil 55 let, rojen v Clevelandu. Tu zapušča očeta Antona, v Bessemer, Pa. pa sestro Mary Simonsic. Brat John in mati Mary sta umrla pred več leti. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8.30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija.
Anthony F. Jeric
Včeraj se je smrtno ponesrečil z avtomobilom Anthony F. Jeric s 4112 E. 71 St., star 20 let, sin Franka in Helene, roj. Hra-dek, brat Geralda, Joan Wal-kusky (Hinckley, O.), Dolores in Patricie Glemboski. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Hopko pogrebnega zavoda na 3601 E. 93 St. v cerkev Lurške Matere božje ob devetih, nato na Kalvarijo pod vodstvom Fortunovega pogrebnega zavoda.
------o---—
Mehika našla novo poi iz finanone krize ZK
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Generalna skupščina ZN je na podlagi “molčečega glasovanja” sklenila začetkom leta, naj poseben 33-članski odbor najde kompromis v zadevi zapadlih prispevkov, ki jih precej držav z Rusijo in Francijo ha čelu noče plačati. Odbor ni do danes našel nobenega izhoda, moral bi ga že imeti v vidu, kajti do 14. junija mora ZN generalnemu tajniku Tan-tu sporočiti, kaj je sklenil. Odbor se pa menda pripravlja, da bo Tantu povedal, da ni našel nobenega izhoda in da naj mu bo radi tega podaljšan rok za poročilo do jeseni. Tant se protivi odborovemu stališču.
V	tej zmedi je pa mehikan-ska diplomacija prišla na originalno misel: vsi prispevki, kar so jih članice ZN do sedaj plačale za pokritje stroškov za vojaško posredovanje v Kongu in ob izraelski meji, naj se smatrajo kot prostovoljni in ne kot obvezni. Ako jih Rusija, Francija itd, niso plačale, niso kršile znanega paragrafa 19, ki jemlje zamudnikom glasovalno pravico, ako so v zamu-
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Za politično gledališč^ v dominikanski revoluciji je vse pripravljeno. Prostor je izbran v predsedniški palači. Do zadnjih dni so jo hoteli dobiti v roke uporniki z Caama-nom na čelu, vojaška junta z generalom Imbertom je pa ni hotela izročiti. Končno je palača prišla pod kontrolo OAS delegata Mora; je torej postala neodvisna in prazna. Po imenu in namenu je kakor nalašč ustvarjena za dominikansko politično gledališče.
Glavni igralci v tem gledališču bodo: glavni tajnik OAS Mora s svojimi tremi svetovalci in sodelavci, ki mu jih je poslala OAS iz Washingtona: ameriški diplomat Bunker, salvadorski Duenas in brazilski Marinho; načelnik vojaške junte general Imbert in voditelj upornikov polkovnik Ca-amano. Za kulisami pa čaka še zaupnik ZN generalnega tajnika Tanta, ki upa, da ga bo
Johnson in Erhard sta za "dinamično zvezo”
Predsednik ZDA je zagotovil nemškega kanclerja, da bodo ameriške vojaške sile ostale v Evropi, dokler bodo “potrebne in Ihotene”.
WASHINGTON, D.C. — Nemški kancler dr. L. Erhard je prišel v Združene države sprejet častni doktorat na Columbia u-niverzi v New Yorku. Tam je imel poseben nagovor na ameriške poslovne ljudi v hotelu Waldorf-Astoria ter jih pozival, naj pomagajo ustaviti razhaja-janje Združenih držav in Francije, ker bo sicer to škodovalo vsemu svobodnemu svetu. Iz New York je odšel Erhard v Washington, kjer se je razgo-varjal s predsednikom L. B. Johnsonom.
O razgovorih je bila izdana skupna izjava, v kateri sta Johnson in Erhard izrazila zadovoljstvo nad tesnim sodelovanjem obeh držav na političnem, gospodarskem in vojaškem polju, kar vse služi krepitvi Atlantske zveze. Johnson je zagotovil Erharda, da bodo ameriške vojaške sile, podprte z atomskim orožjem, ostale v Evropi, dokler bo to potrebno in dokler bodo tam zaželjene.
Johnson in Erhard sta se zedinila, da morajo vse odgovorne sile nadaljevati napor za končanje delitve Nemčije, izjavila sta se za izboljšanje odnosov s komunističnimi deželami v Evropi in se zavzela za “skupno zavezniško politiko”.
Erhard je podprl ameriško odločnost pri zavračanju napadalcev v Vietnamu in obljubil nemško sodelovanje pri gospodarskem razvoju jugovzhodne Azije.
Po svojem povratku iz Washingtona v Bonn. je Erhard izjavil časnikarjem, da ima Nemčija v Ameriki “zanesljivega zaveznika.”
■....o--------
— Povprečen Japonec je visok 5 čevljev in 3 palce, Japonka pa 4 palce manj.
di s plačevanjem za več kot dve leti.
Ker so ZN diplomatje zvedeli za mehiški načrt šele pred kratkim, ga vsi še študirajo in ne dajejo izjav o njem.
valovanje dominikanske revolucije prineslo na prvo mesto v političnem gledališču.
Na smemo si pa domišljati, da bodo ti glavni igralci ostali za dolgo časa na svojih mestih. Vsakdo med njimi je preveč odvisen od zakulisnih političnih sil, od svoje okolice, od svojih svetovalcev, zaveznikov in sotrudnikov in končno tudi od sreče: ako bo le enkrat slabo igral svojo vlogo, bo moral zapustiti ta oder.
Glavni režiser bo seveda naša ameriška diplomacija. Daje denar za javno upravo v dominikanski republiki, iz njenih vrst pa tudi prihaja največ novih idej, kako naj bi se pospešil prehod revolucijonarnih režimov na redno zakonito vlado. Radi bi pa pri režiji sodelovali dominikanski generali. Za enkrat ne kaže, da bi se dokopali do sodelovanja. Tudi generalni tajnik Tant postavlja zmeraj bolj uporno svojo zahtevo, da morajo Združeni narodi imeti pii tem poslu tu-
Gvatemalski vojaški diktaturi se bliža konec
GVATEMALA, Gv. — V marcu 1963 so se vojaki uprli režimu generala Ydigorasa Fuen-tes, vlado je prevzel polkovnik Peralta. Naše državno tajništvo je priznalo novo vlado pod pogojem, da razpiše volitve za u-stavotvorno skupščino. Peralta je res razpisal volitve za lansko leto. Izvoljena skupščina je začela lansko poletje sestavljati novo ustavo, ki naj bi po dogovoru med obema glavnima s t r a nkama, neodvisno demokratsko in stranko narodnega osvobodilnega gibanja, stopila v veljavo 15. septembra.
Polkovnik Peralta je izjavil, da bo odstopil do 15. septembra in izročil vlado zaupniku kon-stituante. Prva ustavna vlada bi pa bila dejansko le volivna. Morala bi v marcu 1966 razpisati volitve za predsednika, parlament in mestne občine. V juliju 1966 bi pa novo izvoljeni predsednik prevzel oblast, državne in občinske skupščine bi pa začele z zasedanji.
Načrt je torej praktičen, odobrili sta ga obe stranki. Človek bi mislil, da ni nobene ovire, da ne bi bil uresničen, še posebej radi tega, ker je Peralta rekel, da noče biti pod nobenim pogojem več predsednik republike. Vendar pa nekaj ni v redu. V deželi vlada še zmeraj obsedno stanje, ki ga je Peralta proglasil 24. februarja. Perlua pravi, da ga še ne more preklicati, “dokler položaj ne bo stabiliziran”. V Latinski Ameriki pa stabilizacija položaja lahko pomeni vse, kar hočete.
■--------o---------
Siamski dvojčici se učita hoditi!
TURIN, It. — Kot smo poročali, so italijanski zdravniki s posrečeno, toda drzno operacijo ločili siamski dvojčici. Ostali sta pri življenju, toda življenje morata vsaj telesno začeti kot novorojenki. Ne znata niti samostojno hoditi. Učiti jih morajo v bolnici kot male otroke. Nimata namreč nobenega pravega smisla za ravnovesje pri hoji.
Pokazalo se je tudi, da je mišičevje na njunih nogah premalo razvito za samostojno hojo, zato se utrudita že pri prvih korakih. Zdravniki
di svojo besedo. Kar je pa levičarjev na svetu, si skušajo zagotoviti vpliv preko polkovnika Caamano in njegovih svetovalcev in sotrudnikov.
Prva igra na tem odru se je že začela. Pojavila se je ideja, naj bodo dominikanske predsedniške odnosno parlamentarne volitve že v dveh mesecih. S tem v zvezi so se na odru še pokazali nekateri začasni igralci: bivši predsednik dr. Bosch bi rad zopet kandidiral. Nima dosti upanja, kajti njegova stranka je razpadla v posamezne struje, ki ne poznajo med seboj nobene solidarnosti. Amerika sili v o-spredje dr. Balaguera, ki ga dominikaska politika že pozna. Ni nobena posebna politična osebnost, je pa pošten in menda čistih rok, nima ne svoje struje ne svoje stranke. Menda je z njim zadovoljna vojaška junta, proti njemu je pa Caamanova skupina. Drugi tak kandidat je Guzman. A-merika je bila nekaj časa zanj,
Ameriške vojne ladje, med njimi letalonosilka Wasp so že na svojih mestih na Atlantiku, da bodo rešile iz vode astronavta in njuno vesoljsko vozilo. Ker je odpovedal komputer, se lahko zgodi, da bosta astronavta pristala dalje od ladij, kot bi bila sicer. Komputer bi jima omogočil točnejše ciljanje v smeri določenega pristajališča. Kljub vsemu so v vodstvu poleta prepričani, da pojde vse po sreči in v redu, ker sta oba astronavta pri polni telesni in duševni moči.
Dekle iz Ohia Miss U.S.A.
MIAMI BEACH, Fla. — Slu-šateljca Ohio State University Sue Ann Downey, ki je zastopala Ohio na izbiri naj lepšega dekleta v Združenih državah pretekli teden tu, je bila v petek zvečer izbrana za Miss USA 1965. V nekaj tednih bo prav tu zastopala ZDA pri izbiri Miss Universe.
Zmagovalka je dobila nagrado $10,000, krznen plašč in vrsto drugih daril.
-------o------
— V Kanadi izhaja redno o-koli 100 dnevnikov.
so pa optimisti, upajo, da bodo začetne težave v samostojnem življenju premagane hitrejše kot pri malih otrocih.
potem proti njemu; Guzman je ravno tako bil dobro in slabo napisan tako pri Caamanu kot pri Imbertu. Ako ne bo nobenega boljšega kandidata, u-tegne vendarle on postati kompromisna izbira za najmočnejšo skupino na političnem odru.
Posamezna dejanja v tej prvi igri se bodo vrstila strašno hitro, jim bo težko slediti. V vsakem dejanju bodo pa nastopali novi politični igralci. Ali se bo igra srečno končala, kdo ve. Morda se bo pokazalo, da ni mogoče izvesti tako hitro predlaganih volitev. Takrat se bo začela druga igra: Sestavljanje nove vlade brez ozira, kdaj naj se volitve vršijo. Seveda pa bomo morali čakati na drugo igro še več tednov. Glavni igralci v dominikanski predsedniški palači pripadajo namreč politikom in diplomatom, ki se jim nikamor ne mudi in smatrajo čas za politično orodje. Ameriška diplomacija ne spada mednje, pa si ne bo mogla pomagati.
GAD naj nadzira pomoč ZDA Latinski Ameriki?
WASHINGTON, D. C. — Načelnik senatnega odbora za zunanjo politiko Fulbright je v petek v Senatu predložil tekom razprave o pomoči tujini, naj bi Organizacija ameriških držav dobila nadzor nad vojaško pomočjo Združenih držav Amerike državam Latinske Amerike. Sedanji zakon omejuje to pomoč na 55 milijonov in prepoveduje njeno uporabo v “izključno potrebe notranje varnosti”. Senat je začel razpravo za odobritev denarja v namene pomoči tujini, ki je bil načelno že uzako-1 njena.
Sen. Fulbright je znan po svojih liberalnih nazorih in je večkrat v nasprotju z uradno politiko predsednika Johnsona. Cilj njegovega predloga je o-krepiti ugled in vpliv Organizacije ameriških držav. Predlog sam je državno in obrambno tajništvo hudo iznenadil, saj jemlje predsedniku ZDA pravico razpolaganja s to pomočjo v okviru zakona. Sen. Fulbright je dejansko predložil, naj bi šlo od 55 milijonov pomoči 25 milijonov za podporo Medameriški vojaški sili pod nadzorom Organizacije ameriških držav. --------------o------
Welch hoče brezarsko
gibanje tudi v tujini
BOSTON, Mass. — Predsednik b r e zarskega gibanja (Birch Society) Welch je obenem tudi neomejen gospodar v tej organizaciji. Načelno nasprotuje vsaki demokraciji in to načelno tudi praktično izvaja v svoji organizaciji. Njegovi besedi se mora pokoriti vsak brezar od prvega dne, ko vstopi. Zato so brezarji tudi tako strnjena organizacija, zato je skoraj vsak njen član pravi Aktivist.
WTelch je sedaj napovedal, da bo svoje gibanje organiziral tudi na tujem. Njegovi zaupniki baje organizirajo prve celice v Avstraliji, Braziliji in južni Afriki. V naši deželi pa hoče Welch posvetiti več po-zornostti naši javnosti. Noče gibanja več skrivati, naganja svoje pristaše, naj se pokažejo pred ljudmi in naj zasledujejo svoje cilje brez ozira, kaj 'pravijo ljudje. Welch vidi seveda tudi povsod komuniste, tam kjer so v resnici, in tam, kjer jih ni. ,
če bo obveljala Welchova beseda, moramo računati z novim valom brezarskega gibanja.
Politično gledališče v Santo Domingu začelo s predstavami
Iz Clevelanda in okolice
Poljski veterani počastili R. J. Perka—
Poljska veteranska organizacija v Clevelandu je včeraj na svečanem banketu v hotelu She-raton-Cleveland sprejela za svojega častnega člana okrajnega avditorja Ralpha J. Perka v navzočnosti kakih 1,200 pripadnikov 13 narodnostnih skupnosti Clevelanda. Glavni govornik je bil predsednik poljske vet. organizacije prof. Jerzy Moszyn-ski, vse slavje pa je vodil W. W. Brown, ki je pred nekaj leti kandidiral kot republikanec za župana Clevelanda. V častnem odboru za prireditev sta bila od Slovencev pogrebnik Anton Zak in Frank J. Dolence, v slovenski narodni noši sta nastopili gdč. Dana Lobe in gdč. Anica Žnidaršič, ga Berta Lobe pa je bila med častnimi gosti pri glavnem omizju. Med drugimi so R. J. Perku poslali k tej počastitvi čestitke tudi guv. J. Rhodes, sen. F. J. Lausche in kong. M. A. Feighan.
Pozdravi iz Floride—
Mr. in Mrs. James Debevec pošiljata znancem in prijateljem pozdrave iz Floride, kjer sta na počitnicah. James je najmlajši sin pokojnega urednika A.D. Jamesa Debevca, tisti, o katerem je pokojnik pisal, da “bo doma imel, če bb kaj ostalo”.)
Seja—
Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri, v torek, ob 1.30 popoldne sejo v navadnih prostorih. Pred sejo pregled računov.
Zadušnica—
Jutri, v torek, ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sveta maša za pok. Mary Perusek na 7 dan po njeni smrti.
Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Zgonca ob 3. obletnici smrti.
K molitvi—
Člani društva Naj sv. Imena fare sv. Vida imajo skupno molitev nocoj ob 7.30 za pokojnim Antonom Habjanom v Zakraj-škovem pogrebnem domu.
-----o-------	i
J
Pennsylvania najbolj sladka
PHILADELPHIA, Pa. — Pennsylvania izdela največ sladoleda v vsej deželi, 70 milijonov galonov na leto.
-----o-------
Zadnje vesti
DANANG, J. Viet. — Marinško topništvo je včeraj skoraj uničilo neki	rdeči	bataljon,	ko	se
je	pripravljal	v	bližini	Chu
Lai, kakih 53 milj od tod na napad. Vietnamski poveljnik okrožja je objavil, da so po bombardiranju, ki je trajalo 75 minut, našteli 80 mrtvih in 60 ranjenih. Ranjene so ujeli. Dva marinska helikopterja z ladje Iwo Jima sta trčila v zraku drug v drugega in padla v morje. Osem članov posadk je bilo mrtvih. Letalske sile so včeraj ves dan napadale razne vojaške cilje v Severnem Vietnamu.
BIG SPRING, Neb. — FBI je obtožila 22 let starega Duana Popa iz Saline v Kansasu, da je v petek oropal Farmers State Banko v Big Springs in pri tem ustrelil njenega direktorja ter dva uslužbenca. Izdali so proti njemu tiralico in ga iščejo po vsej deželi.
O--!


6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United Stat.es:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 110 Mon., June 7, 1965
Par titovskih jubilejnih prireditev
/ ——---------
Jubilejne prireditve ob 20-letnici komunističnega režima v Sloveniji in zunaj nje so za nami. Prireditve so bile na obeh straneh, na komunistični in protikomunistični Kdor se še spomni, kakšni so bili jubileji 1. 1955 ob desetletnici, bo moral nehote ugotoviti, da je bila med takratnimi in današnjimi velika razlika.
