Stev.
Mtsja rasen tsetfef« in pr«n%ev ve a Es e a n opoldan.
bredniStvo ,;e v Ljubljani, Frančiškanska uiiea it.6'1. Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vraža.
taserati: Enostolpna petit-»rstica 75 vin., pogojen vprostor 1*25 v; razglasi in poslano vrstica po 1*50 v; Večkratne objave po dogovoru primeren popust
Pavialnl Franko v tfrfavl SHS.
V LJublfani, v soboto 13. septembra 1919.
Leto
Glasilo jugoslov. socilalno - demokratične stranka.
Posamezna štev. stane A—- 40 vinarjev. —t
Naročnina: Po pošti ali k dostavljanjem na dem ?a celo leto 72 K, za pol leta 36 K,' za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo lelo 77 K, %& ostalo tujino in Ameriko Bi K. Reklamacije st lisi so po?tulne.prosto.
Upravni&tvo je ▼ Ljubljani} Frančiškanska ulica št. Gl., Učiteljska tiskarna.
Telefonska št, SIS.
Pismo iz Belgrada.
Parlament, ki «1 parlament. — Kvorum
— Klerikalna zahrbtnost. — Pred neposredno odločitvijo.
11. septembra 1919. i* — Boje se bolnega glasovanj«.
. V narodnem predstavništvu sta **va bloka. Socialistično - demokratični in — reakcijonarni. Pri glaso-vanju za septemberski kredit vladi Je to povsem potrjeno. Vlada ima za seboj veliko večino —, dasi Je par-•ament (če smemo rabiti ta izraz!) *elo slabo obiskan. Za vlado glasuje Po 105—106 poslancev, proti pa 35 36 od opozicije, seve »kvoruma« ® * Pravzaprav ne bi smelo biti za vlado to nikako vprašanje, ker smo intell ves čas, odkar ta »parlament« ‘"Oruje, posebno pa v dobi Proti-ceve vlade, priliko opažati, da |e pri x|asovan]ih manjkala polovica po-L^cev. Kadar se je pri glasovanju ks» delati vladi neprilike, pa ni ®»o »kvoruma«!! Protičeva vlada je "*a vedno preko tega na dnevni red! Jr0spodje, ki se nazivajo »narodni Predstavniki«, pridejo najrajše le v'j >7* ouete in jo potem odkurijo mimo jjomov. Ker niso bili izvoljeni od jiudstva, ampak imenovani od svo-strank, ne čutijo nikake prave in se le smejejo, češ — ouo kron na mesec — to je že ne-
VeClnu lILtS?eti doma *e tudi leP°‘
S bioi*h le S<M v
svo?HetCi0n?™ b,ok naznanja v svojih časopisih: »Vlada nima večl-
mora odstopiti«, toda ta
tatii« ne m°re obenem poka-
2w «daiSa °" ,Teč,no! Vseh Poslancev je 188 — ako ima vlada le 120
na svoji strani, potem bi jih mo-fa*o biti 168 na strani opozicije — in 1 vidimo? Za vlado glasuje po 105 ao 106, proti 35—36 poslancev. Opo-na SV°J? strani veliko manj dn t ^ vlada, opozicija dobro ve, D® le manjšina — zato noče bojnega psovanja. Tu se vidi, kje je večina! yDOzlclia le obstrulra; opozicija le •abotlra parlamentarno delo!!
, Gospod dr. Korošec in njegov Jugoslovanski klub se najbolj čudno Ponašata. Pred pol letom se je cedil ji?1?1® liubeznl do države, ki jo je nre-r1«. Dr. Korošec je sedel od novembra v vladi — ve dobro, da koncentracijska vlada ni mogla delati, ker je vsak vlekel na svojo stran in ker Jwdo ni mogel energično nastopiti Proti korupciji iz ozirov na tovariše svV« • Sodrug Anton Kristan je v ®»ojem znanem govoru od 24. maja,
ko je razlagal zakaj izreka nezaupanje vladi, jasno posedal: vlada mora imeti jasen program, mora vedeti kaj hoče, ne sme biti gola mešanica ; edino taki vladi je Izreči zaupanje, ker edino tako bo mogla izvršiti svojo veliko nalogo.
Kar ]e takrat sodrug Kristan povedal, Je moral vsak odobravati Zlasti je dr. Korošec dobro vedel, da ni delo v takem kalmetu mogoče. Ko je pa sedaj nastopila nova vlada, se ni dr. Korošec upal niti precizirati v čem se pravzaprav strinja z njo. Edini Jugoslovanski klub ni v debati o programu vlade zavzel no* benega stališča, nobeden od teh poslancev se ni v imenu jugoslovanskega kluba Javil k besedi — le glasovali so »proti«, seve v nadi, da bo reakcionarni blok večji kot vladni
—	ali zmotil se je: vlada je imela večino... Človek bi pričakoval, da stopi iugoslovanski klub v opozicijo, ki bo stvarno pobijala vlado in kritizirala ter kontrolirala vladno delo. Ali, nič tega! Začel Je obstru-Irati. Dr. Korošec }e šel prvi med ob-strukcioniste.
Isto vlogo igra tudi narodni klub, čemur se pa ne bo čudil tisti, ki pozna glavne voditelje tega nesrečnega kluba.
In da vodi V glavnem opozicijsko obstrukcijo proti sedanji vladi gosp. Protič, ni treba $e poseke} po-vdarjati.
Kaj bo storita vlada? Ima večino, nima pa »kvoruma«. Ali nai se umakne manjšini— ki ne bo imela niti večine niti kvoruma?! Ne vemo, kaj bo storila vlada. Tozadevne izjave še'ni. Med posameznimi poslanci prevladuje mnenje, naj se vlada drži svoje večine in počaka daljšega razvoja. Mnogi so pa zato, da se tia te melju modernega volilnega reda razpišejo volitve in pošlje ta /parlament«, ki noče delati, domov. Skoda stroškov, ki Jih povzroča državi.
Situacija ni jasna. Vlada se še ni odločila. Padla pa bo odločitev mogoče preje, nego dospe ta dopis v Ljubljano. — Žalostno dovolj, da se nahajamo v takem položaju ravno sedaj, ko se na mirovni konferenci v Parizu odloča o zelo važnih vprašanjih. Velika doba Je našla male ljudi.
Zmagovalci«..
»Zavedajte se, da ste zmagovalci!* vpijejo združeno naši ministri ln vsi naši meščanski listi.
, Dogodki ne dajejo žal povoda Srezmejnemu lirizmu in pogovori na-• a Junakov iz zaledja so zaista ne-^aožni spremeniti trdo resnico.
Zmaga je strašno draga. To po-w aja bolj in bolj očitno, čim se približujemo poravnavi vojnih računov. g«upna svota, ki Jo Je zmagovita rancija izdala, iznaša 350 milijard, ” nihče ne more misliti na to brez strahu.
Nada, da bi plačali Nemci, je šla o vodi! Znani finančnik Ribot Je v “ekem pogovoru označil to nado kot ^romno iluzijo. Od uničene Nemčije nore dobiti Francija k večjemu kake ^Jiijarde, ki bi komaj zadostovale za ^postavitev porušenih krajev. Kar r »atiče vojnih stroškov, za te mo-^ ? skrbeti Francozi sami.
Dne ■aj,tec*ai storiti ? Poseči zopet po DrJik ’ da nam bo možno živeti, Haw Dlti industrijo, trgovsko mor-In	Prevoz in promet? In potem?
ie d i Ka zahtevati predujmov, ko i	v inozemstvu itak že tako ne-
veren ?
jlniamo samo eno državo še, ki bi Žeiya trenotno pomagati Franciji: rWi e države! Toda pod kate-tra‘JOKoji? Tukaj se spoznava vso ^nost našega položaja, cij0 ;^r?vs^° ravnotežje med Fran-n Ameriko ie zrušeno: meuialna
vrednost dolarja znaša 7.10, ki se bo kmalu še poslabšala. Cim več bomo kupovali od naših upnikov na kredit, temveč bomo izgubili pri zamenjavi denarja.
Pred vojno Je Franclja Izvažala v Zedinjene države vino in likerje: sedaj Je pa izvoz po amerikanskih zakonih zabranjen. Veliko francoskih Klavnic, vloženih' v amerikanskih vrednostih, Je pred letom 1914. še neslo kompenzacijski dobiček od nakupov Francije v Ameriki. Te vrednosti pa so bile med vojno vse prodane.
Francija nima nobene druge pro-tibilance za uvoz, kakor izvoz luksu-rijoznih predmetov preko oceana in profit, ki ga bo dobila od amerikanskih turistov, ki pridejo po sklepu miru v Francijo.
Primerjajte s temi milijoni ostale odstotke, ki jih ima plačati Francija za svoje dolgove in za prihodnje potrebe, ki jih ima kriti z nakupom žita, petroleja, mesa, itd. pa imate pravo perspektivo temne bodočnosti.
Amerikanski trgovci nimajo navade, delati denarne operacije na temelju — čutov! Njihovi emisarji govore jedernato kratek jezik: »Amerika vam bo dala novih kreditov pod enim samim pogojem: ona bo naložila precejšnjo glavnico v vaših podjetjih«.
Kdor razume te besede, ve da te značijo padec Francije pod ekonomično gosDodstvo Zedinjenih držav.
Naši vladodržci Imajo pač vzroka vabiti Francoze, da naj se zavedajo, da so zmagovalci
Marcel Cacltin.
Fevdalci na delu.
Najvažnejše vprašanje, okoli katerega se suče vse državno življenje, Je agrarna reforma. Da se je še do danes ni rešilo, to je vzrok ne samo vladnim krizam, temveč tudi krizi v državi sami. Kakor so ostra razred na nasprotja med kapitalisti in proletariatom, tako ostra so tudi nasprotja med begi in kmeti, veleposestniki in malimi kmeti. Da je agrarno vprašanje v naši državi ne samo že davno zrelo nego celo prezrelo za rešenje/je pokazala vnovič velika kmečka skupščina v Sarajevu dne 24, in 25. m. m. Zastopniki kmetov so enoglasno zahtevali, da se odstranijo vsi Še preostali ostanki fevdalizma in so trdno sklenili, da od tega na noben na^in preje ne odnehajo, dokler se to v resnici ne izvrši. Njih deputacija je obiskala 4. t. m. vse klube pri vladi. — Tega kmečkega gibanja vlada, če ni slepa, ne sme omalovaževali, be v časih avstrijskega oblastva so se bosanski kmetje tako hudo borili proti fevdalizmu, da je Avstrija morala imeti v Bosni na tisoče žandarjev in vojaštva. Danes bosanski kmetje ne priznavajo nobenega bega več in če izda vlada tudi še toliko takih zakonov. Gibanje proti fevdalizmu je danes vkoreninjeno v ljudstvu in če vlada končnovčljavno' na odpravi enkrat za vselej vse, kar še diši po fevdalizmu, bo prišlo po celi Bosni in kjer še kaj takega obstoja, do pobojev in puntpv. Vkljub vsemu temu pa nekatere meščanske stranke, predvsem radikalci in naši klerikalci ovirajo rešitev agrarnega problema, ker ravno zastopajo koristi veleposestnikov. Radikalci so že po balkanski vojni preprečili kričečo agrarno reformo v Macedoniji in Stari Srbiji, ki je podobno povsem Onemu v Bosni in Hercegovini. Radikalni mogotci so kupovali po Macedoniji in Stari Srbiji veliko zemlje in ulogo prejšnjih turških veleposestnikov in begov so prevzeli oni. Poleg teh radikalcev se nahajalo močne skupine veleposestnikov tudi na Hrvatskem, Vojvodini, Sloveniji in Dalmaciji, ki so vse organizirane in so močni politični faktorji, ker razpolagajo z ogromnim bogastvom. K tem organiziranim veleposestnikom Je v zadnjem pristopila tudi še skupina veleposestnikov-begov lz Bosne in Hercegovine. Bosanski begi so videli, da so naše meščanske stranke hude nasprotnice agrarni reformi. Zato so se ojunačili, se že tudi
1.	septembra 1.1. v Sarajevu organizirali in odpošljejo svojo deputacljo k regentu. Sklenili so rezolucijo ki zahteva zistiranje (preklic) vseh dosedanjih, agrarne reforme tičočlh se odredb in izrekajo vladi nepoverie-nje, ker narodno predstavništvo ni Izvoljeno po volji naroda. Ti begi, ki sov prejšnjih časih pobijali, morili in si tako zasužnjili bosanske »težake«, so se sedaj postavili na stališče »demokratizma« in zahtevajo, da se Jim prizna desetina t. zv. »hok« iz leta
1918.	in 1919., da se Jim zemlja plača v polni ceni in se Jim da odškodnina za vse »škode«, ki so jih utrpeli ob času prevrata. Kaj torej vidimo? Vidimo, da so se veleposestniki in kapitalisti, posvetni in cerkveni, trdno organizirali po celi državi, da preprečijo pravično agrarno reformo. To naj si naši kmetje zapišejo za ušesa in vendar enkrat uvidijo, da vse meščanske stranke delajo na to, da se iz kmetov napravijo bajtarji, ki naj bi samo delali na veleposestvih kot sužnji, kakor pred 1.1848., in da ostro nasprotujejo agrarni reformi (razdelitvi zemlje), ki jo naša stranka na ves Klas zahteva. Duhovščina in posvetna gospoda delata roko v roki.
Mi h Hiotai JHUflri
Nemški neodvisni socija-listi o položaju.
»Pravo Lidu« prinaša razgovor svojega dopisnika z zastopnikom nemških neodvisnih socijalistov na lucernski konferenci, s sodrugom H i 1 f e r d i n g o m. Ta je izjavil skupno z zastopnikom francoske večine, sodrugom C o n g n e t o m med drugim sledeče: O stranki: Ko Je 9. novembra 1918 izbruhnila pri nas revolucija, je bilo naše časopisje zatrto, organizacije niso eksistirale. Imeli smo sicer moralno zaupanje vsled pravilnega ravnanja med vojsko, toda tiskovnega in organizacijskega aparata za udejstvovanje v širši javnosti nismo imeli. Danes pa imamo 600.000 članov v političnih organizacijah, 50 dnevnikov in naše glavno glasilo berlinska »Frelheit« izhaja v 200.000 izvodih. Lahko rečemo, da smo vsaj tako močni kot socijalni demokrati desnice. — O Internacionali: Stojimo na strogi mednarodni solidarnosti. Med vojsko smo bili ravno mi Internacionali najbolj verni. Iz druge Internacionale nismo izstopili, dasi na vemo, ako bomo lahko ostali v njej; del stranke se vede zelo skeptično in se klanja moskovski Internacionali. Nova Internacijonala, ki se sedaj gradi in bo v Ženevi zgrajena, nam bo pokazala kaj in kako, ona mora postati Internacijonala akcije, Internacijonala činov. Danes ne stoji v ospredju več minimalni program demokracije in socijalne politike, ampak končni cilj Internacionale, mora odločiti med reformističnimi ln revolucijonarnimi tendencami. Cs Internacijonala ne bo znala najti stališča do revolucije in protirevolucije, izgubi svoj pomen. V tem smo %\ edini z Italijani, Norvežani, Švicarji in Francozi. O boljševizmu ne moremo izreči sodbe, ker nimamo avtentičnih poročil. To sodbo bomo lahko izrekli tedaj, ko bodo tud* bolj-ševiki z nami v eni Internacionali, kar se bo doseglo z razvojem razmer v Rusiji. — Sodrug L o n g n e t se popolnoma strinja s temi izvajanji. Internacijonala se mara obrniti na levo. Začeti moramo s čini. Proti ruski revoluciji ne smemo govoriti, marveč braniti Jo, podpirati posebno, ker vodi meščanstvo proti njej divji boj.