Na protikomunistični strani se bistvo spominjanja na dogodke v 1. 1945 ni spremenilo. Spominjanje je bilo leta 1955 in 1965 namenjeno poveličevanju žrtev, ki so 1. 1945 dale svoje življenje za svobodo, da ostalih žrtev ne omenjamo. Na komunistični strani je praznovanje dobilo drugo podobo. L. 1955 je bilo napolnjeno z oboževanjem “pridobitev narcdno-osvobodilnih bojev”, bilo je bolj namenjeno preteklosti kot ne ravno rožnati takratni sodobnosti. Leta 1965 so pa spomini na konec vojne postali votel obred, ki so ga dosledno opravili samo njegovi neposredni koristniki, na primer partizanske organizacije, ki so slavile le sebe ob minimalnem zanimanju javnosti. Zato je pa bilo tem več premišljevanja posvečeno sodobnosti in prihodnjosti. Premišljevanje, ki je trajalo od predbožičnega jugoslovanskega kongresa komunistične stranke preko republiških kongresov tja do slavnosti, ki jih je zaključil šele začetek maja, se ni moglo ogniti priliki, da obravnava tudi par naj novejših pridobitev komunizma v Sloveniji.
Slovenskemu delavcu je bilo na primer napovedano demontiranje slovenske industrije. “V Sloveniji imamo starih industrijskih centrih Maribor, Tržič, Kranj lahko predelovalno industrijo,” pravijo Naši razgledi od 27. marca. “Za te centre je zelo važno, kakšno smer razvoja bomo ubrali... To industrijo, ki nima surovinskih prednosti, moramo postopno preusmeriti...”
Položaj slovenske industije je jasen. Slovenija je dežela brez industrijskih surovin, še viri pogonske sile so pičli, o čemur priča pomanjkanje elektrike in premoga. Vse to je treba uvažati in plačati z devizami, ki jih od nikoder ni. Odprta je torej le pot v demontiranje, kajti industrializacija v jugoslovanskem obsegu je tako zavožena, da industrija ne bo nikoli mogla računati z zadostno preskrbo z devizami. Pri boju za devize se bo pa slovenska industrija v Beogradu zmeraj slabo odrezala.
Slovenskemu delavcu v tolažbo naj bi titovci v Sloveniji “vključili tradicionalna industrijska jedra Slovenije dolgoročne programe jugoslovanskega družbeno-ekonom-skega razvoja”.
Slovenski delavec mora torej biti pripravljen, da bo moral preusmeriti svojo delo. Morda bo smer peljala v dru ge jugoslovanske kraje, morda v tujino, morda pa na slabše delovna mesta v lastni domačiji. Srečen bo, ako mu bo ostal vsaj sedanji zaslužek. Naj se pa ne jezi! “Naša indu strija ni zastarela samo po delovnih sredstvih, ampak tudi po tehnologiji, asortimentu in miselnosti.” Na delavce zastarelo miselnostjo in njihovo jezo pa titovci ne bodo dali počenega groša. V boju za devize bo slovenska indu strija izgubila bitko, delavec pa naj išče kruh, kot ve in zna.
II.
Ker po mnenju slovenske inteligence slovenski narod ni političen, ampak literaren, si je lastila vodilno vlogo v slovenskem narodnem življenju. To vlogo so ji osporavali drugi narodni voditelji, posebno politiki, zato že dobrih sto let zmeraj zdihuje nad krivico, ki se ji godi. Ko je zasvetil v zgodovini komunizem, je upala, da bo na njegovem hrbtu splavala na vrh. Njene simpatije do Jcomunizma so hitro rastle od prve svetovne vojne naprej, dosegle so pa svoj vrhunec po koncu druge. Zdelo se ji je kar imenitno, da jo je novi režim v začetku rabil kot kuliso, ki naj pomaga slepiti delovno ljudstvo. Prijateljstvo med inteligenco in režimom je dobilo še trdno podlago v vseh materijal-nih dobrotah, ki jih je dobivala inteligenca bodisi kot' sloj bodisi posamič. Skrbno so se pa komunisti varovali, da bi inteligenco pripustili k vodstvu narodnih poslov. Dali so ji samo navadne vodilne položaje, ki pa niso pomenili nobenega vpliva na narodovo življenje.
Tako stanje je postalo neznosno vsaj nekaterim krogom v slovenski inteligenci. Zahtevali so več besede in s tem tudi več svobode, kajti brez svobode ni beseda nič, položaj pa vse. Vzniklo je geslo; Kulturo kulturnikom!, še pred njim pa; Komunistom politika, nam pa stroka! Pokazala se je jasna težnja: ker režim ne da inteligenci primernega vpliva na narodno življenje, naj inteligenca zaplove pod zastavo samoupravljanja v svoje vode, daleč stran od sodobne komunistične stvarnosti v čisto kulturo, ki nai se vanjo komunizem ne meša. To je rodilo prva uporniška gibanja med mladimi komunističnimi inteligen-ti že pred skoraj 10 leti. Uporniški duh se je pa zadnje čase tako razbohotil in dobil toliko vpliva na mladino, da je začelo skrbeti samega Tita.
Prišel je čas za resno besedo od režimske strani. Izgo-goril jo je sam Kardelj. Povedal je kar naravnost z nenavadno brezobzirnostjo inteligenci to, kar bi morala vedeti, odnosno nikoli pozabiti že od 1. 1945 naprej. Inteligenca je 1. 1945 postala z velikim navdušenjem delovna inteligenca. Ni nobena vodilna plast v komunizmu. Najnaprednejša sila v komunizmu je še zmeraj delavski razred in njemu naj inteligenca služi, ne misli naj pa, da bi kdaj igrala kaj več kot vlogo dekle v službi delavskega razreda. Za kar se je 1. 1945 udinjala, tega naj se drži k 1965. Režim ji ne mara prisoditi nobenega izjemnega položaja in ji tudi ne dati nobenega novega delokroga!
Prva številka sedanje uradne literarne trobente “Sodobnost” že priča, da se je precejšen del inteligence spokoril in da bo sodeloval z režimom v duhu, ki mu ga je režim predpisal.
Kar je med mladimi komunisti še puntarjev, jih je režim prisilil na “kulturni molk” v drugi izdaji. Prvo izdajo smo doživeli tekom druge svetovne vojne.
III.
Najbolj značilna jubilejna pridobitev komunističnega režima je pa ta-le:
Zveza komunistov Slovenije ima za politiko svojo “Socijalistično zvezo delovnega ljudstva”, znano pod kratico SZDL. Socijalistična zveza ima seveda političen monopol. Oddaljila se je pa od svojega glavnega namena z okrožnico, ki jo je poslal 21. aprila glavni odbor SZDL ne samo svojim lokalnim odborom, ampak jo naslovil tudi na vse slovenske izobražence in njihove organizacije z Akademijo znanosti in univerzo na čelu. V okrožnici poziva vse izobražence, da je “zlasti dandanes v našem javnem življenju čim dalje več primerov nerazumevanja in nepravilne rabe slovenščine in da smo v preteklosti ob drugih nalogah izgubljali in tudi še danes izgubljamo marsikdaj občutek za take vrednote, ki niso neposredno odvisne od danih materijalnih sredstev.” “Zato mora SZDL prevzeti skrb ... za čim višjo kulturo govorjene in pisane politične besede”.
Uboga slovenščina! Padla je tako daleč, da jo mora braniti politika, ker se inteligenca zanjo ne meni, kot bi bilo treba. Kaj bo pa z njo, ko komunistov več ne bo? Morda se bo morala umakniti tja, od koder je prišla: na deželo. To jo bo tudi rešilo.
BESEDA IZ NARODA
Zveza staršev in umM}* stva pri iarlp Wnefia-vzeti
Cleveland, O. — Zadnja letna seja P.T.U. bo v četrtek, 10. junija, ob pol 8. zvečer v šolski dvorani. Na sporedu je ustoličenje novega odbora za leto 1965-66. Ponovno ali novoizvoljene odbornice so predsednica Mrs. Stanley Urankar, podpredsednica Mrs. John Trepal, zapisnikarica Mrs. John Spilar, blagajničarka Mrs. John Planisek in dopisovalka Mrs. Milan Dular. Po seji bo postreženo s prigrizkom. Matere prvorazredni-•kov in otroškega vrtca so gostiteljice ta mesec pod vodstvom Mrs. Frank Jencen, Mrs. Joan Patchinger, Mrs. John Spilar in Mrs. Leonard Jahn. Vse prisrčno vabljene!
44 osmo-razrednikov pri Mariji Vnebovzeti je graduiralo v nedeljo, 6. junija, pri 9.15 maši.
Diplome so bile razdeljene sledečim fantom in dekletom:
Joseph DeMark, Frank Glazer, Wayne Godec, Daniel Jen- , “7."°*. ‘“L t • ~	'	?
, ’	...	——	.	’	. kroziu m okolici, spricaimo jav-
da, Philip Kocin, James Major, J	> u j j
Martin Malishefski, Victor Modic, Richard Mooney, William Nainiger, Gerald Ocepek, Anton Osredkar, John Petrie, Donald Serratta, Thomas Somrak, Frank Stanonik, Stanley Urankar,
Gregory Urbas, Joseph Wolfe,
Marion Zrim, Lawrence Zupančič. — Beverly Berish, Nancy Dodick, Vida Gostich, Mary Gross, Janet Hannikman, Yelka Janez, Ruta Jokubaitis, Teresa Jurecic, Mary Ann Kete, Karen Kocin, Jacqueline Koncilja,
Nancy Krall, Ida LaPenta, Eva-na Metroka, Barbara Pawlikow-ski, Anne Petrie, Jean Premen-tine, Mary Ann Saletel, Nancy
vi«
Slovenki SpsMtssskl dan m Siikiin
Gilbert, Minn. — Društvo slovenskih p r o tikomunističnih borcev v Gilbertu, Minnesota, priredi spominsko proslavo 20. obletnice žrtev okupacije, vojske in komunistične revolucije.
Spominski dan se bo vršil v cerkveni dvorani v Pingillyju, Minnesota, v nedeljo, 13. junija.
Dopoldan ob desetih bo sveta maša za vse žrtve v farni cerkvi v Pingillyju.
Popoldan ob treh bodo pete litanije Matere Božje. Takoj nato pa bo duhovna misel, katero bo imel društveni duhovni vodja č. g. Janez Šuštaršič.
Za duhovnim govorom bo društveni pevovodja g. Viljem Kuntara vodil petje žalostink.
Kot slavnostni govornik bo spregovoril najprej Z v e z i n predsednik g. Karel Mauser, nato pa č. g. Janez Dolšina in č. g. Jože Vovk. Nato sledi deklamacija, pesmi in molitev za zaključek.
Dragi rojaki na Železnem
bus. Morda bomo potrebovali verige stvarnosti, vendar duh je
dva. Treba je urediti še vse drugo in je boljše, da storimo to o pravem času, kot pa da bi hiteli zadnje dni, ko nam tega ni treba.
Vabimo vse člane sosednjih klubov, prijatelje in znance, da se nam na izletu pridružijo.
Pozdravljeni!
Mary Debevec, taj.
Hlitea seja in piknile
Cleveland, O. — Članstvo kluba upokojencev na Holmes Avenue je vabljeno na sejo v sredo, 9. junija. Treba je urediti vse za izlet na farmo SNPJ, določen za 30. junija. Za prevoz tja bo pripravljen avtobus, da se bodo izleta lahko udeležili vsi, tudi tisti, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva. Na izlet so vabljeni vsi, ki si žele oddiha in zabave v prosti naravi pri dobri kapljici, pri okusnem prigrizku in v dobri, domači družbi. Letna doba je kratka, treba jo je izkoristiti, da si okrepimo zdravje, da nam zdravniki in bolnice ne poberejo sadu naših žuljev. Rečeno je: Pomagaj si sam, pa ti bo tudi Bog pomagal!
Človek, ki doseže dobo pokoja, si mora iskati razvedrila. Stari predsodki, pohlep za dolarjem se ni obnesel. Imel sem veliko prijateljev, ki so ubrali to pot, pa jo niso skončali. Smrt jih je prehitela, šli so v grob, ne da bi uživali lepo dobo pokoja. Naj bo naša pot skupnost, hodimo po poti, ki je prijetna za telo in duha, tudi v jeseni življenja je to lahko še polno veselja in zadovoljstva.
V svoji muhavosti sem povabil na naš izlet tudi mojega zdravnika. Povedal sem mu, da je kraj obdan z orehovo senco, ki jo zdravniška veda tako priporoča. Rekel je, da je to res prava klinika!
Pojdimo torej tja! Na svidenje na seji in na izletu!
Anton Škapin, preds.
feirinj SiB4L ¥„ 1S4!~ SIi¥0S8sfea prlsSaw jiilja
no s svojo udeležbo 13. junija, da po dvajsetih letih še vedno ljubimo pokojne brate in sestre, prav posebno pa še tiste mučence slovenskega naroda, ki čakajo vstajenja iz množičnih grobov. Vabi	Odbor
Upakojesi©! m Waterlo®
Cleveland, O. — Prišla je tako dolgo pričakovana pomlad, o-deta s prelepim zelenjem in cvetjem. Narava je polna življenja.
Na zadnji seji Kluba slovenskih upokojencev, ki zborujejo v SDD na Waterloo Rd., je bilo Sore, Josephine Strniša, Magda- sklenjeno, da bo klub priredil
len Tominec, Jane Vareika, Vida Vareika.
Vsem malim graduantom naše prisrčne čestitke! Želimo jim obilo uspeha pri nadaljnem študiju in božjega blagoslova v bodočnosti.
Mrs. Milan Dular, 875 E. 154 St.
Različne luknjice
14. julija izlet na pikniške prostore SNPJ. Za vse udeležence piknika bo tam pripravljeno kosilo za malo vsoto $1.25. Vožnja tja bo za vse člane kluba prosta. O vsem tern bomo še razpravljali na prihodnji seji 8. junija ob dveh popoldne.
Vsi člani kluba so vljudno vabljeni, da se te seje udeleže. Vsi, ki želijo iti na piknik, pa
CHICAGO, 111. — Vsak spre-'naj si nabavijo listke za kosilo, vodnik na železnici ima drugač-jKdor bi ne mogel priti na sejo, ne klešče za ščipanje vozovnic.' naj kliče podpisano na LI 1-Te so vpisane na njegovo ime'3172. Moramo o pravem času in jih sme rabiti samo on. I dognati, koliko nas bo za avto-
VTRGIL, Ont. — Dvajset let! Dvajsetkrat je že ozelenel gozd za Kotmaro ves j o, dvajsetkrat bo odpadlo listje. Potok še vedno žubori ob starem mlinu na robu nekdanjega taborišča že dvajset let pomorjenih vojakov. Starec obstane ob mlinu in se ozira na ravnino. Morda tudi on grebe po spominih in išče obraze neznanih Kranjcev, Srbov in drugih. Morje ljudi brez domovine, brez pravice do življenja — izobčenci!
Ustavljajo se spomini! Vsi ti tisoči prodani, pobiti po lastnih ljudeh. Je to mogoče? Je to civilizacija? Nehote potegne z roko preko oči in obriše solzo, za preko štirinajst tisočev odpeljanih in pobitih izpred njegove domačije na Vetrinjskem polju pred 20 leti.
Noč 30.-31. maja 1945. V taborišču vre kakor v panju. Vse je skrivnostno tiho, molčeče, trepetajoče... Pastirski ognji še brlijo kot sveče na grobovih na vernih duš dan. To so sveče živim mrličem, katere so si sami nažgali — zadnjič to noč! Potem pa so bili prodani na Pliberku in Podrožici v pokolj!
V naslednjih dneh so se odprli grobovi, tako obsežni, da morilci niso imeli dovolj lopat, da bi zasuli grobove — uporabljali so — dinamit! In če bi pred dvajsetimi leti živel naš pisatelj Ivan Cankar, bi napisal še straš-nejso zgodbo hlapca Jerneja in njegove pravice.
12.-13. junija 1965 na Slovenski pristavi pri Clevelandu. Dvajset let! Čas beži! Spomini medlijo, življenje gre svojo pot naprej, ne da bi se ustavilo za trenutek. Kakor na dolgih verigah priklenjenih sužnjev dvajsetega stoletja gremo z njim mi sami. Ustavljamo se v spominih — za trenutek —, se stresemo, hočemo se iztrgati iz dolge
močan, a meso je slabo. Kot sužnji demona sledimo in izginjamo v pozabljenje — v dvajsetih letih.
Bratje, podajmo si roke! Bratje, prezirajmo smrt... Tako so v dneh pred 20 leti peli komunistični stražarji o-krog taborišč smrti v Teharjih, Kočevju itd., da bi prevpili reg-lanje strojnic, ki so kosile brate Slovence-domobrance! Da, bratje, prezirajmo smrt! Če je kdo preziral smrt, so to bili naši bratje. Umreti ni lahko, veliko težje pa je umirati, umirati deset, dvajset, trideset let, tako kot umirajo tisti, ki so peli to pesem pred 20 leti...