O naselitvi Goričanov v Macedoniji.
Te dni sta prinesla »Slov. Narod« in »Slovenec« daljši članek, v katerem g. StrekelJ, ravnatelj gorl-ške kmetijske šole, jako priporoča naselitev Goričanov v Macedoniji. Iz članka g. Streklja odseva, da pisec ne pozna dobro niti Macedonije niti Kosovega.
Macedonija in Kosovo sta sicer res sposobna za marsikako kmetijsko panogo in tam si utegne marsikdo tudi res najti lep kos kruha, toda kar tako enostavno, kakor sl to predstavlja g. StrekelJ, se naselitev tam doli ne da izvršiti. Treba vse drugačnih načrtov in temeljitih predpriprav, sicer pridejo begunci z vlado vred samo iz dežja pod kap. Vsaka stvar ima svoje dobre In slabe strani; tako jih imata tudi Macedonija in Kosovo, g. StrekelJ pa ne omenja v svojem poročilu nobene sence, on samo hvali.
Tistih malaričnih mlak n. pr. se ne bo dalo kar tako zlahka in hitro odpraviti; leta pretečejo, predno bo kaj, če si bodo morali naselniki sami zidati vasi in mesta ter obenem obdelavati zemljo, graditi ceste, ki jih ni tam kaj prida itd.
Tudi je v Macedoniji in na Kosovem agrarno vprašanje ravno tako. če ne še bolj zapleteno, kakor dru-Kod. So tam posestva raznih ag ln begov, so čipčije (koloni), so razne sporne tapije (zemljiška pisma) Itd.; poleg tega je tudi nebroj družin, zlasti srbskih, katerim so nasilni turški mogotci svoj čas s silo pobrali po-sestava ter ta družine iztirali. Sele ko
bo vse to urejeno, se bo dalo resno, govoriti o naselitvi vanjskih družin v. večjem Stilu in določiti jim zein^ IjiSča.
Naposled pride pa še neko drugo vair.c vprašanje v poštev, namreč to: koliko je in bo pravzaprav kmetovalcev iz zasedenega ozemlja, katerim m ničesar drugega ne kaže, kakor da se izsele. In ali bi ne bilo mogoče vse tiste naseliti kje bližje, tale, da ostanejo kolikor mogoče blizu svojcev in svojega plemena. £e navaden delavec, ki nima drugega kot roke, ne gre rad predaleč a doma, ako ima v domačem kraju \z kuj zaslužka, toliko težja je emigracija kmetovanccv, kajti nihče ni s tako otroško ljubeznijo navezan na rodno grudo kakor ravno kmet.
Izkušnje nas uče, da se kmet navadno izseli šele takrat, ko zapoj« na njegovem domu boben.
To povdarjamo v svarilo pred neptemišljenimi koraki ravno Goričanom, ki imajo kaj svojega doma.
O študiju trgovske visoke šole na Dunaju.
Strokovno društvo dunajskih eKs-portnlh akademikov »Jugoslavija« daje na številna vprašanja dijaštva Q razmerah in ustroju eksportne akademije, o življenju na Dunaju in o državnih podporah na kratko sledečo informacije:
Ko so naše čete zavzele Celoveo, Je nemško nacijonalno dijaštvo iz* ključilo Slovence z brahijalno silo iz eksportne akademije in iz akaa, menze. Solidarnost Jugoslov. dijaštva pa je prisilila Nemce k popustljivosti, profesorski zbor se Je postavil na stališče, da nacijonalne in politične stvari ne spadajo v šolo, glasoval proti izključitvi in nam tako omogočil nadaljno obiskovanje predavanj. Navzlic temu so bili takrat naši akademiki mnenja, da se v bodoč« začetnikom kolikor mogoče odsvetuje študij na Dunaju. Radi tega prosimo vlado, da pove, ali naj vstrajamo v tem mnenju ali ne. Če bo namreč nemško dijaštvo predbacivalo Jugoslovanom še v naprej, da jedo nemškf kruh, da naj plačajo nemško kulturo in če Jih bo metalo pri vsaki priliki šol, naj bi si Jugoslovani poiskali bolj prijaznih gostiteljev.
Dunajska eksportna akademija J« sestajala še do letos iz dveh letnikov,
V	prvi letnik so bili sprejeti brez sprejemnega Izpita samo absolventi trgovskih akademij, s sprejemnim izpitom (iz francoščine, knjigovodstva, korespondence, trgovske aritmetike, trgovskega in meničnega prava) oa Vsi abiturijenti srednjih šol. če kdo Izmed abiturijentov ni reflektiral na takojšnji sprejem v I. letnik, je moral preje pohajati enoletni splošni oddelek. Pozitivni letni izpit je imel isti učinek kakor sprejemni izpit.
»K. k. Export-Akademie« je bila ustanovljena od dunajskega trgovskega muzeja. Nemško - avstrijski parlament Je akademijo na splošno; zahtevo od letos naprej podržavil in jo postavil v vrsto šol visokošolskega značaja. Obenem Je naročij profesorskemu zboru, naj izdela da Jeseni nove predloge o njenem ustroju. Izvedeli smo neoficijelno, torej neobvezno od profesorskih strani, da s« bo šola imenovala »Hochschule fui\ Welthandel«, da bo imela tri letnik« (študij bi trajal 6 semestrov), splošni oddelek se spremeni v samostojen abiturijentski tečaj, tvarina bi ostala ista. Bo-li mogoče s sprejemnim Izpitom preskočiti katero leto, kakšne razlike bodo delali med absolventi gimnazije in realke na eni in trg. aka-* demije na drugi strani, ni znano.
V	prvem letniku so predavali sledeče predmete: Francosko, angleško, knjigovodstvo, korespondenco, trg, aritmetiko, trg. kontoar, nacijonalno; ekonomijo, tehniko svetovne trgovine, blagoznanstvo, tarif, mednarodno menično in čekovno- trgovsko- civilno- in morsko pravo in UDravo. Različni drugi jeziki, bančni1
larsi, iranc. in angl. stenografija ne-ob /e/no.
Predznanja v kateremkoli imenovanem predmetu za začetnike splošnega oddelka ni bilo treba. Šolnina 20o K pro semester, dokumenti pri vpisu (rojstni in krstni list, maturitetno izpričevalo, domovinski list). Opisovanje se začne prve dni oktobra.
Šola je prvovrstna, ima bogato knjižnico in lepo zbirko vzorcev Wciga.
Življenje na Dunaju Je bilo zadnji čas za juKoslov. dijaka dobro. Vlada v Belgradu je votirala jugosl. menzi (za vse dunajske visokošolce Ju gost. narodnosti) lepo množino živil. Sedanji ministrski predsednik Davidovih je obljubil pomoč tudi v bodočem letu. Hrana (obed in večerja) je bila samo za najbolj potrebne In siromašne dijake zastonj, sicer je stala 5 K dnevno. Kako bo prihodnje leto, ni mogoče prorokovati. Ker se lahko zgodi, da menzi zmanjka hrane, naj dijaštvo ne gre študirat kar brez denarja in brez živil.
Stanovanja na Dunaju se dobe za 70 do 150 K. Knjige so dosti drage
Centralna vlada v Belgradu Je prenesla podpore v delokrog pokrajinskih vlad. Skoro na vseh ministrstvih so se nas s tem odkrižali. Oktober se bliža, dijaštvo težko in željno pričakuje vladinih naredb o podporah.
Da se ni še nihče spomnil gmotnih dijaških skrbi v mesecu septembru, pa smo tudi sami krivi. Politična prenapetost nam je preprečila poizkuse in nam še danes brani ujediniti se v gmotnem vprašanju. Koliko natn prednjači dunajsko dijaštvo s svojim vsem dijakom brez razlike nacije in prepričanja dostopnim »Export-Aka-demiker VVirtschaftsverein* - om, Wirtschaftsverei-om fiir Wiener-Stu-dentenscljaft« itd.!
Te samo stanovske, ekonomične organizacije seveda ne izključujejo številnih političnih In kulturnih udru-2enj.
Žalibog tovarišem ne morem dati o podporah nobenih drugih pojasnil.
Evgen Lovšin, stud. ex. acad. tajnik »JugoslavlJe& društva jugosl. dunajskih eksportnih akademikov.
Brzojavne vesti.
(Naša izvirna poročila.)
Nemčija pred novimi revolucijonar-nimi nemiri?
Nemški listi poročajo o skrajno napetem položaju, ki vlada v Nemčiji. Razni listi pišejo o novi revoluciji, ki se pripravlja na Je$en. Boj za nadvladje se bo razvil med buržo-azijo in med spartakizmom. Stališče vlade je zelo omajano. S svojo politiko si je že odtujila svojo obrambno vojsko, ki ni več popolnoma zanesljiva. Nemčija se bliža velikim dogodkom, ki bodo zahtevali novih, a celih mož.
Lenin o agrarnem vprašanju.
Lenin je izdal knjigo, v kateri razpravlja o agrarnem vprašanju. V »vojem delu opozarja na vajnos* kmetskih slojev ter jih prikazuje ko glavno oporo komunistične vlad:, vine. Lenin naglaša, da se nikakor ne sme razpolagati z zemljišči onih kmetovalcev, proti katerim so bolj-ševikl nastopali s silo In jih zlostav-IJali; pri njih mora popolnoma zadoščati, da se oblasti omejijo na kontrolo njihovega mnenja In življenjskega načina.
Jugoslavija.
VLADA NE BO DEMISIJONIRALA.
LDU. Belgrad, 11. Kljub vsem glasovom, ki se širijo iz vlade nasprotnih političnih krogov, da bo vlada demisijonirala, se ugotavlja, da so vse te vesti brez vsake podlage. Via-da se je odiočila, da vztraja tudi nadalje na svojem mestu.
Slovenski uradnik! zapuščajo Belgrad.
LDU. Belgrad, 11. Med sloven skim uradništvom se opaža močno gibanje, da korporativno zapuste Belgrad. Železniški uradniki so Belgrad že zapustili, Ta odhod urad-ništva je pripisati nezadovoljstvu radi nekaterih administrativnih nesoglasij.
Zakon o najemnini.
LDU. Belgrad, 11. Minister za notranje stvari Je zahteval preko ministra za pravosodje, naj izreče ka-sacijsko sodišče svoje mnenje o zakonu glede najemnine, ker so se pojavila različna tolmačenja posameznih odredb.
Dr. Veljkovlč težko bolan,
LDU. Belgrad, 11. O bolezni finančnega ministra dr. Vole Veljko-viča javljajo, da je nevarna. DosedaJ značaj bolezni še ni ugotovljen. Ne ve se, ali je krvavenje v črevah posledica tvora v želodcu. Zaradi krvavenja pada minister večkrat v nezavest.
Konfe renca gozdarskih (ndustrljcov.
LDU. Belgrad, 11. Na konferenci gozdarskih industrijcev, ki bo v Zagrebu, so odpotovali tudi zastopniki iz Srbije in Črne gore. Na tel konferenci bodo zastopani vsi gozdarski hidustrijci iz Italije.
Po svetu. GLASOVANJE ŠVICARSKIH SOČI-JALNIH DEMOKRATOV.
LDU. Bern, 11. (DunKU.) Na shodih socijalno-demokratske stranke v Chaux de Fond, Nenenburgu, Bieht in Churu so odklonili % veliko večino vstop v tretjo internacijona-
lo,	shod v Schaffjiausenii pa se je Izrekel za vstop, t
Beni, 12. (DunKU.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Glasovanje o pristopu švicarske spcijalrie demokracije k tretji luternacijonali j*
pokazalo do sedaj naslednje rezultate: 2865 glasov za in 4614 proti pristopu. Več odsekov se še ni odločilo, toda tudi ti posamezni sklepi ne bodo ničesar izpremenill na končnem rezultatu, ki je tak, da švicarska soci-jalna demokracija izstopa iz druge internacijonale, ne da bi pristopila k tretji. Pri glasovanju je bila slaba večina za pristop samo v kantonu Curih, Bazel mesto In Bazel okolica.
Odlog za podpis podaljšan.
LDU. Pariz, 11. (DunKU.) Po mnenju lista »Tempsa« bo odlog, ki se je dovolil Ruraunom in Jugoslovanom za podpis nemško-avstrijske mirovne pogodbe In ki poteče 13. t. m., najbrže podaljšan.
REŠITEV TEŠINSKEGA VPRAŠANJA.
LDU. Berlin, 11. (DunKU.) WoI-ffovemu uradu se poroča iz Prage: Danes ob 23. uri je dospela v praški grad, kjer je sedež čehoslovaške vlade, brzojavka čehoslovaškega pa riškega poslanika dr. Beneša, ki javlja, da je rešitev tešinskega vprašanja Izpadla za Cehe neugodno da pa se bo sedanje besedilo razsodbe vrhovnega sveta revidiralo še danes. Načelniki klubov vseh čeških strank zborujejo permanentno pri predsedniku Masaryku na Hradšinu. Ceho-slovaška mirovna delegacija v Parizu Je dobila navodilo, naj ne podpiše nikakršne pogodbe, ki izroča te-šinsko ozemlje Poljakom, marveč naj v tem primeru takoj odpotuje v. domovino.
Razveljavljenje 61. člena nemške ustave.
LDU. Pariz, 11. (DunKU.) Kakor se poroča soglasno, je vrhovni zavezniški svet sklenil vztrajati neomajno na tem, da se člen 61 nemške ustave razveljavi, in poslati nemški vladi v zmislu tega sklepa sestavljeno noto.
V9tala Turkov.
LDU. Versailles, 11. (DunKU.) Kakor poročajo iz Aten, so izbruhnile v zahodni Traciji vstale Turkov proti Bolgarom. Bito Je več spopadov pri katerih le bilo ubitih mnogo Bolgarov.
Rdeča armada zasedla Kijev.