Bratje, podajmo si roke! Ne zato, da bi prekričali krik umirajočih. Ne zato, da bi prezirali smrt, ki je naraven proces življenja, ampak zato, da pokaže-, mo, da še živimo, ko bi morali biti že 20 let — mrtvi! Življenje je borba! Dokler smo to borbo pripravljeni sprejeti, smo še živi. In dokler smo živi, moramo iskati resnico, jo pokazati v objektivni luči, neglede na to, kakšen bo njen odsev. Vsi pa moramo poznati en cilj, kjer bomo vsi našli tisto, v katerega jedro verujemo — ali bi morali verovati — ki stoji v vsej svoji skromnosti in veličini, edini na vsem svetu na Slovenski pristavi pri Clevelandu — OB SPOMINSKI KAPELICI! Tu je cilj. Morda brez umetnine, brez u-metniških fresk, le gole stene s podobo Brezjanske Marije. Preprosto znamenje, kot so bili preprosti tisoči tistih, v katerih spomin je bila postavljena.
12.-13. junija 1985 ni samo dvajsetletnica naše tragedije. Ni samo obujanje spominov. Ni samo zmanjševanje zločina pred 20 leti v smislu “mirnega sožitja”, ali nerealističnih političnih ambicij, ampak je PLEBISCIT naše zrelosti, naše življenske sile in sodba ali obsodba nas samih!
Slovenci v domovini smo imeli dosti božjih poti. Tja so romali naši predniki, tudi mi smo se držali za krila našim materam na isti poti. Mnogo težje je bilo to tedaj, kot je danes, ko se pred hišo vsedes v avto in izstopiš na cilju. Take božje poti so bile v smislu velikih dogodkov (n. pr. na Kureščku). Tudi v svetu ni drugače. Ne vidim razloga, zakaj ne bi in Kanadi ne imeli svojo božjo pot — v istem smislu — na Slovenski pristavi ob spominski kapelici? Končno razdalja za veliko večino le ni tako velika (iz Toronta je možno priti v dobrih štirih urah vožnje po Queen Elizabeth cesti in cesti št. 90). In če je kdaj primeren čas za romanje, je to prav gotovo 12.-13. junija na Slovensko pristavo.
Rojaki in rojakinje iz ZDA m Kanade, zlasti pa iz Ontaria, 12.-13. junija VSI na romanje, spominsko proslavo in tabor na Slovensko pristavo k edinemu spomeniku — spominski kapelici, tam kjer bo TVOJ IN MOJ — PLEBISCIT!
Morda ne boš mogel tja radi bolezni, službe, razdalje. V takem slučaju pa — tako sem prepričan — boš vsaj v duhu tam ob kapelici in naših pokojnih.
(Spominsko proslavo in tabor prireja organizacija Sloven -skih protikomunističnih borcev — ZDSPB-Tabor.)
Florijan Slak ------o----—
Wgnyv,T°»«
Joliet, 111. — V soboto, dan po sv. Bonifaciju, katerega god so letos slavili po krščanskem svetu v petek, 14. maja, sva z Nickom vasovala pri Juretu. Drugi dan zatem, v nedeljo, 16. maja, pa je bil imendan sv. Janeza Nepomuka. Ko smo govorili o Janezih, je Nick ugotovil, da ima Janezov naš narod veliko. Bonifacijev pa menda ne veliko. Jaz sem omenil, da poznam vsaj enega narodno in versko zavednega rojaka, ki nosi' ime sv. Bonifacija. Je že devetdeset-letnik, a še vedno krepko zaveden Slovenec. To je redovni brat sv. Frančiška, brat B o n i f a c , OEM., ki biva v New Yorku v redovni hiši župnije sv. Cirila in Metoda na St. Mark’s Place. Včasih pred dolgimi leti sva z bratom Bonifacom krepko razpravljala o slovenskih politikih in politiki. Ljubljanske politike, kot so bili, zdaj že vsi pokojni, Šušteršič, Tavčar in še cela vrsta drugih, je poznal boljše, kakor marsikdo drugi. Pogovori o njih z bratom Bonifacem so se vsaj meni zelo dopadli. škoda, da je tako daleč tam na vzhodu na obrežju Atlanskega morja, ko bi bil malo bližje, bi ga včasih obiskal, da bi se kaj pogovorila o nekdanji stari Ljubljani, šiški in drugih krajih. Dobri brat Bo-nifac je med slovenskimi in hr-vatskinii izseljenci mnogo dobrega naredil. Oskrboval je v dobi zadnjih 50 let mnoga hr-vatska in slovenska župnišča kot hišnik in kuhar na župnijah, kjer so župnikovali slovenski frančiškani po Ameriki. Bog ga živi še dolgo med nami!
* DRŽAVA ILLINOIS PRVA-ČI v izvozu izdelkov in pridelkov pred mnogimi ostalimi 49 državami naše Unije. Statistična poročila izkazujejo, da država Illinois je v letu 1963 izvozila za $1,057,000,000 (en bilijon in 57 milijonov dolarjev) vrednosti raznih indu strijskih izdelkov.
Pojasnil mu je
Tone je imel “plavega”, kakor pravimo onim, ki v ponedeljkih •ne gredo na delo. V torek pa ga je mojster trdo prijel, kje je bil.
“Tako zelo sem bil bolan, da se nisem mogel niti pokonci držati,” se je nerodno opravičeval Tone.
Mojster: “Tako? Kako pa je potem mogoče, da sem vas videl, ko ste se s kolesom peljali pod mojim oknom?”
Tone (tiho): “To je bilo pa tako, gospod mojster, da sem si moral iti prav hitro po zdravnika.”
Tu niso všteti izdelki, ki jih je tudi Slovenci v ZDA država porabila doma sama, ki
sega tudi v visoke milijone. Poljedelskih pridelkov je država Illinois izvozila za več kakor 325 milijonov dolarjev. Domača uporaba ni všteta. Poročila omenjajo, da kar se tiče izvoza industrijskih izdelkov, prekaša izvoz države Illinois izvoz države Kalifornije in New York. Vse to pripisujejo važnosti ugodnega prevoza po jezerih, rekah in železnicah, katerih niti se večinoma stekajo in spajajo v Velikem Chicagu in drugih železniških križiščih in pristaniških luk ob reki Mississippi in ob o' brežjih Michiganskega jezera.
Vse te številke gori omenjene, ki jih navajajo razni statistikar-ji, so same za sebe zelo važne za vse, ki bivamo v Illinoisu. Pomenijo za sto in sto tisoč® delavcev vsakdanji zaslužek & obstandk. Pomenijo veliko za državo in za vso našo Unijo, v katero je povezana naša država Illinois. Ko je zboroval pred nekaj dnevi svet Trgovskih zvez v Illinoisu, je dejal ob zaključi11 j zborovanja predsednik, da bo' j dočnost glede gospodarskega napredka v Illinoisu je svetla ih sijajna! Dal Bog, da bi bila, p°' . tem bomo že dihali še naprej.
Na splošno, kakor kažejo ih govore poročila, ima naša država vse ugodnosti za najbolj^0 • gospodarsko bodočnost. To J’ dajejo njene lege ob za plovb0 ugodnih jezerih in rekah, d°' bre železniške zveze in dobr° ceste za potniške avtomobilsh0 prevoze in za vse tovorne avt°' mobilske prevoze. Tudi središč3 letalskih pristanišč vseh vrst s° nadvse pomembna in važna Pr' tem. To je nadaljno poroštV0’ (Dalje na 5. strani)
“SLOVENIJA” IZHAJA KOT PRILOGA “AMERIŠKE DOMOVINE”
Leto XI. ' Številka 3

^ ■■■
jH? ''’'fc*
■

r
GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
Dopise pošiljati na:
“SLOVENIJA”
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103
®
Odgovorni urednik Dr. Ludvik Puš
OB DVAJSETLETNIC!
Konec je bil šele začetek.
Vojni strah je splahnel. V zahodnem svetu je nastajalo novo življenje. Ruševine, sad vojske, so klicale po obnovi, grajenju. Na vzhodu pa so narodi zaječali pod srpom in kladivom.
Sprememba v svetu je odjeknila tudi med nami. Na Ljubelju smo se razhajali — in odhajali. Čez Ljubelj je brat brata izganjal iz domovine. Ali — ali. Ali slovo od vsega domačega ali za premnoge smrt v rojstni hiši. Tudi če bi se Ljubelj kdaj do tal porušil in ne bi ostala nobena sled več za njim, bo v zgodovini vedno ostal kot žalostni spomenik naj večjega skupnega odhoda (prisiljenega) Slovencev v svet.
Na Ljubelju se je za narod začelo dvojno različno življenje. Srp se je zasadil v slovensko narodno telo. Kladivo je udarilo po srpu, da se je zarezal do obisti. Narod je bil do konca razdvojen.
Svetovne vojne je bilo konec. Pri nas se je šele začelo obračunavanje.
Na Ljubelju smo se razšli.
Eni v svobodo, kot da bi vse imeli in vendar oropani vsega. Saj dejansko nihče ni odhajal. Vsi smo se le umaknili za štirinajst dni, za en mesec. A smo se zmotili. Že taboriščna leta so pokazala na trajnost odhoda. Prav tako so tisti,ki niso prišli za ženo, za otroci, za starši v taborišča, odšli za zmeraj — mrtvi po življenje k Voditelju narodov!
Drugi so ostali doma. Ne po svoji krivdi. Čez oznanjano rdečo svobodo se je razgrnila noč strahu, negotovosti, nevarnosti pred slovenskim Kajnom. Brat ni več poznal brata. Pač. Spoznal ga je, a le za trenutek smrtnega strela in mučenja. In druga slika: Mož, oče, sorodnik, je odšel v begunstvo: žena, otroci, svojci, pa so doma postali žrtve sramotenja, 'zapostavljanja, nasprotovanja. Deset in več let je bilo treba, da so mogli, čeprav v tujini, spet obnoviti vezi ljubezni, družinskost domačih praznikov, govoriti naglas kar je srce že deset let kričalo, pa ni smelo izpovedati.
Doma je vse kote življenja napolnila praznota. Ta je po dvajsetih letih še bolj kazna, otipljiva. Mladini niso dali tega, kar 'so ji s komunističnim redom obetali. Mnogim so vzeli Boga, starše (šolskim otrokom trgajo iz duš pravilno družinsko vzgojo), nedolžnost, — pa tudi bodočnost. Zakaj odhajajo v tujino mladi fantje in dekleta? Zato ker doma ne upajo doseči sanja-he prihodnosti. Ali je to tisti raj, idealno urejena Slovenija, ki so jo leta 1945 obljubljali zasužnje-Valni osvoboditelji ob odhodu dcmovinoljubnih ‘izdajalcev’? Po dvajsetih letih spoznavajo, da so kopali grob sami sebi, pa na žalost tudi narodu.
To so spomini, žalostni in še Vedno čuteni. Kajti med nami so se zmeraj vdove brez mož, otroci brez očetov, starši brez sinov, l^a te poglejmo, kadar bi se začeli pogrezati v lagodnost velikega sveta; na te žive spomine Pobitih poglejmo, kadar bi se ham komunizem ne zdel za človeka usodna zabloda; na Turjak, v Teharje, v Kočevje, v Slovenijo v letih revolucije poglejmo, kadar bi bilo nevarno, da bi po-2abili to, kar se pozabiti ne da ln ne smemo! “Srca mrtva govo-ttjo, ne pozabite nas nikdar!”
Dvanajst tisoč je prevelika številka, da bi jo smeli in mogli Pozabiti! V razcvetajočem maju
Britanski časnikar Anthony Sylvester je lansko jesen obiskal Jugoslavijo in v reviji Yugoslav Review popisal svoja opazovanja. V prejšnjih svojih člankih je Sylvester rad hvalil Ti-t6v režim, v tem pa razloži marsikaj in je zato zanimiv in poučen. Članek je objavila tudi revija East Europe za februar 1965.
Sedanja Jugoslavija ne izgle-da kot vzorna komunistična država. Njena ekonomija je nestalna, njeno ljudstvo je razdeljeno. Vendar so belgrajski voditelji zaznamovali pot, ki jo morda ubero kdaj kasneje tudi druge komunistične dežele. Jugoslovanski komunisti so prav sedaj v srečnem položaju pionirjev, ki so se izkazali kot tisti, ki so imeli prav. Izključili so jih nekdaj iz vseh odborov komunističnega sveta, ker da so bili s svojimi nemarksističnimi reformami v brezupnih zmotah. Oni so pa vse preživeli in sedaj uživajo, kako jih njihovi prejšnji klevetniki posnemajo'. Nova smer k ekonomski reformi v sovjetskem bloku je v Belgradu pojav, ki ga opazujejo z zadoščenjem. Javni komentarji so suno-stvarni in previdni, toda v zasebnih razgovorih se čuti s kakim ponosom jugoslovanski komunisti govore: “Saj smo vam rekli!”
CENTRALIZEM SE NI OBNESEL
Pojav in vzpon revizionističnih idej v Čehoslovaški je posebno značilen. Poprej so bili komunisti v Pragi med najbolj doslednimi in najbolj glasnimi kritiki Tita; njihovo deželo so v sovjetskem bloku smatrali kot nekako komunistično izložbo za Evropo, kot tisto deželo, v kateri je ruski tip socializma žel uspehe. Sedaj pa v Čehoslovaški predlagajo prav tiste reči, ki so jih Jugoslovani delali ali vsaj skušali napraviti že pred desetimi leti. Oni so sedaj pred korenitimi spremembami, ki naj odpravijo podrobno centralno planiranje in dado ravnateljem podjetij široka polja neodvisnosti. Uslužbenci naj bi dobili udeležbo na dobičku in vzpodbudne dobrote za boljše upravljanje. Od podjetij pričakujejo, da bodo finančno vzdrževala same sebe, kar nekako tako, kot bi bilo, če bi bila v zasebni lastnini v kapitalistični ekonomiji.
Čeprav Jugoslovani uživajo za-
Triumf jugoslovanskih reformatorjev
in juniju 1945. leta je okrvavljeni srp pokosil dvanajst tisoč pomladnih cvetov, dvanajst tisoč slovenskih src je otrpnilo pod udarcem kladiva. In to so bili naši bratje, očetje, možje, slovenska kri! Slava jim! Bodimo jih vredni.
Pred dvajsetimi leti pretočene krvne in solzne kaplje spremenimo v bisere zvestobe do Boga, do domovine, do naroda in do njih, ki so z zvestobo do konca potrdili zvestobo tem največjim vrednotam.
Bakli zvestobe prilivajmo olje molitve, da bi svet, v katerem živimo, nikdar ne zahrepenel po komunistični lažni svobodi. Molitev podkrepimo z besedo in življenjem.
Plemenita in potrebna naloga ob dvajsetletnici!
J. Re., Duhovno življenje
POJASNILO
Besede “ustaš” in “ustaštvo” ne uporabljam kot zbadljivko ali še manj psovko, ampak le, da označim znano hrvatsko politično skupino, ki se tako imenuje.	Miha Krek
doščenje nad težavami, v katere je zašel stalinistični tip centralizirane ekonomije, svojih lastnih težav še daleč niso rešili. Gospodarska slika Jugoslavije ni rožnata. Dežela je v stiski resne inflacije, cene življenjskih potrebščin so se po uradnih podatkih dvignile lani za 13%. Opazovalci pravijo, da je resnično zvišanje bilo veliko večje, jaz pa sem ugotovil, da me je v letu 1962 kosilo stalo $1.40, sedaj pa isto $2.80 (bilo pa je izvrstno kosilo v restavraciji prvega razreda).
INFLACIJA
V začetku leta 1961 so zapad-ne vlade in Mednarodni Monetarni Fond dali Jugoslaviji 275 milijonov kredita, da bi izvedla reformo denarnega obtoka in stabilizirala ekonomijo. Glavni namen je bil v tem, da bi se ustvarilo stanje, v katerem bi industrijska podjetja prišla na svoje noge, tako, da ne bi potrebovala državnih podpor. Morali bi odstraniti ovire in omejitve uvoza življenjskih potrebščin in drugih predmetov. Tako bi prisilili domači trg, da bi tekmoval s proizvodnjo v inozemstvu in držal nizke cene. Pa niso v tej smeri storili skoro nič in ekonomija še daleč ni ustaljena. Uradnik, s katerim sem govoril, mi je rekel: Gradili smo preveč, prehitro in smo podvzeli preveč projektov, ki so bili gospodarsko neutemeljeni.”
BREZPOSELNOST
Cene so se dvignile na zapadno evropsko višino, plače in zaslužki so pa daleč zaostale. Posebno trpe državni nameščenci, kot so n. pr. učitelji. Tudi priboljški in penzije so nezadostni. Mož, ki sem nanj naletel v železniškem vozu, mi je povedal: V Nemčiji lahko zaslužim toliko v enem tednu kot tukaj v celem mesecu.” Vračal se je s sezonskega dela v Nemčiji. Takih je v Jugoslaviji na tisoče. Zapadna Nemčija zaposluje sama kakih 80,000 Jugoslovanov na osnovi kratkoročnih pogodb. To so večinoma neizučeni delavci. Njihove plače so važen del zunanje valute, ki jo potrebuje vlada. Poleg tega zaposlitev zunaj zmanjšuje domačo brezposelnost. Sedaj je brezposelnih v Jugoslaviji kakih 200,000 oseb, to je sedem odstotkov celokupne delovne sile.