LDU. Moravska Ostrava, 11. (DunKU.) »Gazeta Poramm« poroča: Boljševiki so izkoristili spopade med generalom Denjikinom in generalom Potljuro ter so iznova zasedli Kijev.
Nemiri v Bostonu.
LDU. Boston, 11. (DunKU.) Čete so dobile povelje, da morajo biti pripravljene, da takoj lahko nastopijo, ker se radi stavke policijskih uradnikov širi brezpostavnost. Oplenjenih je bilo več prodajalen, mali izgredi se množijo, škoda znaš« čez 300 milijonov dolarjev. Poroča ser da so bile ponoči napadene ženske. Drhal je drvlla po ulicah in prisilila varieteje in gledališča, da so prekinila predstave. Več oseb je ranjenih vsled strelov in z noži. Aretiranih je bilo 200 oseb.
Agitirajte za naše Časopisje I
Vsem zaupnikom soc. demokratične stranke
se naznanja, da se vsled nastalih zaprek delavski dan jutri v nedeljo, dne tjfc.t. m., ne more vršiti ter se bode njegov« preložitev objavil® ob pravem času.
Glose.
Zakonski predlog o volitvah v
konštituanto. Nova vlad«, je predložila zakonski prpdlog O volitvah za konštituanto in Je naglašala, da Je ta predlog izdelan na osnovi našega volilnega reda in da so v predlogu zapopadene tudi nove odredbe po najmodernejših principih. Po teni zakonskem predlogu bi se vršile volitve pet mesecev potem, ko stopi ta zakon v veljavo. Zakon pa bi stopil v veljavo en mesec po izvršeni demobilizaciji. Pet dni pred in tri dni po volitvah ne sme nikdo biti pozvan od oblasti. Začasno narodno predstavništvo izgubi svojo veljavo na dan sestanka ustavotvome skupščine. Poslovnik ostane isti kot v začasnem narodnem predstavništvu. Država se deli v volilna okrožja In ta v volilne okraje, ki so označeni v dodatku zakona. Pravico voliti Ima vsak državljan in državljanka od 21. leta. Volilne pravice nimajo: obsojenci, ljudje poti koukurzom itd., kakor že predpisano po našem volilnem zakonu. Poslanec mora imeti najmanj 25 let. Nadaljne točke predloga govore o možnosti in pogojih kandidiranja, o volilnih odborih: državnem, okrožnih in krajevnih, ter o kandidatskih listinah. Volitve so po absolutni večini. Ustanovi se tudi volilni sod. — Zakonski predlog se sploh deli na te dele: splošne odredbe, volitvene skupine in Število poslanikov, o aktivni in pasivni volilni pravici, volilne oblasti, volilni spiski, kandidatske listine, glasovanje, volilni sod in zaključne naredbe.
— »Hrvat« je prinesel o tem zakonskem predlogu, ki je bil še izdelan pod prejšnjo vlado od ministra Kramerja in njegovega pomagača Stoparja, silno ironičen članek, kjer pravi, da pomeni ta predlog nesmrtno blamažo za Kramerja in Stoparja.
— Niti sodba »Hrvata« ne bo ravno objektivna. Mi bomo oh priliki o celi stvari še izpregovorili. Za danes beležimo samo toliko.
»Narodni Listv« in vstop Jugoslovanskih socialistov v vlado. »Narodni Listy« pišejo o vstopu jugoslovanskih socijalnih demokratov v vlado med drugim sledeče: »Še v maju so bili govori slovenskih in hrvaških socijalistov grozeči. Sedaj je pa nastal z vstopom v vlado preobrat. Gotovo je k temu pripomogel propad madžarskih boljševlkov, a nič manj pa tudi skrb za usodo svoje lastne države. Iz tega stališča je čin socijalne demokracije, priznavajoč za sedaj tudi princip monarhije, čin pravega razumevanja državnih In narodnih potreb.« — »Pr4vo Lldu* pripominja k temu: »Pri nas pa smatrajo »N. L.« udeležbo socijalnih demokratov v vlado, in ker so tl najmočnejša stranka, tedaj prevzetje mesta ministrskega predsednika, za zločin. Tega, da stranka s tem mnogo žrtvuje državi, ne vidijo, ampak od jeze »N. L.« kar besne. V Jugoslaviji so se seveda zaenkrat zadovoljili z monarhijo. Kdo ve, če bi ne govorili — v slučaju, da mi priznamo Njegovo Veličanstvo Karla Kramara
— o pravem razumevanju za državne potrebe, tudi N. L.« — Ta pripomba »Pr. L.« skoro popolnoma velja za »Slovenca« in »Večerni List«. Seveda bi moralo biti tisto Njegovo Veličanstvo, pri nas Njegova Visokost gosp. ministrski predsednik druga oseba.
Za vrnitev vseh ujetnikov. Mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi je poslal najvišjemu ententne-mu svetu dopis, v katerem pozivlje zavezniške vlade, da puste vojne ujetnike v ententnih državah kar najpreje domov. Tudi če bi se iz formalnih vzrokov, da tri zavezniške države še niso podpisale miru, ne začelo takoj z nameravanim prevažanjem, naj se vsaj začne iskati sred-stev In potov, po katerih bi se ujetniki vrnili domov. Problem o vrnitvi ujetnikov, katerih je v ententnih državah še mnogo in so raztreseni po vseh svetovnih delih, je veliko bolj zapleten, kot pa pred časom prevoz ujetnikov iz osrednjih držav v domovino. Zato želi komltet Rdečega križa, da se s pripravami takoj začne ter da se izvoli komisijo, k! se bo s tem pečala. Te naredbe bi dokazale, da ententa ne želi prepustiti ujetnikov ponovnemu zimskemu bivanju v tujini.
Italijanski kmetje rešujejo sami agrarno vprašanje. V Italiji Je agrarno vpršanje pereče že desetletja. Italijanski kmetje so zelo siromašni, nimajo zemlje, ker se skoro vsa zemlja nahaja v rokah latifundlstov. Meščanske stranke so vedno hudo nasprotovale agrarni reformi, Sedaj so italijanski kmetje sami posedli zemljo In jo' začeli obdelovati. Veleposestniki so se prestrašili ln vlada skuša sedaj zadovoljiti kmete s tem, da jim ponuja obdelovati zemllo kot
najemniki. Gibanje italijanskih' kmetov je vedno močnejše, posebno še sedaj, ko se je odpuščeno vojaštvo vrnilo na svoje domove.
Jetniki umirajo od gladu, tako piše »Glas Slobode« v Sarajevu, kjer se v vojaškem zaporu nahaja več civilistov. Celih sedem dni niso že dobili nič drugega za jesti kot kruh. Vojaška oblast se baje izgovarja, da nima kredita za prehrano, civilna oblast pa jih tudi noče prevzeti. Tako so ti reveži predani žalostni usodi, da umirajo od gladu. Vladi se je že odposlal tozadevni protest.
Persekncije. Izkaz »Centralnega partijskega viječa« socljalističke radničke partije (komunista) kaže, da so bili vsi Člani odbora zaprti, internirani in pregnani. Še sedaj jih je Še polovica zaprtih ln interniranih.
Aretacija rodbine Stjepana Ra« diča. Kakor smo že poročali, se je na podlagi ovadbe aretiralo gospo Stjepana Radiča in njegove štiri hčere, češ, da so vodile po deželi obširno akcijo proti rekrutiranju in da so kmete zavajale k neizpolnjevanju vojaških dolžnosti. Aretiranke 90 bile pddane sodišču.
Auto-delavnice in topniški arzenal.