NEZADOVOLJNOST
Nizka raven življenja in inflacijska spirala, ki hitro požre vsako dobroto povišanja plač z novimi zvišanji cen, povzročata godrnjanje po vsej deželi. Dejstvo, da nekateri ljudje žive veliko bolje kot drugi v tem “socialističnem” sistemu, neti tudi kar znatno nerazpoložen j e. Nedavno javno poizvedovanje v Hrvatski je n. pr. odkrilo, da prodajalci, zastopniki tekstilne industrije, zaslužijo po' 250,000 dinarjev na mesec, dočim redni uslužbenci samo po 30,000 dinarjev. Zagrebški časopis “Vjesnik” je odkril, da je prodajalec, ki mu niso hoteli plačati tako visoke provizije, kar zagrozil, da ne bo podjetje moglo prodati svojega blaga brez njegovega posredovanja. Res se je to zgodilo.
Eden razlogov za inflacijsko stanje so veliki krediti, posojila, ki so dovoljena konsumentom za nakup bolj trajnih, nepotrošnih predmetov in blaga. To je ena J izmed stalnih značilnosti komu-
nistične Jugoslavije. Bolj važen in močan razlog pa je vsekakor dejstvo, da dolgoročni investicijski projekti nastajajo po celi deželi kot gobe po dežju, posebno še v manj razvitih predelih dežele. Ti so pripomogli k stanju, v katerem kupna moč daleč presega dosegljive zaloge blaga. Letos so investicije posebno velike. V prvih osmih mesecih leta 1964 so za 40% presegale investicije iz leta 1963.
INVESTICIJE PO POLITIČNIH MERILIH
To razširjevanje dragih gradb in naprav kakor so jeklarne in železarne in upravnih in vzgojnih zgradb je nastalo kot posledica sedanjega poskusa, da bi decentralizirali ekonomijo. V tej tendenci se zrcalijo tudi tekme in nasprotovanja med raznimi narodnostnimi skupinami v deželi. Nobena republika noče zaostajati ali dobiti manjši del državnih investicijskih fondov. — “Ali ste res prepričani, da Macedonia potrebuje novo jeklarno?” sem vprašal, slovenskega inženirja. Imel sem v mislih veliko tovarno, ki jo sedaj grade blizu Skoplja, ki naj proizvaja 600,000 ton jekla letno. “Ne, ne mislim, da bi bila tovarna potrebna, vsaj nujno potrebna ni, je ironično dejal, toda to je tipičen primer, kako stvari pri nas gredo. Jug dobi večinoma vse, kar želi, mi pa dobimo zelo malo tistega, kar si želimo.” To je res, pa čeprav je proizvodnja v Sloveniji, ki je najbolj industrializirana republika dežele, veliko višja kot proizvodnja v bolj zaostalih pokrajinah, kot sta Ma-cedonija in Kosmet. Vsaj s stališča sedanjosti, na kratko roko, bi bilo bolj modro in koristno modernizirati industrijo v Sloveniji in drugih naprednih pokrajinah.
Seveda pa so razlogi za favoriziranje manj razvitih delov, tudi taki, ne le taki, ki jih je šteti med nacionalistične nagibe. Brezposelnost, n. pr. je zelo resen problem v teh pokrajinah. Stanje je še bolj zapleteno, ker je tod zelo velik letni naravni prirastek prebivalstva. Take o-kolnosti res da otežujejo objektivno porazdelitev investicijskih sredstev, toda nacionalistične ribanje to stanje poslabšujejo in dražijo tako, da so sedanje napetosti zelo slične onim v predvojni Jugoslaviji.
NAPETOST MED NARODI
Sedanja politika decentralizacije in liberalizacije, ki je dovolila, da sp to nezaupanje in ta nasprotovanja narastla, nič ni drugega kot posledica in povda-rek dejstva, da komunisti niso uspeli ustvarit^ splošnega jugoslovanskega naziranja, občutka in prepričanja med ljudmi. 5. novembra 1964 je uradni organ komunistične stranke zapisal, da so “nacionalistične tendence važna težava.” Tam je rečeno: “Včasih se dogodi celo, da osnovna disciplina odpove in se pojavi očitna oddaljenost od osnov, ki smo jih sprejeli za našo politiko glede nacionalnosti.” Nacionalistična stranpota so najbolj očitna v investicijski politiki, čutijo se pa tudi v literaturi in umetnosti. “Komunist” zatrjuje, da se stare oblike življenja na vasi popisujejo na splošno z romantično idealiziranimi izrazi, ker to ugaja nacionalističnemu raz-
sujejo odpor v letu 1941 kot ljudsko vstajo, ki je nastala iz patri-otičnih in nacionalnih občutij, zanemarjajo pa pri tem vlogo komunistične partije. Iste tendence so jasno vidne tudi v filmih in v športu.
ODNOSI Z MOSKVO
Skoro ni dvoma, da Tito uživa veliko priljubljenost med množicami. Mnogo pa je ugibanj, kaj bo nastalo, ko njega ne bo več na politični pozornici. (“Brihten je stari”, so ponovno rekli ljudje, kadar je razgovor prišel na postarnega maršala.) V nekih krogih so ga kritizirali, češ da trpi, če celo ne podpira osebnostni kult. Sedaj verjetni naslednik Titov, Aleksander Ran-kovič, je po splošnem mnenju v srcu komunist stare šole, pro-sovjetski mož. Nekateri mislijo, da bi on mogel Jugoslavijo izpeljati proč od sedanje smeri nevezanosti in nevtralnosti. “Ko bo Aleksander Rankovič prevzel celo reč, bodo stvari zelo, zelo drugačne. Ne bo več bratenja s kapitalisti,” mi je rekel star komunist. Treba je pa vedeti, da je jugoslovanska nevtralnost že sedaj samo še bajka. V ideološkem in še mnogih drugih ozirih je jugoslovanska vlada dejansko del komunističnega svetovnega gibanja — čeprav Belgrad še vedno skuša dobivati ugodnosti iz obeh svetov, se na nobenega ne veže. Če se bo Rankovič izkazal vrednim slovesa, ki ga uživa kot zvit mož, ki ima sicer omejeno vzgojo in zmožnost iznajdljivosti, verjetno ne bo začel kake nove zunanje politike, zlasti ne take, ki bi ne bila v korist vladajočemu razredu v Jugoslaviji.
Nenadna odstranitev Nikite Hruščeva v USSR je v Jugoslaviji povzročila presenečenje — ogorčenje. Ne le zato, ker je iz-gledalo, da je bil mož naklonjen Jugoslaviji in Titu, pač pa in zlasti še zato, ker so se Jugoslovani zdrznili in zavedli nečesa, na kar so bili že skoro pozabili, da so namreč vse zveze z vzhodom hazardne in nepre-računljive. Jugoslovanski voditelji so začeli tudi bolj kot dotlej upoštevati dejstvo, da bo mogoče doseči enotnost komunističnega sveta in kitaj sko-sovjet-sko spravo samo na račun Jugoslavije potom sredstva, ki ga je predsednik Tito označil pred par leti za “gnilo poravnavo.”
JUGOSLAVIJA JE DEL
KOMUNISTIČNEGA SVETA?
Za mnoge ljudi v deželi pa je Jugoslavija že del vzhodnega bloka. “Saj smo vendar vstopili v COMECON,” mi je rekel jugoslovanski prijatelj. Ta pripomba je izraz tipičnega stališča. Teh govoric in špekulacij je v izobilju po celi deželi. Povprečni jugoslovan. državljan trosi mnogo svojega časa po gostilnah in kavarnah in razpravlja o politiki. Razprave so pa neuravnotežene in se naslanjajo na netočnosti, kajti državljani so slabo informirani in časopisje je nezanesljiv in celo zapeljiv, varljiv vir novic.
Jugoslavija sedaj še ni član COMECON, dobila pa je lastnost nekakega nerednega pri-druženca v COMECON. Teoretično to pomeni, da bi Jugoslavija mogla sodelovati pri “razdelitvi dela” v sovjetskem bloku. Praktično pa ne pričakujejo
položenju. Dalje pravi, da popi- kakih velikih sprememb radi te-
ga dogovora. Vprašal sem ravnatelja vodilnega jugoslovanskega električnega podjetja “Litostroj” v Ljubljani ali izdelujejo kake načrte za nove vzorce, načine sodelovanja s COMECON. “Ne,” je odvrnil odločno, “nimamo nič takega in verjetno ni, da bomo kaj podobnega imeli v bodočnosti, vsaj ne kaj važnega.” Jugoslavija ima vrsto pogodb glede vzajemnega tehnološkega sodelovanja z vzhodno-evrepskimi državami, posebno s Čeho-slovaško, ima pa veliko več takih dogovorov z zapadnimi kom-panijami.
Uradniki zunanje trgovine so mi rekli, da ni verjetno, da bi nastopile kake večje spremembe v gospodarskih odnosih Jugoslavije z zunanjim svetom. Dandanes ima Jugoslavija več kot polovico svoje trgovine z zapadno Evropo in pod 30% s komunističnimi deželami. “Imeli smo nesrečne skušnje v trgovanju z Rusi,” mi je rekel nek uradnik, “in nočemo biti odvisni od njih.” Članek v vodilnem gospodarskem listu ‘Ekonomska Politika’ z dne 31. oktobra 1964 je razložil, da je pričakovano znižanje v proizvodnji ladjedelne industrije v letu 1964 nastalo zato, ker Rusi niso izpolnili obljube in niso dobavili težke tehnične o-preme za ladje, ki naj se zanje zgrade v Jugoslaviji. Časopisje pogosto poroča o podobnih slučajih.
Bolj važno kot to je vsekakor dejstvo, da sovjetski blok ni več to, kar je bil. Člani so polni želja, da hodijo po svojih poteh raje, nego da bi zaupali USSR in tesno povezani vzhodno-ev-ropski skupnosti. Rusija ni več mati — tolažilka v vseh težavah — za kakršno so jo morda imeli tisti komunisti, ki bi se bili radi vrnili v skupno stajo. Lahkih rešitev za jugoslovansko gospodarstvo prav gotovo ni. Njeni voditelji morajo modro, odkrito in naravnost zgrabiti najvažnejšo in najtežjo nalogo, ki jo imajo sedaj pred seboj: kako bo dežela sama sebe vzdrževala?
K FINANČNI NEODVISNOSTI
Ena dobrih možnosti, ki bi jo mogli izkoristiti, je turistična industrija. Jugoslavija je gostila dva milijona obiskovalcev v prvih devetih mesecih leta 1964. Ti so prinesli skupno 50.3 milijonov angleških funtov. To je torej 34% več kot ves dohodek iz turizma v prejšnjem letu. Število turistov od zunaj in vsota denarja, ki so ga potrošili, sta se zvišala za okoli 20% letno v zadnjih par letih. Pritok zunanjih turistov — ki pridejo večinoma od zapada — v Jugoslavijo je sedaj veliko višji, kot število tujih obiskovalcev v vse druge komunistične dežele skupaj.
Jugoslavija privlači turiste, ker je lepa in poceni. Veličastna jadranska obala s stoterimi malimi otoki, dobra klima, domača, krajevna folklora (življenje na vasi je v mnogih ozirih ostalo nespremenjeno preko stoletij) in nenavadna privlačnost, ki jo ima komunistična dežela za take, ki iščejo skromnih dogodivščin — vse to dela Jugoslavijo priljubljeno za izlete in obiske. Dobra hrana in postrežba sta sorazmerno še vedno poceni.
Inflacijsko stair j e pa je povzročilo vsekakor precejšnjo zaskrbljenost pri tistih, ki so od-
govorni za razvoj turizma. Številne zunanje agencije so odklonile, da bi podpisale pogodbe za svoje turiste za prihodnje leto,, ker so cene poskočile. Devalvacija dinarja je resno v razpravi. Koristi in interesi turizma so zelo v ospredju pri tistih, ki jo zagovarjajo. Rekli so mi, da bodo v slučaju, da bi načrt devalvacije propadel, radi neugodnih posledic na cene uvoza, vpeljali verjetno za turiste posebno skalo izmenjave za vse močne, spremenljive valute.
Večina odgovornih uradnikov /asno vidi, da bo treba podvzeti drastične odredbe, da bi se končno zaustavila inflacija in bi se znižali stroški proizvodnje tako, da bi jugoslovanski produkti mogli uspešno konkurirati na zunanjih tržiščih. Vlada je objavila, da bo ustavila vse investicijske projekte, ki jih ni lahko finansirati in take, ki verjetno ne bodo prinesli hitrih dohodkov, toda časopisje obtožuje krajevne uradnike, da zaostajajo v izvajanju redukcije investicij. Nekatere krajevne uradne edinke sploh ne upoštevajo tozadevnih vladnih naročil. Dekret, ki ukazuje ustavitev projektov in prepoveduje izdatke za nove investicije, so verjetno pisali v naglici in ima zato besedilo, ki ga je lahko razlagati na različne načine in gotovo je za kulisami nešteto vplivov in pritiskov, ki bi želeli ohraniti izvršitev tega in onega načrta.
MUČNO ISKANJE REŠITVE
Zdaj se zdi, da so vodilni trdno odločeni, da ne popuste tistim, ki zagovarjajo večjo centralizacijo in delno vrnitev k načinu planiranja, ki je v rabi v Sovjetski zvezi in drugih komunističnih deželah. Največ jugoslovanskih ekonomistov zavrača ta sistem, čeprav se zavedajo pomanjkljivosti svojega lastnega Član gospodarske delegacije, ki je bila v Romuniji, mi je rekel “Oni so tam, kjer so bili 1. 1948 Ne moremo se kaj prida naučiti od njih.” Zdi se, da je vlada voljna in željna, da bi decentralizacijo razširila in jo okrepila, tako da bi dovolila večjo medsebojno igro vplivov raznih gospodarskih sil in vzpodbudila krajevno podjetnost. Gospodarska podjetja imajo večjo svobodo razpolaganja s svojimi fondi, čeprav se nekateri še vedno pritožujejo v listih, da je proces počasen in poln težav. Nekateri u-pravitelji, posebno tisti, ki vodijo bolj dobičkonosna podjetja, se pritožujejo, da krajevne oblasti in vladni uradi vedno najdejo pota in načine, da izvlečejo denar iz podjetij s taksami, socialnimi dajatvami in drugimi sredstvi v toliki meri, da stanje ni kaj prida boljše kot je bilo pred zadnjo reformo.
BANKE SO SREDSTVO
DRŽAVNEGA NADZORSTVA
Zakon o organizaciji bankar-stva je pa posebnost, odklon od tega pravila. Edvard Kardelj, ki ga smatrajo za drugega v vrsti nasledstva za vodstvo Jugoslavije, ki je sila za vsemi težkimi političnimi odločitvami in reformami v Jugoslaviji, je imel tudi važnejšo vlogo v sestavi tega zakona. Bankarstvo je v Jugoslaviji, kot v vseh komunistično vladanih državah, sredstvo državne kontrole nad življenjem in gospodarstvom naroda. Odločitve o dajanju in zavračanju posojil so se n. pr. delale po mili volji civilnih uradnikov. Sedaj morajo banke finančno biti na lastnih nogah. Seveda bo država še
vedno obdržala svoj znaten vpliv na banke. Oskrbela jim bo začetne fonde in imela bo v upravah bank svoje zastopnike. Toda krajevna gospodarska podjetja bodo tudi v upravi bank imela svoje zastopnike. Načrt zakona določa, da organi države (ali, da rabimo uradno besedilo “politične krajevne edinice”) ne smejo imeti več kot 49% glasov v administrativnih odborih bank. Zakon je naletel na nekaj opozicije in značilno je, da so vodilni uradniki Federalne Trgovske Zbornice, ki smatrajo vsako zmanjševanje oblasti državne birokracije za neprimerno, med kritiki zakona.
Ideološko je zakon o bankar-stvu nekaka nova potrditev teze o “odmiranju države” in “nastopanju samouprave proizvajal-ceb.” Praktično je to delna zmaga tistih sil, ki se že dolgo bore za bolj pametno upravo sredstev in za bolj tesne odnose med stroški in uspehi. Ta pot, če jo bodo izvajali, bi res mogla voditi k ukinitvi grandioznih projektov v manj razvitih pokrajinah, ker so neekonomični. To bo povzročilo porast nezaposlenosti. Vsak poskus postaviti jugoslovansko industrij, gospodarstvo na zdravo ekonomsko podlago — na kar sedaj niti misliti ni moč — bi neizogibno povzročil ustavitev mnogih tovarn. Jasno je, da vlada nima v mislih nobene večje reorganizacije. Vendar smatrajo, da bodo neki koraki v tej smeri vendarle nujni.
OCENITEV TITOIZMA
V iskanju bolj učinkovitih potov in načinov kako voditi nacionalizirano ekonomijo, je Jugoslavija še vedno izvidnik. Naj so slabosti njenega sistema še tako hude, so Jugoslovani vendarle diskreditirali naziranje, da je mogoče doseči dobre uspehe z izsiljevanjem, prepričevanjem, “socialistično tekmo” ali mikastenjem ljudstva. S tem, da so priznali važnost dobičkanosnosti v gospodarski delovnosti, so se premaknili v smeri zdrave panje ti.
v Razne reforme, ki so znane kot “titoizem,” n. pr. uveljavljanje' neodvisnosti krajevnih obla-stev in gospodarskih podjetij, so značilne v številnih ozirih. Kajti radi teh reform bo končno možen razgovor med vzhodom in zapadom, bo možna razsodna primerjava med vzhodnimi in zapadnimi metodami. Prav gotovo ni bil noben tak razgovor možen poprej, ko so komunisti, zamaknjeni v svoje gigantske industrijske projekte, trdili, da so ustvarili novega človeka in so svoje zamisli mogli uresničiti le, ker so uničili in odstranili kapitalistično eksploatacijo.
Komunisti sedaj morajo priznati, da so gospodarski zakoni delovali in učinkovali kljub temu, da so jih oni skušali prezirati in zanikati. Dajanje prednosti velikim gradnjam, ki niso donesle nikakih skorajšnjih dohodkov, je rodilo n. pr. silne pritiske na inflacijo. Zviševanje cen življenjskih potrebščin v Jugoslaviji je le en znak tega dejstva. V USSR inflacijske pojave enostavno zatro, kajti država določa cene. Vendarle vsak obiskovalec v Rusiji, ki so mu ponudili ogromne denarje za njegovo obleko ali je videl gospodinje stati v vrstah pred državnimi trgovinami, ve, da je tam inflacija. Med nedavnim obiskom Rusije sem pri Volgogradu videl vrsto preko 200 ljudi, ki so čakali pred trgovino, kjer so delili sladkor.
Po vsem komunističnem svetu je sorazmerno preveč denarja, ki se lovi za blagom, ki ga je premalo. Izgleda, da so Jugoslovani z ozirom na to dejstvo napravili logičen zaključek in so zato pripravljeni dati nekaj svobode glede cen, plač, in v drugih sličnih stopnjah gospodarskega življenja. Druge komunistične vlade zatirajo vidne znake inflacije, ne da bi odstranile vzroke. Katera pot je boljša, o tem je mogoče govoriti, a Jugoslovanom je tre-
ba dati pohvalo, da so vsaj priznali dejstva življenja.
NOVEGA VINA V - STARO POSODO
Sedanjemu rodu je sojeno, da živi v eni najbolj usodnih dob v človeški zgodovini. V zadnjih petdesetih letih se je dogodilo toliko izredno pomembnih in naravnost odločilnih razvojev in obratov v svetovni povestnici, da s polno upravičenostjo lahko rečemo, da se je čas prelomil. S tem izrazom hočemo povedati, da smo doživeli v kratkem pol-stoletju silne spremembe. Tako temeljite so, da je za marsikoga kazno, kot da bi se bil čas ne samo prelomil, marveč kar pretrgal: Kar je bilo pred 50 ali celo pred 25 leti pravšno in dobro, danes ne velja več. Sveta in z njim nas samih se je polastila nekaka trzavica, občutek absolutne nestalnosti, neugnano stremljenje po nečem novem, ki naj staro podira, ker se je popolnoma preživelo in je v celoti neuporabno. Dosedanje vrednote je treba prevrednotiti, tak je klic časa, da jih bo mogoče pri-ličiti zahtevkom sodobnega, mo-
NIHČE NI SVOBODEN —
NIHČE ODGOVOREN
Seveda je v vsakem komunističnem režimu mogoče kaj dobrega storiti le v omejeni meri.
“Ali se Vam ne zdi, da je zelo težko doseči pravšno mero odgovornosti v poslovanju, ko so pa vsa podjetja nacionalizirana,” sem vprašal nekega jugoslovanskega ekonomista. “Zavedamo se tega vprašanja,” mi je dejal, skušamo doseči po sistemu delavske samouprave v podjetjih isto, kar se doseže v kapitalizmu ko je uprava podjetja odgovorna del-ničarjem.”Čeprav s tem pade težko breme odgovornosti na jugoslovanskega delavca, ki je komaj pismen — vsaj po večini — je to vendarle značilno za sedanje mišljenje uradnih jugoslovanskih krogov. Samouprava v podjetjih je tako bistvena v vseh jugoslovanskih reformah, da se ji ni moč izogniti v nobeni razpravi. To je središče vse jugoslovanske revizionistične filozofije. Dejansko pa dobesedno sko-	življenja
ro nihče v Jugoslaviji ne jemlje samouprave delavstva v podjetjih zares. To je eden tistih konceptov — pojmov — ki, kakor demokracija — pomenijo nekaj drugega v okviru Marksizma-Leninizma in nekaj čisto drugega izven tega okvira. Da bi razumeli kaj jugoslovanski voditelji pojmujejo, ko govore o delavski samoupravi, je treba, da razumemo predvsem vlogo, ki je v Jugoslaviji dana Ligi komunistov.
Ta Liga s svojim milijon članov naj bi predstavljala “zavedne sile” v razvoju , jugoslovanskega notranjega razvoja. Liga mora obdržati vodstvo in vrhovno odgovornost. To je bistvo sistema. Po tej ideologiji ne more biti nobenega spora med interesi Lige in države. Če kdaj kaka nasprotja nastanejo, izvirajo iz “birokratskih popačenosti” ali pa zato, ker so “ljudje premalo poučeni.” V tem bistvu je zelo malo razlike med jugoslovanskim komunizmom in drugimi komunizmi po Evropi.
Vendar jugoslovanski komunisti neradi uporabljajo direktne metode nadziranja, raje delajo s sredstvi “prepričevanja.”
PARTIJA VSE
Voditelji stalno naglašajo, da se je treba ogibati uporabi administrativnih metod in dejansko jih uporabljajo le kadar stvari “uidejo iz rok.” To se pravi: administrativne metode se uporabljajo vselej, kadar delavski sveti nočejo več plesati po muziki partije, če je organizacija partije v kakem podjetju slaba, razdvojena, če delavski sveti ali druge ustanove delavske samouprave dobe podobo nemirnih, razposajenih parlamentov. Taki slučaji pa vendar niso redni in zato tirjajo, da takoj nastopi intervencija zunanjih oblasti.
Vendar jugoslovanski sistem dovoljuje precej široko izbiro razlag glede tega, kaj je in kaj ni v narodnem interesu ali v interesu dotičnega podjetja. Iznajdljiv direktor podjetja se bo znal boriti za svoje interese, pa obenem ostati v dobrih odnosih s centralnimi oblastmi. In seveda bo obdržal tesne odnose s partijo; pogosto je njen član. Vse to pa je še vedno daleč, daleč od “demokracije v industriji” ali “industrijske demokracije,” ki o nji sanjajo zapadni socialisti.
Pripomba uredništva: Nekaj podnaslovov smo v prevodu dostavili radi boljše preglednosti.
------o------
To trdimo že dvajset let
Na procesu proti prof. Mihaj-lovu, ki je bil v Zadru obsojen, ker je napisal članek “Moskovsko poletje” in. ta članek objavil v Belgradu v listu “Delo,” je državni tožilec vprašal profesorja, zakaj je v tem članku delal primerjavo med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo’ in napisal, da so sovjeti osnovali
Klic po novem
Ponovno slišimo tudi iz naših slovenskih begunskih vrst klice, naj se staro poruši, ker predstavlja le vrsto večjih ali manjših neuspehov, panoramo neizrabljenih priložnosti in verigo primerov, ko je vodilna plast slovenskega naroda v usodnem trenutku odpovedala. Začeti se mora z zgradbo povsem nove dobe našega naroda, ki naj bo doba samorastlosti, politične in gospodarske ter vsake druge neodvisnosti in popolne suverenosti naroda. Če vse to dosegajo primitivna črnska plemena v Afriki, kako da bi ne mogel visoko kulturen, čeprav številčno majhen narod sredi Evrope? Čas se je pretrgal — in vezati staro z novim bi pomenilo le slabiti zalet v novo dobo.
Mrzlično nastrojenje, iz katerega se razvijajo taki zaključki, je po sami naravi nagnjeno k površnosti in nestvarnemu pretiravanju. Kar smo doživljali desetletja po prvi svetovni vojni, ustvarja psihološke pogoje za tako nastrojenje. Konec te vojne je povzročil velik preobrat v svetovnem ravnotežju. Ni se samo podrla stoletna avstro-ogrska monarhija in se s tem nehalo načrtno zatiranje našega naroda, temveč se je Evropa sama preklala na dvoje in taka ostala do današnjega dne, le s to razliko, da so se meje komunističnega totalitarizma po drugi svetovni vojni usodno premaknile proti zapadu in zajele tudi Slovenijo. Evropa je že po prvi vojni izgubila prvenstvo v političnem in gospodarskem ravnotežju sil, kar je povzročilo, da je to prvenstvo pripadlo Združenim državam ameriškim, čeprav so skušale še ostati v stoletnem izola-
mokracija znašla med totalitarizmi in diktaturami komunizma v matuški Rusiji, fašizma v zibelki kulture Italiji ter nacizma v industrijsko vodilni kontinentalni državi — Nemčiji.
Prvi nastop — delen uspeh
Takšen je bil dejanski položaj med obema svetovnima vojnama. Po prvi vojni so bile Wil-sonove točke, štirinajst jih je bilo, osrednje gibalo v politični formaciji Evrope, ne pa politični koncepti Francije in Anglije, ki sta soodločali v zavesti, da ima Amerika prvo besedo, ker so njene armade in njen gospodarski potencial, zlasti pa njenih 14 točk, pomagale odločiti izid vojne. A kaj se je dogodilo? Kongres in ljudstvo v Ameriki sta kazala viden odpor, da bi A-merika prevzela vodilno vlogo v svetovni politiki in da bi v tej vlogi soodločala pri urejevanju razdrobljene Evrope.
In takrat se je odločala tudi usoda slovenskega naroda. Ta narod je v majniški deklaraciji izpovedal odločno, da se hoče sam vladati, ker mu je dovolj poniževanja in zatiranja. Ali ni veliki slovenski državnik Korošec predložil svoje točke v majski deklaraciji avstrijskemu parlamentu nekako takrat, ko je predsednik Wilson razglasil svoje? Ko pa jim je bilo treba dati mesa in krvi, je bil Wilson zaradi razmer doma oslabljen. Tačas je šlo za to, da se uresniči načrt Zedinjene Slovenije s pravičnimi mejami po načelu Wil-sonove samoodločbe.
Italija proti Sloveniji
Kot je dovolj znano, je bila v največji nevarnosti zapadna meja Slovenije proti Italiji. Da so odcepile Italijo od trozveze Avstrija - Nemčija - Italija, so ji zapadne sile v zloglasnem londonskem paktu leta 1915 obljubile med drugim velik kos tedanjega avstrijskega teritorija, čigar meja naj bi tekla po razvodnici Save in voda, ki tečejo v Jadransko morje. To je, z izjemo južne Istre, slovensko ozemlje. Ko je bilo vojne konec in je bila Avstrija na tleh, je Italija zahtevala izpolnitev londonskega pakta. Amerika (USA) tega pakta ni podpisala in je torej imela proste roke. Po Wilsono-vem načelu narodne samoodločbe je bilo mogoče spodbijati pakt. Toda kdo in kako ga bo spodbijal? Brali smo, v kako neverjetno težkem položaju je bila slovenska delegacija na mirovni konferenci. Zastopala je mal narod, ki svoje državnosti sto in stoletja ni imel, ki ga skoro nihče ni pobliže poznal in ni imel omembe vrednega zaveznika proti mogočni Italiji. Slovenci so bili tačas v Parizu smatrani kot ljudje, ki tam nimajo kaj
cionizmu, ter pustile prezidenta iskati, ki so pravzaprav le opa-Wilsona na cedilu. Nič ni poma- zovalci, ne pa legitimni zastop-galo: stari evropski kontinent je niki državnega naroda.
bil notranje bolan, razdvojen in njegovi vodilni narodi so bili brez velikih idej in konceptov. Rusija se je zvijala v bolečinah boljševiške revolucije in njenih posledic. Ameriki je bila vodilna vloga v vladanju sveta vsiljena. Ker je bila za tako vlogo tačas nepripravljena, je v naslednjih letih v svetovnem vodstvu nastala nevarna praznina, ki so jo izkoristila razna skrajnostna gibanja desnice in levice. Ta pojav je bil v novejši zgodovini nekaj usodnega. Mali narodi, ki morajo po sami naravi stvari krojiti svoje politično in gospodarsko usmerjanje po stanju razmerja med svetovnimi silami, so bili brez prave orientacije in izbire. Evropa je bila v političnem razsulu, ko se je njena de-
taborišča smrti.
Obtoženi profesor je odgovoril: “Namenoma sem sestavil primerjavo. Hotel sem opozoriti na to, da je totalitarizem povsod enak, pa naj bo že Stalinov ali pa Hitlerjev totalitarizem.”
Ko bi bili imeli vsaj dovolj sredstev v denarju, da bi si mogli vzdrževati dobro plačan štab strokovnjakov, ki bi izdelovali podrobno utemeljene ozemeljske mape, da bi mogli pritegniti v ta posel tudi tujerodne izvedence, prirejati v večjem obsegu drage družabne sestanke, ki lahko veliko pomenijo, in podobne stvari. Ali se kdaj v to zamislimo, ko slišimo in beremo, da ni bilo prav, kar se je zgodilo leta 1918?
Leta 1918 smo bili Slovenci kot narodna skupina v obupno neugodnem položaju. Morda bo kdo dejal: po svoji krivdi. Morda je to do neznatne mere res, a krivda se zmanjšuje in končno zmanjša do silne majhnosti, če stvarno premotrimo nekaj osnovnih činiteljev, ki težko padajo na tehtnico, kadar je nared v taki stiski, kakor je bil naš takoj po razsulu Avstrije.
Gospodarska nemoč
Na tem svetu pride v zadnjih konsekvencah, pri vsaki človeški in narodni dejavnosti in me-
ri zmogljivosti — hočeš nočeš — do veljave gospodarska moč in neodvisnost. Le tisti pri mednarodnih političnih igrah lahko napravi učinkovito potezo, le tisti ob nasprotnikovem protivljenju lahko udari po mizi, ki. ne prosi s klobukom v roki, marveč more za svojo zahtevo tudi kaj plačati in se je voljan pogajati pod takim vidikom, ima več kot polovico uspeha v svojem žepu. Znani rek, da je denar sveta vladar, ima v odločilnih trenutkih nesporno veljavo in je do kraja resničen. Zgodovina nam ponovno pripoveduje, kaj vse je premogla gospodarska moč pri oblikovanju in urejanju mednarodnih zadev, in pri uveljavljanju nacionalnih aspiracij.
Slovenska zemlja je zelo lepa, pa razmeroma zelo revna. Nima naravnih bogastev, in kolikor jih ima, ne v takem obsegu in kvaliteti, da bi se iz njih lahko razvila gospodarsko zdrava velika industrija. Brez te pa ni blagostanja in ne narodnega bogastva. To je prvo. Drugo je pa, da se še iz tistih surovin, ki jih ima Slovenija na razpolago, do 1918 ni mogla razviti domača industrija v slovenskih rokah, kajti odločilna politična moč je bila stoletja v rokah Slovencem sovražnih nemških in deloma italijanskih sil, ki so načrtno delale na to, da so naravna bogastva, kolikor jih je imela naša domovina, prehajala in ostajala trdno v rokah tujca. Za primer pomislimo samo na gozdno bogastvo! Naj je bil slovenski človek še tako gospodarsko zmožen, podjeten in prebrisan, javna uprava tujega gospodarja ga je trdo držala v brzdi, največkrat pa je sadove njegove sposobnosti in iznajdljivosti pospravil — tujec. Slovenija je res bila radi pridnosti in podjetnosti svojega, v ogromni večini kmečkega prebivalstva, lep vrt — a vrt siromakov.
Temelja: Zadružništvo in ljudska prosveta V drugi polovici devetnajstega stoletja se je slovenska narodna zavest elementarno razplamtela. Veliki tabori širom Slovenije so razgibali čitalniško kulturno in politično delavnost, ki ji je slovenska duhovščina po deželi dala značaj široke ljudske izobrazbe, kakršno komaj najdemo kje drugje. Tesni in mrzli oklep tujega, Slovencem nenaklonjenega, če ne naravnost sovražnega vladnega sistema pa ni dovolil, ali ni vsaj dal pogojev za razmah lastnega gospodarskega uveljavljanja. Berite samo “Črne bukve” Evangelista Kreka, pa boste videli pred seboj vso mizerijo. Zakaj se je Krek tako veliko vnemo vrgel v ustanavljanje zadružništva? Ne zato, da bi iz Slovencev tistega časa naredil bogatine, temveč, da bi jih rešil gospodarskega propada. Vedel je, da je narod lahko politično odporen- in trden samo, če je gospodarsko vsaj neodvisen, ako že ne more postati premožen.
Zato je šlo tudi epohalno Krekovo kulturno delo v smer nacionalne in gospodarske neodvisnosti. Za socialni in gospodarski dvig je treba do gotove mere izobraženega človeka na široko, tudi in zlasti kmeta in delavca. Narodna zavednost ima svoje korenine v narodni kulturi. Ta izobrazba in kultura je pa najtrdnejši temelj za vsak drug napredek. Ko je nekaj let pred prvo svetovno vojno prišel kranjski deželni odbor v roke stranke, ki ji je bil duša Krek, se je hitro pokazalo, kaj je celo v tako okrnjeni in ozki avtonomiji, kakršno je uživala takratna kranjska dežela, pa pri tako prosvetljenem ljudstvu, kakor je prišlo iz krščansko-socialnih društev, mogoče doseči v nekaj letih. Čas je bil žal prekratek in akcije deželnega odbora omejene le na del slovenskega ozemlja. Prišla je vojna in še to uničila: politično in gospodarsko zrel narod leta 1918 in dalje v svoji borbi za svobodo in samo-
stojnost ni imel težkega orožja, ki se imenuje: gospodarska moč.