V	Ljubljani so dve auto-delavniei in en topniški arzenal. Zaposlenih je v vseh teh obratih čez 200 delavcev monterjev, strugarjev, ključavničarjev in drugih. Do L septembra t.}. so bile te delavnice menda v področju vojaške intendance za Slovenijo v Ljubljani, sicer se pa ni nikdo, prav brigal za razvoj delavnic. Mislilo se je; dokler gre dobro, naj gre, ko pa zmanjka vsega, pa se enostavno postavi delavce na cesto — ln konec je besedi. Posamezni privatniki so že videli potrebo in koristi auto-delavnic. V Več krajih se že nahajajo male delavnice, ki pa ne morejo uspevati, ker nimajo potrebnega kapitala na razpolago. V gori imenovanih delavnicah pa bi se lahko izvrševala vsa popravila.
Z eno besedo: treba je energičnega strokovnega vodstva, treba ma-terijala in urditev plač delavcev, ki so danes izmed vseh kovinskih delavcev najslabše plačani.
Žalostno! Ali gola resnica je, da pri nas ne more eksistirati delavec., ki ima potrebne zmožnosti, še tistega malega števila sposobnih monterjev se noče za njih delo primerno od~ škodovati. Ni čuda, da ljudje odhajajo, ker tu sploh ne morejo živeti.
Merodajni faktorji zganite se, ako vam je v resnici kaj ležeče na razvoju jugoslovanske industrije! S 1.1. m. je prevzelo posebno ravnateljstvo vojnega ministrstva gori navedene delavnice. Dosel je tudi ukaz vojn. minist. radi ureditve plač, ki bi morale biti izplačane do 15. avgusta nazaj. Delavstvo Je imelo upanje da se iste tudi izplačajo. Radi tega se je tudi oglasila deputacija delavcev pri gosp, polkovniku Vašiču kot glavnem upravitelju vseh delavnic. Izjavil pa je, da došli ukaz ni ukaz, temveč samo nekaka lestvica (skala), po kateri naj bi se plače uredile, da pa ni določeno ali je to dinar ali krona. Delavstvu je dobro znano, da ima tu organizirani slovenski kapital svoje roke vmes ter bo izvajalo tudi konsekvence. Storili smo poirebne korake, da pridemo do svojih pravic!
Kar velja za Zagreb in Belgrad, naj velja tudi za Ljubljano! Nikdar si pa ne bomo pustili kratiti svojih pravic. — Naj torai to merodajni faktorji vpoštevajo. Delavstvo gori navedenih delavnic se zaveda, da so del človeške sile, ki vstvarja kapital. Ako od nas zahtevate, da ustvarjamo, nas tudi primerno odškodujte ter tudi nastavite strokovno naobraženo vodstvo, ako nočete, da ostanemo vedno samo pastirji koštrunov.
NAŠIM NAROČNIKOM ClTATELJEM
IN
naznanjamo, da smo ustregli njihovi opravičeni želji, da bi dobivali »Naprej« še isti dan po železnici. Odslej se namreč dobiva list v Ljubljani že ob 11, url predpoldne, obenem se ga pred to uro že odpošlje na deželo. Sodrugl na dejo! Pridobivajte nam novih naročnikov! Razširjajte Vaš list vsepovsod: po Javnih lokalih, v delavnicah, tovarnah, pri prijateljih, sploh kjerkoli Je prilika. Vsak organiziran sodrug smatraj za svojo dolžnost, da nam pridobi vsaj enega novega naročnika. »Naprej« Je najce-neišl dnevnik pri nas. Zatorej, delavci in delavke, segajte pridno po njem! Prebrane Številke oddajte drugim, ki bi jih radi čitali! Zahtevajte »Naprej« po gostjlnali, kavarnah, brivnicah itd.! V nobeni delavski hiši ne manjka naš list »Naprej!«
Dnevne vesti.
Klerikalna kolobocija.
O	nesrečni državni politiki v 'držav! SHS smo povedali že včeraj nekaj misli. Zdi se nam, da bi temu ne imeli dosti dostavljati, toda boj meščanskih političnih strank med ser boj se vrši v nekakšni kapricioz» nosti brez smotra za splošnost. x vsem boju je alfa in omega le strau-karskopolitična sebičnost.
V	taboru slovenske klerikalne, stranke so začeli sedaj neokusen bol proti demokratski zajednici in socija-listom. Socijalni demokrati seae namreč v vladi, dasl se nahajajo v. ostrem nasprotju z demokratsko za-jednico. No, in prej so sedeli z njimi v vladi klerikalci (gg. Korošec in Gostinčar). Posebno pa je markantno za klerikalce, da hvalijo vlado zaradi delavnosti. Kot primer navajajo, kako je dr. Korošec hitro odpravil pomani' kanje živil. Pa kaj je napravil dr. Korošec? Uvedel je prosto trgovino S tem odprl vrata oderuštvu. Vf tega pa je napravil s trgovci z zitotv in z mlini pogodbo, ki nam je znatno podražila mlevske pridelke. Storil je torej uslugo veleagrarcem In paro-mlinom, prebivalstvo pa Je izroeu »vojnim« dobičkarjem, špekulantom-
Glede delovanja prejšnje vlade nam dogodki v Parizu in doma do-velj jasno pričajo, kaj je vlada delala-Pravzaprav ni deiaia nič; kvečjemu zunanji ugled nam je zapravila. Nad pol leta so se gospodje ministri prepirali ln pozabili na praktično in politično delo. Niti glede volilne pravice se niso mogli zediniti. Delati niso mogli, ker je bila vlada sestavljena iz strank, ki za delo niso zmožne.
Nikakor pa ne trdimo, da ho sedanja vlada kaj posebnega napravila-Ne more, ker je opozicija premočna-neresnost v predstavništvu prevelika. Tudi dem. zajednica in sranka, ki bi zaslužila naše zaupnje. In če pripravi volitve ter reši nekaj nujn'” stvari, je sedanja vlada storila mnogo. Boj klerikalcev kot opozid-ionalcev je torej le političen manever in javnost sodi o boju, zlasti proti so-cijalnim demokratom, ‘popolnoma drugače kakor sl klerikalci domisli*1' jejo. Kdor sedi nad pol leta v vladi itj se baha s svojim delom, ta bi motal znati tudi pokazati to delo in uspehe-
Zato, dragi klerikalci, najbolj pai metno napravite, če molčite, da va» ne prekriče pariški dogodki, odej ruška politika in slepomišenje * lahkovernostjo jugoslovanskega ljudstva.
Pametno bi bilo, da nehate s kolobocijami, ker ta posel pač ne pristop resnim politikom.
Brezglavost.
Včerajšnji »Večerni list« se je zopet hote ali nehote zmotil. Pod naslovom »Brezglavost« piše neka] 0 socijalistih na podlagi^članka v »Zv0' nu«. V resnici piše »Zvon« o slovenskih klerikalcih in sicer sledeče' » . . . slovenski klerikalci, ki so do včeraj deklamirali o edinstvu države in naroda so prešli naenkrat v kolo hrvatskih avtonomistov, onih avtonomistov, ki so nekega dne zahtevi«* iz ust brezglavega Mate Laginje hr-vatsko domobranstvo menda zato, da se branilo« s puSko v roki proti srbski »invaziji« . . . Klerikalci so prešli z avtomaši v krog »bratov« ra-, dikalcev ter obstruirajo proti vladi tako, kakor niso prvi še nikoli ob* struirali na Dunaju in drugi ne v Zagrebu, ne v Budimpešti . . . Tak<J »Zvon« —
In ml trgovski pomočniki?
Mnogokrat smo že imeli prilik? čitati v raznih listih o obupnih klic**1 iz delavskih krogov, ter o slabe# gmotnem stanju v katerem se sedaJ nahajajo. Vsakdo je usmiljenja vreden, kdor ne zasluži toliko, da bi se preživel, vendar jih je malo, ki so » tako žalostnem stanju kot ravno m1 trgovski pomočniki. — Cestni metač ima dnevno 15 do 16 K, mla« izučen rokodelec 18 do 20 K. Trgovski pomočnik pa seveda, reči in P1-*! mesečno 300 do največ 450 K, to bj bilo dnevno 10 do 15 K, s temi nov«?1 živi ali umri, ali pa hodi zapuščen okoli. Za kar danes dobiš komaj no in stanovanje, kako naj to zaOMj stuje tudi za vse druge potrebSČine« Gospodje trgovci utemeljujejo s’aDJ plačevanje svojih moči a “ton* “a 9 blaga in tudi ne protnefe> MI pa Vr mo, da je vsega dattA m da se n* samo izkorišča. Nam ■ ■	'	•«,
pogin! V glavnih'me	;
so posebni strokovi: ...i.. v izko% ščanju nekateri železnin&Hf. k{ S0 sfj deli celo vojno d< '-i ter kopic«* *»? nar. Stopimo že ukrat našim ščevalcem na prste, da bodo upos vali naš gmotni položaj, ker naše t« mere so res brezupne. — ^ p0!
Tu se nasvetuje združenje te stro v močno organizacijo, na pa vstot
društva raznih meščanskih’ strank jjot privesek, kjer so že ravno trgovski nastavljenci ob vsaki priliki.)
Prek! sod ukinjen.
Sporazumno s poverjenikom za pravosodje odrejam ukinjenje pre-kega soda, proglašenega dne 13. ftiaja 1.1. s štev. 3913/pr. v političnih okrajih Celje, Maribor, Radovljica, Slovenjgradec in v avtonomnih mestih Celje in Maribor. — Poverjenik fca notranje zadeve: Golia, s. r.
Jutri kolesarska dirka Vransko-
Ljubljana, od pol 2. do pol 4.
Automobilisti in vozniki pozor! KSK Ilirija prosi vse one automobi-Jlste, kolesarje in voznike, ki bi vozili
V	nedeljo med pol 2. in pol 4. uro popoldne na cesti Celje-Ljubljana, da Vozijo strogo po levi strani ceste iti pazijo na dirkače, ter po možnosti obstoje, da ne ovirajo dirkačem poti.
V	pekovskem obrtu je nočno delo odpravljeno in vpeljan nedeljski počitek. S 15. septembrom, v pondeljek, Be začne v vseh pekarnah Še le od 4. ure zjutraj naprej z delom. Stranke &e opozarja glede domačega kruha, Ba še prcdpoldnem nosijo kruh k pekom in se tudi priporoča, da poprej Popra šajo dotienega peka, kdaj da naj ■prh-eso peči kruh.
Drobno.
— V prid našim slepcem se vrši iutri v nedeljo, dne 14. t. m. na senčnatem vrtu gostilne »Drašček« v Bohoričevi ulici 9, vrtna veselica kegljaškega kluba »Venček«. Začetek ob 14. uri. Zaključek kegljanja je ob 16. uri, ne pa kakor je bilo pomotoma naznanjeno ob 19. uri. Na sporedu je razdelitev daril, srečelov, ples na Primorski način, petje, umetahii ogenj. Svira godbeni oktet. Vstopnine ni.
— Na državni realni gimnaziji v kovein mestu bo vpisovanje v I. razred v pondeljek, dne 23. septembra od 8. do 10 ure, v ostale razrede v torek, dne 23. seutemb -u ou 9. do 12. ure, sprejemni izpiti za L razred se prično cine 22. septembra ob to. uri, ponavljalni in naknadni jzpUi .bodo dne 23. in 24. septem-?ra- Natančnejša navodila bodo ob-avnena na uradni deski v šolski vezi.
'T ^zpis štipendij. Deželna vlada razpisuje večje število štipendij za izobrazbo na raznih tehničnih, trgovskih in obrtnih šolah. Pri razdelitvi ustanov se bo upoštevalo tudi obrtnike, ki se hočejo na kaki inozemski šoli izpopolniti. Želeti bi bilo, da se Priglase ukaželni, že izučeni mladeniči tapetniške, sedlarske, pleskarske. kolarske, galanterijske, strojarske in lončarske obrti, katerim bi bilo tako omogočeno obiskovati špe-cijelne obrtne šole, katerih pri nas nimamo. Prošnje je vlagati do 19. septembra na deželno vlado Natančnejša pojasnila daje Urad za Pospeševanje obrti, Ljubljana. Dunajska cesta št. 22.
— Zdravniški list. Srbsko zdravniško društvo je pričelo v Belgradu izdajati list popularne in strokovne vsebine. Urednik ]e dr. Jovan Dimič.
—	Kolesarska dirka Vransko-I.jub-Ijana v nedeljo popoldne ob Vz2. uri se vrši ob vsakem vremenu in je pričakovati prihod prvih dirkačev na cilj okrog 3. ure. Občinstvo se prosi, da se strogo ravna po navodilih rediteljev na cilju in pazi, da ne ovira dirkačem vožnje na cesti. Enako naj se na celi dirkalni cesti drži le pešpoti in pazi osobito na otroke, da ne bodo skakali preko ceste. Za zadnjim dirkačem vozi auto z zdravnikom. Razdelitev nagrad je na zabavnem yečeru zvečer ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma.
— Opozarjamo na Matijo Gubca, ki ga predvaja danes, v soboto in jutri, v nedeljo društvo kino-nastav-Jjencev v korist našim invalidom na Koslerjevem vrtu. Vršita se vsak dan po dve predstavi, prva ob polosmih in druga ob devetih zvečer. Med predstavo svira oddelek vojaške godbe. V filmu nastopata v glavni vlogi umetnika Ignacij Borštnik in Irma Polakova. Posetite!
Iz stranke.
DISKUZIJSKI VEČER.
, V ponedeljek, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer se pričnejo diskuzijski večeri o občinski politiki v Mahrovi Šoli. Vabi se vse sodruge, kateri se zanimajo za Občinsko upravo v obče. Vstop dovoljen proti izkaznici. Kraj. pol. org. JSDS za Ljubljano.
LJUBLJANSKIM SODRUGOM!
Ker so pondeljkovi večeri od zdaj ftaprej posvečeni komunalni politiki,
Bno preložili, dosedanje pondeljkove skuzije za soboto. Prvi večer je že danes ob 20. uri! (Mahrova šola.)
Skupna seja zaupnikov vseh ljubljanskih podružnic »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo« se vrši v sredo, dne 17. t. m. ob 18. uri (6. uri zvečer) v dvorani Mah-rove hiše. Polnoštevilna udeležba nujno potrebna.
Osrednji in upravni odbor »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo imata skupno sejo v sredo, dne 17. t. m. ob 20. uri (8. uri zvečer) v tajništvu. (Mahrova hiša.)
Ustanovni občni zbor pivovarniških delavcev v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 14. septembra ob pol 10. uri dopoldne v salonu restavracije pri Novem svetu, Marija Terezija cesta 14.
Vestnik „8vobode“.