Politično zaveden a gospodarsko reven narod leta 1918.
Činitelji in razmere, ki jih slovenski narodni delavci niso mogli obvladati, so povzročili, da smo Slovenci prišli v prelomno leto 1918 gospodarsko skrajno šibki. Ta okoliščina je gotovo bila eden od razlogov, da se naša pravda ni razvijala ugodno.
Da bi prišlo vse narodno o-zemlje v zedinjeno Slovenijo smo se sklicevali na Wjlsonove točke o pravici samoodločbe narodov — vseh narodov — malih in velikih. Zahtevali smo, da se to načelo uveljavi v našem primeru.
To se je pa zgodilo ob dveh važnih spremljajočih okolnostih:
1.	Pred tablo, na katero je svet velikih sil risal novo politično mapo Evrope, smo stali kot siromaki in s klobukom v roki prosili pravice hlapca Jerneja.
2.	Wilson, započetnik in glasnik načela o samoodločbi, je prišel v težave med svojim lastnim narodom in njegov program je izgubil moč prodornosti in silo uveljavljanja v spornih slučajih, kakršen je bil naš po sovražnem nastopu Italije in njenih zaveznikov.
Ali niso neskončno krivične trditve, da je kdorkoli naših političnih delavcev bil kriv, da nam po prvi svetovni vojni — ob tisti izredni in veliki priložnosti — ni šlo vse prav? O tem bomo govorili v naslednjem razmišljanju naše politične zgodovine.
Dr. Lud. Puš
6. APRIL 1941
Strašna obletnica, pa se je moramo spomniti. Dan, ko so nacistične in fašistične sile Nemčije, Italije, Madžarske in Bolgarije napadle, da uničijo Jugoslavijo in podjarmijo njene narode.
6. aprila 1941 se je začela slovenska tragedija, ki v svojih posledicah še traja. V teh dvajsetih letih sta si sledili na Slovenskem dve diktaturi — druga druge vredne — vsaka je s svojim strupom uničevala napredno in redno življenje. Pa je vendar nekaj razlike. Nacizem je hotel neposredno in popolnoma uničiti naš narod. Slovenija je po nacističnem programu “nemški prostor,” ljudstvo, ki v Sloveniji živi, je po nacistih skupina ljudi zaničevanja vrednega slovanskega izvora, pa vendar takih, ki so že pred tisočletjem sprejeli nemško kulturo. Hitler je iskreno mislil, da je bilo treba le pobiti Koroščeve agente in odstraniti nekaj nebogljenih začetnih narodnostnih pojavov slovenstva, ki so nastali po 1. 1918, pa bo ta “dežela zopet popolnoma nemška.” Komunistična diktatura narodnost sprejema, le vklepa jo, kot vse druge materialne in duhovne sile in lastnosti, v suženjsko službo svojemu sistemu.
Ker je gorje nacistične okupacije trajalo na Slovenskem samo štiri leta, komunistično pa je še in so odprte še vedno vse rane, ki nam jih je zasekalo, v tej bolečini in muki, na ono prvo radi pozabimo.
Ko se kot politična emigracija prizadevamo vplivati na razvoj dogodkov v naši rojstni domovini, ki naj bi se ji vrnile demokratične ustanove, ki bi v celi narodni družbi ohranjevale poleg vseh drugih tudi politične svoboščine ter neodvisno, samostojno, svobodno narodno rast in napredek, niti za trenutek ne smemo pozabiti, da je pred vsem treba čuvati narodnostno ozemlje in nedotakljivost njegovih meja, skrbeti, da bo slovenska narodna svoboda nekje doma.
Samo v Združenih Državah Evrope moremo upati, da bo kdaj sosedstveno življenje evropskih narodov dobilo svojo ustaljenej-šo obliko in varnost. Dokler teh ni, je vsako tveganje, ki sega v nedotakljivost državnih meja, igra z ognjem, ki se.vsak čas lahko razplamti v podobno nesrečo,
kakršna nas je zadela 6. aprila 1941.	Dr. Miha Krek
------o------
laša bolezen m naša rana
Nekdaj v starih časih smo “se šli” klerikalce, liberalce, samo-stojneže in še kaj. Ko sem bil še prav mlad, smo “se šli” tudi social-demokrate. Pred volitvami smo sekali in razbijali drug po drugem, da se je vse kresalo. Čim so volitve minile, smo pozabili in bili zopet “dobri.” Prepirali smo se po shodih, sestankih, občnih zborih in sejah, a ko smo zapustili zborovalne prostore, ni bilo več jeze ali sovraštva med nami. Čeprav kakega posebnega prijateljstva med nasprotnimi mišljenji, ljudmi različnih svetovnih nazorov, somišljeniki različnih strank, ni bilo, smo vendar ohranili strpnost na primerni višini. Tudi Orli in Sokoli so redno skušali biti plemeniti in viteški v medsebojnem občevanju. Če se je pripetil surov nastop, smo se vsi zgražali. Pogosto so si društva vzajemno izposojala telovadno orodje ali si drugače kavalirsko pomagala. Če se je zgodila nesreča, je ljubezen prelila vsa nasprotja, vse strankarske in druge razlike, vsak je momagal vsakemu. Takrat je bilo življenje najlepše.
* * *
Po prvi svetovni vojni je k nam začel prodirati komunizem. Učil je sovraštvo, razredno sovraštvo so rekli, dejansko pa hoteli sovraštvo vsake vrste. Potem je prišel hitlerizem in oznanjal nacionalno sovraštvo. Sumničenje in nezaupanje je začelo greniti življenje naše družbe. Kjer je sumničenje in nezaupanje, ljubezni več ni. Res je komaj še kje trepetala, vsa plaš-Ijiva, na splošno pa ginila. Strpnost, kolikor je je ostalo, je postala bolj ledena. Mi “ta stari,” ki smo skušali svariti in zavreti ta razvoj, smo bili v družbi smešni, pri srcu pa nas je zeblo, ko smo videli kako se je zdržema zdjedalo sovraštvo v mozeg in kosti novemu rodu.
* * *
Od doma smo odhajali v svet kot krdelo polomljenih eksistenc. Na zunaj smo sicer na ves glas govorili, da smo žrtve svojih idealov. Radi zveste ljubezni — smo rekli — zapuščamo dom in domovino. Dejansko je sovraštvo gorelo in je bilo za ljubezen komaj še v kom med nami kaj prostora. In vendar: Koga naj bi sovražili? Komunizem je ostal doma, hitlerizem je bil potolčen in se je vsaj potuhnil? Hudič je že v taboriščih poiskal vsakemu “sovražnika.” Strupena nasprotja so nastajala že tam med nami samimi. Zadnji čas je bil, da smo se razleteli po svetu, sicer bi že tam nastalo kaj hujšega. Komunizem je že speljaval niti od doma v taborišča. Sovraštva pa nismo pustili v taboriščih, s seboj smo ga nesli na nove položaje.
* * *
Ko smo se v svobodnem svetu na novih mestih malo znašli, nas je že spet zajahal hudobec, nas obdeluje in nam soli pamet. Hudobec sovraštva. Ne verjamemo in ne čutimo, pa zato ni nič manj res, da nas nekje na dolgi niti — vleče v svoje mreže komunizem. Nikakor tega ne verjamemo, pa drži in še kako drži, da nas ima komunizem na svoji vrvici, natopljeni in prekaljeni s sovraštvom. Kakor se je mnogim zgodilo prvič, da so verjeli, ko je bilo prepozno, se bojim, da bo tudi sedaj: Verjeli bomo, ko jo Domo dobili drugič po butici.
L. A. st.
Atomske centrale
Fo svetu obratuje ali pa je v gradnji 80 atomskih električnih central s skupno nad 16 milijoni kilovatov. Že leta 1970 naj bi dajale atomske centrale 20 mili' jard kilovatnih ur, deset let casneje pa nad 100 milijard 'cWh električne energije. Z graditvijo teh central se je že začela atomska doba v 17 deželah.
EMEkISKA DDMuvTNA,
uporniki
POVEST Spisal Ivan Lah
Uporniki so zopet imeli vesel tako srečno obhajali vsi sku-
dan in so brez skrbi peli pri mizah. Nazadnje se je spravil Jurko Baja na visok stol in Guza je zavpil: “Mir.” Vsi so utihnili.
Jurko pa je začel pripovedovati svojo pesem, ki se je pa izgubila, le malo je še znamo:
Pri oknu čušperčan stoji, po ravnem polju se smeji, tako mi pravi, govori:
Kaj tam po ravnem polju gre?
Ali to turški so voleje ali Francozi se pode? . . . Tako mu Berto govori: Volkov to turških jata ni, Fi'ancoz se v polju ne podi, al’ so uporniki mi to, ki nad gradove zdaj gredo, preteče pesmi mi pojo . . . Tako gospod mu govori: Pripravi brž mi puške tri, v pomoč mi kličite ljudi. . . Ko.prva puška zagrmi,
Blagaj mu na pomoč hiti; ko druga puška zagrmi, se Brinjski že iz sanj budi; ko tretja puška zagrmi, Turjačan že na konj’ sedi. .. Gospod pokliče hlapcev pet, orožje vkaže v roke vzet’, močno pa vrata v grad’ zapret’.
“Le pripravljeni bodite, kmalu bomo spet v ognju,” je govoril Marko in zavil v hišo.
Dekle je prihitelo na pi’ag in vprašalo po očetu.
“K njemu greš,” je rekel Marko.
“S teboj?”
“I, seveda, zato sem prišel,” Je rekel fant veselo in se naslonil na voz.
Ona se je tudi razveselila in °dšla v hišo spravit skupaj svoje reči. Marko se je pogo-varjal z možmi in krmil konja Pred hišo.
“Kaj, jo boš kar odpeljal?” so rekle ženske.
“Bo že nazaj prišla,” je rekel Marko.
“Ali pa ne,” pridali so mo-kje in se pomenljivo nasmejali.
Kmalu je prišla Ivanka iz hiše in prinesla kruha in slanine ter zlagala svoje reči na voz.
“Saj menda ne greš za vse-*eJ?” čudile so se ženske.
“Ali pa; kaj veste,” ponor-^ovali so se zopet možje.
Kmalu je bilo vse gotovo. Marko je pogledal zapuščeni ^°m, kjer je nekdaj hodil ded Matej, in ki je imel tako čud-110 zgodovino za seboj.
“Vse je zapuščeno,” vzdih-Pila je Ivanka, ko je zapirala Vrata domače hiše . . .
. Sedla sta na voz in ona se ozrla na grič, kjer se je Udelo pokopališče in je zajokala.
. “2 Bogom, hišica,” je rekla P se še enkrat ozrla po nji.
2dravi,” zavpil je Marko JUdem z voza in švignil z bi-6lri po zraku.
‘Pozdravljeni, pa srečno,”
S° vpili za njim Posavci in kpročali različne pozdrave, aterih pa Marko ni več slišal ^akaj voz je veselo drdral po Cesti in kmalu zavil po ovinku Pa stran.
. Ivanka je še zmiraj jokala se brisala ob belo, rdeče dobljeno rutico . . .
^ Marko je gledal zdaj po lr°savju, zdaj na dekle. “No, fiikar ne jokaj, saj ni nič
č
paj.” Ihtela je in ni se mogla utolažiti. Marku se je smilila in je molčal, dokler si ni zopet obrisala zadnje solze, in podil konja, ki je veselo tekel po ravni beli cesti, obdani od zelenih travnikov in njiv.
Ko je videl, da se je utola-žila, začel je drug pogovor: “Kako je lep dan danes,” je rekel, “kar zagledal bi se vanj.” To jo je utolažilo.
“Res,” je rekla in gledala proti drugi strani.
'Kaj si pa delala sama doma?” vprašal jo je potem.
Oh, drugi so obdelali, mi pa nič; ne vem, kaj bo.”
‘Nič ne skrbi, to nič ne de, saj imamo na Sapu vsega zadosti.”
“Pa je boljše doma, če ga človek ima.”
“Seveda je, a zdaj smo vsi kakor domači.”
“Težko je vsakemu zapustiti svojo hišo, ki je v nji preživel vse življenje, pa na mater se spo’mnim, pa se moram zjokati.”
In globoko je vzdihnila.
“Hudo je, seveda, pa se moramo že potolažiti drug ob 'drugem.” In Marko je zopet udaril z bičem po zraku, da 'je konj hitreje stekel.
“Ali je to vaš?” vprašala je in gledala lepega konja.
“Seveda, kaj ga ne poznaš?”
“Saj res, na tem si takrat jahal. O, kako sem se bala tačas!” In pogledala je na njegovo polhovko, kakor da bi hotela uganiti, kje je bil takrat tisti šop roženkravta pripet.
Marko je pri tem zardel in zopet udaril Jconja.
“Ti,” vprašala je zopet ona, ‘‘kaj pa, je to-le res, kakor pripovedujejo o dedu Mateju, da se prikazuje? .. .”
“Ne vem; jaz ne verjamem,” je odgovoril Marko.
So hlapci pa boječi vsi, že dolgo niso v vojski b’li, zapah pri vratih ne drži.
Tako še pravi mi gospod: Pobil bom ves tlačanski rod, zapret’ v gradove dal
povsod .,,
čelado je na glavo del, ob pas železen meč pripel, jekleni ščit je v roke vzel . . . Pa močna vojska gre na pot:
Le vkup, le vkup tlačanski
rod,
po hrbtu te je bil gospod, zdaj konec je težavnih dni, upornika se vse boji . .. Ljudstvo je od veselja zao-rilo. Dvignili so kozarce in se bratovsko objemali.
TONE S HRIBA
(Nadaljevanje z 2. strani)
pravijo, da v našem Illinoisu, če le kaj izrednega ne pride vmes, bomo imeli delo in zaslužek, dobro trgovino in kjer je to, je tudi kruh in obstanek. Dal Bog, da bi bilo tako!
V SPRINGFIELDU SE DA
toplo. Nick je pa dostavil svoje mnenje k temu in dejal, da po njegovem mnenju najbrže vremenski inženirji prenavljajo in remodelirajo vremenske aparate na zemlji in planetih in po-
sledice so, da imamo vsak danijo “pripravljen”. Ta izjava je arugačno temperaturo in vre- razburila vlado v Damasku, da
zmenila v prepričanju, da ima nisti še zmeraj radi debatirajo, za seboj ves arabski svet. Toda' kdo je najbližje pravemu ko-egiptovski Naser je pretekli po-1 munističnemu raju. nedeljek v Kairu povedal jasno, da se ne bo dal potegniti v vojno z Izraelom, dokler na to ne
me. To je Nickova ugotovitev.
je javno obsodila Naserja prelo-
KAKOR VREME, TAKO SEjma sprejetih obvez. Predsednik JEJO radi predlogov za nove SPREMINJA tudi svetovna po-'Sirije Amin Hafez je Naserja
davke. Saj veste, kako je na tem puklastem svetu. Če ni drugih težav, katerih navadno nikdar ne manjka, tedaj so težave, kje dobiti za razna vzdrževanja tega ali onega potrebni denar. Kje drugje, kakor v davkih in z davki? Skličejo skupaj “strokovnjake” za take skrbi polne probleme in jim naroče:	Karkoli že,
najdite nekaj praktičnega, kar bo nam dalo in prineslo dolarje za naše potrebe, katerih ni mo-
litika. Zdaj na enem koncu sve-' prijemal zaradi tega na velikem ta, zdaj na drugem zapihajo1 javnem zborovanju v Damasku, druge sape in politične kolobo-j Izgleda, da je Hafezova izjava cije nastanejo. Tam v južno-^ zunanji znak preloma, do kate-vzhodni Aziji in v Vietnamu; rega je prišlo med Naserjem in vre, kakor je pred 30 leti, kdor njegovim p an arabskim giba-se tistih časov spominja, v špa-injem ter med Sirijo, ki je pod
goče potolažiti z nobeno drugo Špancev preizkušali nemške in
niji. Takrat so Špancem ponujali Stalin na eni strani, na drugi Hitler in Mussolini, vsak svoje pištole in bombe. Nekdo je takrat pred tridesetimi leti ugotovil, da so v .Španiji na račun
tolažbo, kakor s “srebrnimi” (če jih je še kje kaj?), ali pa vsaj z “zelenimi dolarji”, katere danes prejemamo in dajemo iz naših rok naprej, še predno se morejo pogreti v naših rokah in žepih. In ker točasni kolegiji proizvajajo vsake vrste finančne in gospodarske “.strokovnjake”, so zdaj na razpolago tudi taki “strokovnjaki in svetovalci”. Našim dobrodušnim politikar-jem v Springfieldu, ki noč in dan skrbijo in si belijo lase, kako bi nam vsem kaj pomagali z novimi davki, so taki “strokovnjaki” svetovali glede na kaj in iz kaj in odkod dobiti nove davke, takole:
Kdor ima denar za nekaj, kar nažge in potem puši in puha in pošilja dim v zrak, je po naših računih in prepričanju nekaj, kakor bi kdo zažigal “zelene metulje” in njih dim pošiljal v počast nekomu, ki ne ve komu in kar ne koristi nič nikomur, še bolezni povzroča dim in njegov smrad. Tak le naj plača! Kadilcem prilepimo malo dav-
il
Je
Tisto nedeljo pred sv. Jurijem so prišli zjutraj v šmariji ljudje od prve maše. Možje so se ustavili, kakor je navada na vasi, da bodo slišali, kaj bo birič klical . . .
Oče Prosen je dobil Andrej-ka in ga nagovoril: “Hej, An-drejko, pa še zmiraj v polhovki, saj je že pomlad. Prevroče bo zanjo.”
“Upornik nikoli ne odloži polhovke,” je odgovoril mirno Andrej ko in se ozrl okoli so možeh, ki so se med seboj pogovarjali, in zagledal več kot polovico mož s polhovkami.
“Le poglejte, nas je precej.” “Bo pa vsem vroče,” zas-
kov, morda jih bo to spametovalo, kako brezkoristno tratijo . čas s kajenjem.
Pri teh razlagah o kajenju bi človek res rekel: No, kajenje pa menda res ni tako temeljito potrebno, da bi ga kdo moral zagovarjati. Tobak naj pa le kar obdavčijo. Kdor pa tobaku ne more reči “good-bye”, tak naj pa davke plača, pa bo cesar zadovoljen in on.
* LOPATA JE ZAPELA IN OBRNILA prvo ped zemlje tam, kjer bo stala stavba za okrajno poslopje našega Will okraja. Na splošno je javnost zadovoljna z načrti in drugim za novo poslopje okraja Will. Le Circuit Court Clerk S. Berk ni zadovoljen s predlogi in načrti in je že na raznih sestankih ugovarjal temu in onemu, da ne odgovarja potrebam in zahtevam nameravanega okrajnega poslopja. V svoja mnenja o vsem je tako zaverovan, da je pripravljen na lastno roko podpreti stroške za pravni nastop proti načrtom za poslopje, ki so ga drugi odobrili. Kaj misli s tem doseči, ne o-menja natančno. Niti ni znano, če bo mogel proti večini kaj napraviti in uspeti s svojim nastopom.
Z delom za novo stavbo gre naprej. Tam na tistem bloku in okolici, kjer je nekoč pred dolgimi desetletji stalo staro okrajno poslopje z okrajnimi zapori in mestno hišo, na kateri se je ob večerih daleč naokrog blestel napis “First Joliet, then A-merica”, bo zrastlo to leto novo poslopje.
* NOVE SORTE VREME smo imeli te zadnje tedne. Kakšno bo kdo vprašal? Takšno, da nam je odmerjalo tako vreme s tako ■temperaturo in močo, kakor in
ruske tanke,, ki so prav v tistih časih postali najbolj veljavno o-rožje na kopnem. Kaj zdaj preizkušajo? Med tem pa vre po vsem svetu. Komunisti imajo po vsem svetu pod vsakim kapom svoje delujoče celice, kakor sršeni in ose svoje satovje v bližini sadnih vrtov. Kdor ta primer razume, ta daje prav našemu predsedniku Johnsonu, ki pred svojimi nastopi in odločitvami dosti ne govori in ne razglaša, kaj bo naredil, če bo treba tako ali pa tako. Kratko: odredi in pošlje v take kraje marine, predno začno nastopati in rogoviliti komunistični kozli. Pokojni Kennedy je bil v slučaju Kube prepozen. Zato se je1 tam vsidral Castro, kakor se je. Isto so zdaj mislili komunisti napraviti v Dominikanski republiki. Johnson jim je s svojim nastopom to preprečil. V Dominikansko republiko je poslal kakih 15,000 marinov in sprejema teh so se komunisti u-strasili. Tako je treba. Komunisti razumejo le tak jezik, ka-
vlado stranke Baath. Ta ni bila Naserju dejansko nikdar naklo njena.
kršnega govorijo marini, in le pred tem imajo rešpekt. Kjer pa pri takih poskušanjih srečujejo mevže, tam pa navadno zmagajo. Predsednik Johnson v tem oziru zasluži priznanje. Tako meni tudi Jure.
Drugega posebnega zdaj ni. Drugič pa o čem drugem. Do tedaj pa vsem čitateljem naše ljube A.D. iskren slovenski pozdrav!
Tone s hriba
lU{Jega,” tolaži! jo je, in, kar majal se je Prosen.
Sirija se jezi na Egipt
Sirija očita Egiptu in ostalim arabskim državam, da so jo pustile v boju z Izraelom zaradi Jordanove vode na cedilu.
BEJRUT, Lib. — V izjavi, ki jo je prenašal radio Damask, je sirijska vlada javno obdolžila Egipt in ostale arabske države, da ne drže lani v septembru sprejetega sklepa o skupnem nastopu arabskih držav proti izraelskemu izkoriščanju Jordanove vode za namakanje v Izraelu. Izraelci so namreč zgradili celo mrežo cevovodov, po katerih teče voda iz Genezareškega jezera v suhe predele Izraela vse tja v Nedžev.
Arabske države so sklenile, da bodo speljale izvire Jordana in njegovih pritokov, ki so na njihovem ozemlju, tako, da bodo tekli na arabsko ozemlje in namakali arabsko zemljo. Načrt so začeli izvajati kljub temu, da so Izraelci grozili, da bodo njegovo izvedbo preprečili s silo, če ne pojde drugače.
Miss prsi! fsžaiml
PANAMA CITY, Pan. — Sedanji panamski predsednik Robles ni demagog, zato pa je vztrajen in odporen. Zaveda se, da ni med ljudmi preveč priljubljen, zato je gledal, da mu je Narodna garda — edina oborožena sila v republiki — res vdana. Lahko se zanese nanjo. Te sreče njegovi predniki niso imeli, zato so morali večkrat rabiti demagogijo, da so potolažili nezadovoljne revne sloje.
Ljudje so naravno nezadovoljni tudi danes, kajti Robles je varčen pri državnih izdatkih, obenem je pa tudi z davčno reformo povečal proračunske dohodke. Razumljivo, da mu radi tega niso naklonjeni bogati panamski sloji, veleposestniki ga imajo posebno na piki. Roblesova gospodarska skrb so veliki dolgovi, ki jih je podedoval od svojih prednikov. Vsega skupaj znašajo ?130 milijonov, od teh bo treba okoli $20 milijonov kmalu plačati.
Roblesov glavni politični nasprotnik je bivši predsednik Arias, ki si je s svojo demago-ško politiko znal obržati simpatije ulice, posebno pa brezposelnih. Roblesa ne napada preveč, ker misli, da bo Roblesov režim sam po sebi razpadel. Kaj je na tem resnice, bo pokazala jesen. Takrat se sestane 42 - č 1 a n s k a Narodna skupščina. Robles ima v njej lepo številčno večino, toda njegovi nasprotniki skušajo večino zdrobiti. To bi seveda pomenilo konec Roblesovega režima.
Kralj Fejsal predlaga novo rešitev jemenske krize
Savdski kralj Fejsal je spreten politik. Najpreje se je založil z orožjem, ki ga je kupil v Ameriki proti takojšnjemu plačilu, potem je izjavil, da ga sporazum z egiptovskim Naserjem o nevmešavanju v jemenske zadeve več ne veže, ker Naser ni odpoklical svojih čet, sedaj pa pi*edlaga, naj odstopila obe sedanji vladi, republikanska in kraljevska, na njihovo mesto pa naj jemenski narod potom plebiscita izbere novo vlade.
Fejsalov predlog je najbrže uvod v novo savdsko politiko na jugu arabskega sveta, Id ima za namen spraviti Jemen v savdsko vplivno sfero. To ni izključeno, ■ kajti Fejsal ima denar, Naser ga pa nima. Denar v arabskem svetu pomeni več kot obrabljeni arabski na-cijonalizem.
Bolivijska junta išče posojilo
LA PAZ, Boliv. — Komaj je bolivijska vojaška diktatura z generaloma Barrientosom in O-vando na čelu vsaj začasno u-krotila opozicijo in rudarsko u-nijo, že se je obrnila na našo administracijo s prošnjo za novo posojilo. Nujno potrebuje vsaj $5 milijonov, kmalu zatem pa še $100 milijonov za rekonstrukcijo rudnikov kositra.
Poslala je v Washington posebno 4-člansko komisijo, ki jo sestavljajo samo taki režimski zaupniki, ki imajo dobre osebne zveze v naši prestolici. Komisija se bo seveda sklicevala na komunistično nevarnost, če Bolivija ne dobi posojila. Politični opazovalci pa mislijo, da bo nevarnost kmalu ponehala, ako bodo bolivijski generali dobili posojilo.
— Okoli 19 milijonov nefar-marskih družin v Združenih državah ima svoje lastne hiše.
Zenske dobijo delo
Ženska za čiščenje Iščemo žensko, da bi delala nekaj ur trikrat na teden, za čiščenje uradov v mali tovarni, E. 70 in St. Clair Ave. Kličite samo od 4..do 6. pop. 381-6264. ________________ (112)
Moški dobijo delo
Mizarje iščejo
Enega ali dva izkušena mizarja išče Dallas Manufacturing Inc. na 1115 E. 152 St., tel. 681-7022.	(m)
HELP WANTED — MALE IZKUŠENI
STRUCTURAL FITTERS
STRUCTURAL LAYOUT
ASSEMBLER - HEAVY
BLACKSMITH (Angle-Roll Machine)
^ CUT-OFF SAW
(Motch & Merryweather)
Morajo imeti skušnjo v težjih strukturnih delih, morajo biti zmožni-, brati načrte in delati vsako izmeno.
BAKLETT-SNOW-PACIFIC
INC.
6200 Harvard Avenue Cleveland, O. 44105
a	(7, 9, 11 jun)
fctALi OGLASI
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
tank! taiiislsfl pssfapfe samr^afeslsii
BUKAREŠTA, Rom. — Dokler ni v Romuniji prevladal vpliv ruskih komunistov, je bilo romunskih tovarišev sila malo, menda niti 1,000. Nekaj močnejša je bila socijalistična stranka, ki je štela nad 75.000 organiziranih pristašev. L. 1948 je novi režim formalno razpustil vse bivše stranke, tudi komunistično. Zato pa je ustanovil romunsko delavsko stranko, kamor je vključil socijaliste in komuniste, pa še nekaj levičarske inteligence.
Vodstvo stranke so prevzeli seveda komunisti. Romunska
Večina dežele odobrava Johnsonovo politiko v dominikanski revoluciji WASHINGTON, D.C. nobenem političnem problemu ni danes pri nas toliko govorjenja, prerekanja, kritike in hvale kot o Johnsonovi politiki v dominikanski krizi. Naša dežela pa posluša in si misli svoje. Kaj misli, je pokazalo posredovanje Gallupovega zavoda.
Zavod je dognal, da kar 76% vprašanih odobrava Johnsonovo taktiko; samo 17% jo kritizira, le 7% pa nima svojega mnenja. Drugačna pa je slika, ako se naša dežela sprašuje, kdaj bodo naši vojaki prišli nazaj domov iz Dominikanske republike. Le 41% jih misli, da bodo morali ^ ostati tam kar par let; 24% je j pa optimistično razpoloženih, u-pajo, da se bodo naše čete “prav kmalu” vrnile. 35% pa si ni na jasnem, kaj naj pričakujejo.
V najem
Oddamo 5 sob in kopalnico, spodaj, na 5441 Homer Ave. Prednost ima dvojica. Kličite HE 1-9482.	(HO)
Cleveland Heights - Colonial 6 - sobna hiša, zajtrkovalnica, stranišče tudi spodaj, izgotovljeno tretje nadstr., dve garaži, blizu višje šole in Cain parka. Cena nizka, $18,500. — Hedges Realty Co.. FA 1-2625. —(109)
Radi bi kupili
Radi bi kupili dvodružinsko — O hišo v Collinvzoodu ali v Euclidu od lastnika. Kdor ima kaj naj pokliče PO 1-4659.	(110)
V najem
Pet sob, zgoraj, kopalnica, fur-nez, garaža ali brez, na E. 71 St. Kličite 391-6074.	(110)
V	najem
5 sob, zgoraj, na novo dekori-rane, najraje odraslim; na St. Clair Ave. Kličite IV 6-0573. _________________________(110)
V	najem
Šest sob, 3 sobe spodaj, tri zgoraj, na 5125 Luther Avenue. Kličite HE 1-3829.	(113)
Za polet G,amini 4 se zanima ves svet
WASHINGTON, D.C. — Komunikacijski satelit Early Bird je prenašal polet Gemini 4 že
Naser se umaknil
od začetka ves čas, kar ga je delavska stranka je tistega leta j imel na razpolago. Tako je o-
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, zgoraj in spodaj, priključen porč, na 15910 Midland Ave. v Collin-woodu. Vpraša se na 703 E. 162 St. — PO 1-7583.	—(111)
V najem
Na Parkgrove Avenue, blizu Euclid Beach, 3 sobe, zgoraj, kopalnica, porč, $49. — Kličite WH 3-3981.
postala steber domačega komunističnega režima. Pretekli me-sec je pa glavni odbor stranke sklenil, naj dobi stranka pravo ime:	Romunska komunistična
stranka.
Uradna utemeljitev je obrabljeno stališče, da je Romunija
, vedel že prej, to se je zgodbo
.	- dekle je takoj na te to-
i 2dne besede še bolj zajo-a|° pa reklo:
Saj vem, da
Ali pa ne; včasi je tudi v polhovki hladno, pa pod slamnikom jako vroče, posebno, če se dela na grajskih njivah. -	, ni. Pa mi je! V polhovki pa nihče na graj-
n. .°> da moram iz naše hiše,1 Skih njivah ne dela,” govoril kit'16 Msto prazna zdaj, pa Ve- je Andrejko resno in ponosno.
a noč bo . .. Lani smo jo še
(Dalje prihodnjič.)
- v----- — 7------, —^ ni. Uo so v preteklem mesecu!že zakjučila dobo “socijalizma”
v kakršno stran se je obračalo. 12ačsL v Siriji kopati struge, ki lin da prehaja v dobo komuniz-Kadar se je obrnilo in zasukalo naj bi Jordanovo vodo speljale' ma. Romunski tovariši so na-malo proti severu na levo, joj, Pr°č °d Izraela, so Izraelci zače-! pravili ta sklep brez predhod-je bilo mrzlo. Ko pa se je obrni-ji na delavce streljati, posebni! nega posvetovanja z Moskvo. Za lo nazaj proti jugu in mu padlo! izraelski komandosi pa so na-jKremlj bo sklep romunskih to-
za vrat in mu dalo par polju-1Padli oporišča ob sirijski meji,|varišev izzivalen, kajti v Mo-.	___________c , „„ ^
b°v, je pa kai. bilo gorko, ka-j*2 katerih so posebni arabski skvi mislijo, da je samo Sovjet- vorimo o tistih v Latinski Ame-kor skoro sredi julija. Še Jure komandosi vpadali v Izrael. Iz-|ska zveza že pred vrati komu- riki. je dejal meni in Nicku, da take- raei je Sirijo posvaril, naj ne’nizma, dočim vse druge satelit-*	 o_______
ga vremena še ne pomni. Par “izziva”, ker bo na vsako novo ske države tičijo še globoko v' — Uporaba vode v naši deželi ------------------- ------—	^
ur sem ali tja, pa odpre nove izzivanje odgovoril s polno moč- socijalizmu. Vse skupaj ie sicer je tolikšna, da pride 1 300 <mlo-	ZA OSTARELE
registre za bol, hladno ah bol, jo. Sirija se za svarilo ni veliko prazno prerekanje, Ua'komu-' nov na dan na osZ ’	§ I
mogočil Angliji in na evropskem kontinentu, da so gledale vse prizore istočasno z Amerikanci.
Za železno zaveso je ruska televizija organizirala prenose, toda le posredno. Zato pa je rusko časopisje pisalo obširno o poletu. Poročila so bila nepristranska in brez vsake hudobne kritike. Tudi ostale države za železne zaveso so spremljale polet z dobrimi poročili. S poročanjem tudi niso zaostali avstralski in afriški časopisi, da ne go-
V najem
II državam ;	4 sobe zg°rai> spredaj, na 1079
|E. 64 St. — Vprašajte na 1087 Addison Rd.	—(7, 9, 11 jun)
V najem
4-sobno stanovanje, kopalnica, fumez, zaprt porč, spodaj. — Vpraša se na 7023 St. Clair Ave. Kličite tel 361-2309. (7, 9,11 jun)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze. itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Ne*vbury, Ohio tet JOrdan 4-5583
NjafePs ^hareitaaf
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN FGMOČI DRŽAVE OHi1
0<CZ>00<CZ>00<C=>00<CZ>0()<C^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<^><)o<=>oo<cr>oo<=>o()<=><)o<z>o
je imela to skrivnost, je drzna ženska nenadoma zbežala z Abijeve ladje in je še isto noč faraona o vsem obvestila. Toda on je Abiju odpustil in ga poslal s častjo domov, dasi bi ga bil moral za izdajstvo obsoditi na smrt. Meritra pa je ostala na dvoru in od tega časa je faraon, ki ji je zaupal in se dal ujeti od njene duhovitosti in lepote, pošiljal ponjo, kadar je hotel dobiti novic iz Memfide, kjer se je Meritra rodila; zdelo se je, da vedno vse ve, celo najbolj skrivne stvari, ki so se dogajale v tem mestu. In njena poročila so se mnogokrat izkazala kot resnična.”
“Temu se ni čuditi, dojilja, ker jih je gotovo dobivala od Kakuja, Adijevega zvezdoz-nanca in čarovnika.”
“Ne, kraljica, temu se ni čuditi, zlasti ker je plačevala skrivnost s skrivnostjo. Prepričana sem, da je faraon, ko sem ga posvarila, vendar poslal po Meritro, ki se je vsemu temu zaničljivo smejala in pravila, da je njegov brat Abi že vdavnaj pokopal vse želje, ker je zadovoljen s svojim odličnim položajem in s svojo oblastjo, ki jo bo eden njegovih sinov podedoval za njim. Pravila mu je tudi, da so čete zbrane zgolj v večjo čast vajinih veličanstev, ki nista imela nikoli bolj vdanih in bolj ljubečih podložnikov, nego je princ Abi, ki da ga sama upravičeno sovraži, kakor upravičeno ljubi faraona in njegovo hišo. če bi se bilo bati nevarnosti, je vprašala, ali bi se sama upala stopiti v Abi-
CHICAGO, ILL.
TEXACO
Announces a New Concept of Service Station Marketing'
• Opportunity • Min. Investment • Financing • Independence • Paid Training • Promotional Assistance For information and no obligation contact: North Side Loc., P. O. Box 68, Des Plaines, 111. Phone daily 8 to 5, NA 5-9660. Eves, and weekends, call 945-5247. South Side Loc. — R. G. Rankin, P. O. Box 98, Lock-port, 111. Phone daily 8 to 5, BI 2-3840, Eves. & weekends, call 355-1632.	(110)
jevo bližino, v bližino moža, ki ga je nekoč izdala, ker je njeno srce čisto in iskreno in Tako ji je faraon verjel in jaz sem se uklonila faraonovim poveljem, ker sem vedela, da bi se drugače ujezil in me morda ločil od tebe, ljubljene kraljice in rejenke, kar bi bila sedaj, ko je Rames odšel, moja smrt. In vendar se bojim, da nisem storila pav.”
“Da, tudi jaz se bojim, da nisi storila prav, Asti, toda vse odpuščamo tistim, ki grešijo iz ljubezni,” je odgovorila Tua prijazno in jo poljubila. ‘‘O moj oče, faraon! Kateri Bog te je ustvaril tako slabotnega, da se more zli duh v ženski podobi igrati s krmilom tvoje politike! Sedaj pojdi, Asti, ker moram spati in poklicati Amena, da pomore svoji hčeri. Zanka je močna in dobro spletena, toda Amen mi bo morda v sanjah pokazal, kako naj jo raztrgam.”
Ko se je slavnost tisto noč končala, se Meritra, faraonova ljubljena strežnica, ni vrnila z ostalim spremstvom v tempelj, kjer je stanovala. Ko so se vračali iz dvorane, je zašepetala nekaj besed glavnemu točaju v uho, ki je vedel, da ji je faraon dovolil prihajati in odhajati, kakor želi, in je odgovoril, da ji bodo vrata odprta.
Meritra si je zagrnila glavo s temnim plaščem, se splazila za neki kip v sprednji dvorani in čakala, dokler se ni kmalu nato pojavila visoka postava, tudi ogrnjena s temnim plaščem, in, ji pomignila, šla je za njo skozi razne prehode in navzgor po ozkih stopnicah,
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
BAKERS
OVEN MEN AND APPRENTICES
Day Work
mary m mmm go.
4545 Lyndale HU 9-5400
(110)
HELP WANTED
NEW, MODERN PUNT
Just North of Lombard occupied since first week of May
3 SHIFTS — OPEN
FEMALE
ENVELOPE PACKERS FOLDER OPERATORS OFFICE HELP
MALE
MACHINE OPERATORS MACHINISTS SWEEPERS STOCK HANDLERS PRODUCTION CONTROL MEN
Excellent Fringe Benefits — Interviewing at
313 ROHLWING RD.
(Rte. 53 Across from Mitchell Airport)
ADDISON, ILLINOIS	629 - 5004
ki so se zdele neskončne, dokler ni postava slednjič odklenila težkih vrat, ki jih je, ko sta vstopila, zopet zaklenila.
Tedaj se je Meritra znašla v zelo bogato opremljeni sobi, ki je bila razsvetljena z visečimi svetilkami in ki je oči-vidno služila za stanovanje človeku, opazujočemu zvezde in ukvarjajočemu se s čarovnijo; vsepovsod na okrog so namreč stale čudne kovinaste priprave in zavoji iz papirja, pokriti s skrivnostnimi znamenji, nad mizo pa je visela sijajna vedeževalna krogla iz kristala. Meritra je sedla na stol in odložila svoj temni plašč.
“Da po pravici povem, prijatelj Kaku,” je rekla brž ko je prišla do sape, “prav blizu bogov prebivaš.”
“Da, draga Meritra,” je odgovoril in se suho zahihital, “moja hiša je nekako sredi poti do neba. Tu čepim v samoti in opazujem ter si zapisujem, kar se dogaja tam gori,” je pokazal na nebo, ter na drobno prodajam svoja poročila, kar jih smatram za primerna zemljanom tam spodaj.”
Ta za denar seveda, Kaku?”
“Gotovo, za denar, in pristaviti moram, za dober denar. Nihče ne ceni posebno učenjaka, ki zahteva majhno nagrado. Uredila si torej tako, da si mogla priti semkaj, in vesel sem, da te po tolikih letih zopet vidim, skoraj prav tako mlado in lepo kakor nekoč. Povej mi skrivnost svoje večne mladosti, draga Meritra.”
Meritra, ki je bila ničemur-na, se je nasmehnila tej laskavi vljudnosti, dasi je bila v resnici dobro ohranjena, zakaj bila je v letih* ko so Egipčanke večinoma stare, še vedno sveža in čedna.
“Izborna vest,” je odgovorila, “dober tek in krepostno, mirno življenje, ki je usoda gospe na faraonovem dvoru — to je moja skrivnost, Kaku. Bojim se, da predolgo bediš
JUNIJ
s
tr
B
□JBl mmm. ..
MS)«.!©
rnmmm
ffl©!3eL.U!_
KOLEDAR
društvenih
prireditev
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
JANITOR
For Church Headquarters Office In Hinsdale
For Appointment Call Mr. Palmer
325-3231	(HI)
(11)
MALE HELP
MACHINISTS Lathe Operators - Surface Grinders
We will pay you top scale for your experience. Good working conditions. Overtime. Company Benefits. Job security. ,
Call FI 5-0160
VOGEL TOOL & DIE COUP.
1825 N. 32nd AVENUE; % BLOCK SOUTH OF NORTH AVENUE MELROSE PARK, ILLINOIS
r	(id
OPENINGS FOR:
EsigEii® Lathe Operators Final Inspeders Tool Isosn iaclbist
Top wages — shift premiums — complete benefit program —- excellent working conditions. Apply in person or call personnel director at PO 7-2100.
mm AVIATION
6G33 W. 65th Street (An Equal Opportunity Employer)
(111)
FEMALE HELP
NURSES
R.N. And L.P. N.
3 to 11 and 11 to 7. Full time and relief. Excellent salary. 6 Paid Holidays, Paid meals.
THE FAIRFAX CONVALESCENT HOME 3601 S.
Tel.: 749-4160
Mr. Booher, Adm.
Harlem Ave., Berwyn
MACHINE OPERATORS — Fully exp. Girls to work on custom made draperies. Must Pleat fold & handle power sewing machine & sizing. Speak Lithuanian,, Polish, English or German. 233-5554, 1260 W. 103rd.
(Ill) |
JUNIJ
12.	in 13.—Zveza DSPB “Tabor”
priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije.
13.	—Balincarji prirede svoj piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. Začetek ob enih.
20.—Otvoritev Slovenske pristave za leto 1965.
27.—Federacija Ohio KSKJ društev priredi letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa na White Rd.
27.—Slov. šola pri Sv. Vidu, počitniška prireditev na Slov. pristavi.
JULIJ
4.—Slovenski dan s sodelovanjem slovanskih skupin na Slovenski pristavi.
7.—Federacija klubov slovenskih upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi.
11.—Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik.
14.	-15. -16. -17. -18.—Letni farni karneval pri Sv. Vidu.
14.—Klub upokojencev z Waterloo Rd. priredi piknik na farmi SNPJ.
25.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti ima na Slovenski
in da si zato osivel in se izsušil kakor mumija — čeprav si še vedno dovolj postaven v svojem dolgem oblačilu,” je pristavila, da mu malo osladi požirek.
‘‘Moj poklic je tak,” je odgovoril, toda obraz se mu je spačil, zakaj tudi on je bil ničemuren. "Moj poklic je kriv, ki delam za blagor drugih, in slaba prebava pa prepih v tem prekletem stolpu, kjer zijam v zvezde; od tega me trga po kosteh. Obe bolezni nie tareta in moram vzeti zdravil,” je rekel in nalil dva kozarca ter-enega izročil Me-ritri. “Pij, takega vina ne boš našla v Thebah.”
“Prav dobro je,” je rekla Meritra, ko je izpila, “toda težko, če ga mnogo popijem, bo, mislim, tudi mene začelo ‘trgati po kosteh’. Pa povej mi, stari prijatelj, ali sem tukaj yarna? Ne, ne pred faraonom, on mi zaupa in dovoljuje, da grem po njegovih opravkih, kamor hočem, — marveč pred njegovim kraljevskim bratom. Nekoč je imel dober spomin, in kolikor sem mogla videti, menim, da se njegov značaj ni poboljšal. Morda se spominjaš nekdanje zaušnice in kako sem mu jo vrnila.” “Nikoli ni zvedel, da si bila ti, Meritra. Tako na moč domišljav je, da je menil, da si mu ušla, ker te je pregnal iz svoje kraljevske navzočnosti in te dal — meni.”
“O, tako je mislil, ali res? Kako; domišljav bedak!”
“Pfav grdo si mi zagodla, Meritra,” je nadaljeval Kaku užaljen, ki ga je nekdanja izguba, ko se mu je obilno vino začelo pretakati po žilah, zopet zabolela. ‘Dobjo veš, kako sem te vedno ljubil, in resnično, ljubim te še sedaj,” je pristavil in jo je občudo-vaje motril.
“čutila sem, da nisem vredna tako učenega in odličnega moža,” je odgovorila in ga je gledala s svojimi črnimi očmi. “Jaz bi ti bila samo ovira v življenju, dragi Kaku, in sem zato rajši stopila v službo tega ubogega bitja, faraona — v faraonov samostan, kakor ga imenujem. Pa saj teh reči ne ooš povedal Abiju, kajne?” (Dalje prihodnjič)
pristavi piknik.
25.	—Dan Slovenske Dobrodelne
Zveze v Parku sv. Jožefa na White Rd.
AVGUST
I.	—Slovenski športni klub ima
na Slov. pristavi svoj piknik. 8.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
8.—Slovenski dom na Holmes
Ave. priredi piknik v parku sv. Jožefa.
II.	—Slov. upokojencu v Euclidu priredijo piknik na SNPJ farmi.
15.—Slov. telovadna zveza ima
svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi.
22.—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi.
29.—Oltarno društvo sv. Vida bo v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo. SEPTEMBER
12.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
26.	—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue.
28.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju.
OKTOBER
2.—Slovenski dom na Holmes
Ave. priredi Vinsko trgatev v svojih prostorih.
9.—Proslava 45-Ietnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.	—DSPB “Tabor” priredi svojo
jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave
10.	—Marijin dvor št. 1640 Kato liških borštnarjev praznuje 5 Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja.
24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30.
24.—Cerkveni zbor Ilirija praznuje 40-letnico svojega delovanja.
30.—Slov. narodni dom na St.
Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.”
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND
na St. Clair Ave. opero “Lucia Di Lammermoor.”
13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje
25-letnico obstoja z zabavo in
plesom. Igral bo E. Habatov orkester.
3.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
24.	—Slovenski dom na Holmes
Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom.
25.	—WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
JANUAR 1966
30.—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
MAREC 1966
20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av.
27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop.
PLESKANJE -- BARVANJE
HIŠ IN PROSTOROV, ZUNAJ IN ZNOTRAJ
opravimo točno po Vaši želji za zmerne cene.
TONY KRIST AVNIK
PAINTING 1171 E. 61 St.
DECORATING
HE 1-0965

RUDY KRIST AVNIK COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-09G5
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe, e Vsa dela zavarovana, o Preračuni brezplačni.
BMGMSfO PUČNIK na farmi s^fl Jnžefa m Wliits IfeL v nedeljo, 11, jraija ISSIL
Za ples igrajo “VESELI SLOVENCI” « Na ražnju pečeni prašički in jagnjeta • Vljudno vabimo vse prijatelje in znance. • Pridite, preživeli boste lepo popoldne. © Na svidenje!	Odbor.
im
J^aznanilo in Zahvala
V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, v Gospodu preminul naš ljubljeni oče
prijateljem in znancem, da je dne 8. maja 1965
Martin Kostajnšek, st.
Pokojni je bil rojen dne 9. junija 1886 v vasi Sromlje, okraj Brežice ob Savi, Slovenija, Jugoslavija. V Ljubljani v Sloveniji žaluje za njim še brat Jože. V Ameriko je prišel leta 1912.
Pokopali smo ga dne 12. maja 1965. V pogreb, sprevodu smo ga prepeljali iz Zakrajškovega
pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, kjer je pokopališče Kalvarija.
Župnik, Rt. Rev. Msgr. Louis Baznik, je vodil pogrebne obrede v pogrebnem zavodu, daroval pogreb, sv. mašo, spremljal pokojnega na pokopališče in ob grobu molil za večno srečo pokojnikove duše. Rev. Francis Baraga ip Rev. Jošt Martelanc sta asistirala pri slovesni sv. daritvi, Rev. Francis Baraga in Rev. Alojzij Rupar pa pri pogrebnih obredih na pokopališču. Pogrebne sv. maše so se udeležili tudi Rev. Victor Cimperman, Rev. Victor Tomc, Rev. Joseph Ozimek, Rev. Raymond Hobart in Rev. Arthur Zanutic. Rev. Francis Baraga in drugi duhovniki so prišli in molili ob krsti pokojnega.
Mil. gospod prelat in ostali častiti gospodje duhovniki naj prejmejo našo iskreno zahvalo za vso naklonjenost in duhovno tolažbo. Posebno hvaležni smo č. gospodu Joštu Martelancu, ki je-ob smrtni uri prihitel in pokojnemu podelil sveto poslednje maziljenje.
Toplo-Se zahvaljujemo društvu sv. Antona Sr. C.K.O. Prav lepa hvala društvu Slovenec št. 1 SDZ, Ivi je pokojnega počastilo kot svojega člana. Posebej se zahvalimo tistim dobrim pokojnikovim sobratom, ki so nosili krsto. Isto-tako najlepša hvala podružnici št. 5 Slovenske Moške Zveze, članom društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu, članicam Our Lady Sodality — Marijine družbe — in vsem, ki so pod vodstvom č. g. Raymond Hobarta skupno molili sv. rožni venec ob krsti pokojnega očeta.
Dragi naš ata! Počivaj v božjem miru! Naj naročje!
bila slovesna pogrebna sveta maša, nato pa na
Bog povrni dobrim sosedom, ki so zbrali sklad za sv. maše, za krasni venec in za druge dobre namene v počastitev pokojnega očeta. Posebej hvala Mrs. Frances Okorn in Mrs. Cecilia Sufcel, ki sta zbirali. Zahvaljujemo se iz vseh naših src Eleonore Karlinger, Mrs. Antonia Verb, Mrs. Helen Moža, Mrs. Emily Peterlin, Mrs. Mary Markusic in Norma Blocker, ki so nam v dneh najhujše bolečine in žalosti bile v blagodejno pomoč.
Naj dobri Bog povrne vsem, ki so darovali za sv. maše, vsem, ki so poklonili cvetje in vence ali dali v druge dobre namene v počastitev pokojnega očeta. Prisrčna hvala vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Zakrajškovemu pogreb, zavodu se prav lepo zahvalimo za skrbno in ljubeznivo ureditev pogrebnih priprav in odlično vodstvo pogrebnega sprevoda.
Našo toplo zahvalo izrekamo vsem, ki so prišli pokojnega kropit, ki so se udeležili skupnih molitev v pogrebnem zavodu, vsem, ki so prišli k pogrebu, biii pri sv. maši in spremili pokojnega do groba.
Kolikor smo imeli naslove, smo vsem razposlali spominske podobice in zahvale. Če bi kdo pomotoma naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo naj nam oprosti in sprejme to našo skupno zahvalo, ki je prav posebno namenjena tistim, ki jih s posebno zahvalo nismo mogli doseči.
angeli božji poneso Tvojo blago dušo v božje
Truplo Tvoje pod gomilo v svetem miru naj počiva, duša pa naj v večnosti rajsko blaženost uživa.
žalujoči:
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri!
Blag spomin, na Tebe, dragi, bo živel v nas do konca dni, Ti spomin se nas v večni slavi in prosi za nas milosti.
ALBINA KOSTANSEK — hči MARY ČERNE — hči MARTIN KOSTANSEK — sin in OSTALI SORODNIKI.
Cleveland, Ohio, 7. junija 1965.