Izobraževalno društvo »Svoboda« Udmat - Moste ima svojo redno sejo v soboto, t. j. 13. septembra točno ob
6.	uri zvečer!
Kultura.
Repertolr Narodnega gledališča v Ljubljani. D r am a : V soboto, 13. septembra »Snegulčica in škratje«. Izven abohenrenta. —
V nedeljo, 14. septembra ob 3. uri popoldne »Snegulčica in škratje«. Izven abonementa. — V nedeljo, 14. septembra ob pol 8. uri zvečer »Favn«. Izven abonementa. — V pondeljek, 15. septembra zaprto. —
V torek, 16. septembra »Dnevi našega življenja«. Abonement B/l. — Opera: V torek, \6. septembra »Pikova datna«. Abonement E/3.
Iz gledališke pisarne. V soboto dne 13. septembra ob pol 8. uri zvečer se igra »Snegulčica« izven abonementa. Pri predstavi sodeluje orkester Dravske divizije, pod vodstvom kapelnika g. Periča. Baletne točke Je naštudiral baletni mojster g. Pohan. Režiser g. A. Danilo. Cenjene gg. abonente opozarjamo, da se > Sncgulčica« kot otroška igra ne bo igrala v abonementu. — V nedeljo 14. septembra ob 3. uri popoldne »Snegulčica« izven abonementa, zvečer »Favn« izven abonementa.
Edmoiid de Goncurt. »Dekle Eliza«. Preložil Pastuškin. V Ljubljani,
1919.	Izdala in založila Tiskovna zadruga. — Cena broširani knjigi 7 K, vezani 9 K 50 vin. Drugi zvezek Prevodne knjižice (I. zvezek: Besi) Tiskovne zadruge prinaša preiresujo-či roman deklice Elize, hčerke babice iz pariškega predmestja. V blestečem slogu popisuje pisatelj v prvem delu povesti, kako in zakaj je postala Eliza radi razmer, v katerih je zrasla pocestnica-vlačuga in nazadnje zločinka. Zaradi umora svojega ljubimca obsojena na smrt, a pomiloščena v dosmrtno iečo, živi v drugem delu romana bedno življenje v kaznilnici, kjer počasi duševno in telesno umira, ^ dokler ne izdahne. Prepričani smof da bo našla »Dekle Eliza« obilo čitateljev, jo toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6.
Nova knjiga o zgodovini Jugoslovanov. V prihodnjih dneh izide v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, Anton Mellkova »Zgodovina Srbov, Hrvatov In Slovencev« Knjiga je namenjena onim, ki se hočejo obširneje poučiti o naši preteklosti In obravnava Jugoslovansko zgodovino enotno In ne ločeno po plemenih. Jako okusno opremljena knjiga bo veljala 10 K, po pošti 80 vin. več. Naročila sprejema že sedaj Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodnijska ulica štev. 6.
Gospodarstvo,
Opozarjamo na današnji nas In-serat »Jugosl. kreditnega zavoda«.
Zavod stremi za tem, da se i mi gospodarsko osamostvojimo. Podpira jugoslovansko trgovino, Industrijo in obrt. Podpisujte njene deleže!
Promet med Belgradom In Solijo je, kakor se poroča iz Belgrada, zopet vpostavljen. Poprave na pokvarjenem moštu so izvršene.
Vrednost krone. Na torkovi borzi v Zagrebu so imele inozemske vrednote naslednje tečaje:	100	do-
larjev = 5300 kron; 100 čehoslova-ških kron = 150 do 153 kron; en funt šterlingov = 2ll do 215 kron;
1	napoleondor = 179 do 181 kron; 100 mark = 260 do 264 kron; 100 jir = 5Ž0 do 522 kron; 100 lejev = 239 do 242 kron.
Izvoz lesa. Vse prošnje za dovoljenje izvoza lesa, se morajo nasloviti na Šumsko centralo v Belgradu in vložiti pri podružnici Centralne Uprave v Ljubljani. V prošnji mora biti natančno navedeno: naslov pošiljatelja, nakladalna in namenbna postaja, naslov prejemnika, množina, vrsta, kakovost in vrednost lesa in zadnja železniška postala v Jugo-slaviil.
Zdravstvo.
Ambulatoriji za odvračanje veneričnih bolezni in bakterljološkc pre-iskovalnice. Ministrstvo narodi;ega zdravja namerava v področju cele države ustanoviti večje število imenovanih zavodov. Zdravniki, ki bi se zanimali za službovanje na teh zavodih, naj se priglasijo do 1. oktobra 1.1. pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani ter naj javijo: 1. kje sedaj služijo in v katerem kraju države bi hoteli služiti; 2. kje so študirali veneroiogijo ali bakteriologijo in kako dolgo? 3. kje so praktično delovali in kako dolgo? 4. izpričevala o svojem delovanju; 5. znanstveno delovanje. Služba bo do definitivne zakonite ureditve honorarna ali pogodbena; plača bo znašala do 1000 dinarjev na mesec.
Vladna kriza.
Sedanji vladi menda ne bo pre-ostajalo drugega kakor podati deitii-sijo ali pa diktirati volitve v konšti-tuanto. To je že gotova stvar. Tudi prejšnja koncentracijska vlada zaradi svoje nekonsolidarnosti ni mogla tovesti nobenega političnega in gospodarskega problema, ki bi odgovarjal koristim splošiiosti in ujedmjenju jugoslovanskih ljudstev, marveč je pospeševala le interese imovitih boljševikov, ki so izkoriščali trgovski in politični položaj. Ves čas nismo čuli iz ust dosedanjih vlad resne besede o veliki izgubi na Primorskem, o izgubi dohoda do Adrije ali o organizaciji države. Zakaj je bila vlada v teh vprašanjih tako pasivna, dasi gre tukaj zž eminentno gospodarsko in kulturno vprašanje Slovencev, se nam zdi netunljivo in grfeh. Tudi sedanja vlada se ni mogla ba-viti s temi vprašanji, ker ima močno opozicijo večinoma tistih Strank, ki so faktično vladale prej. Sedanja vlada bi morala podpisati mir z Avstrijo; tega pa ne mara storiti. Najbrž se dovoli krajši rok odloga za podpis miru z Avstrijo.
Zanimiva razkritja
o deželnem in občinskem go*
spodarstvu na Kranjskem.
KAKO SO SLEPARILI.
(Dalje.)
Ta promet se nanaša na poseone kredite, ki jih je dovolil deželni zbor in jih je bilo pokriti s posebnimi dohodki.
Vpoštevši ta izredni promet Je račun o celotnem gospodarjenju leta 1914. sledeči:
Gospodarjenje po proračunu: Dohodki: 7,458.615 K 59 h, stroški: 7,541.476 K 91 h, primanjkljaj 82 861 kron 32 h; Gospodarjenje izven proračuna: dohodki 18.666 K 30 h, stroški 793.890 K 93 h, primanjkljaj 775,224 K 63 h, skupaj dohodkov: 7,477.281 K 89 h, stroškov: 8.335.367 kron 84 h, primanjkljaja 858.0S5 K 95 h.
Primanjkljaj v znesku 858.085 K 95 h se je pokril iz denarjev tekočega gospodarstva odnosno s kreditno' opeiacijo, ki se je izvršila pri Kranjski deželni banki.
Za kreditno operacijo je imel deželni odbor od deželnega zbora pooblastilo na podlagi sklepa z dne 27. in 28. februarja 1914, in sicer v tem smislu, da najame v svrho financiranja deželnih elektrarn posojilo v znesku 2,000.000 K.
Za deželne elektrarne se je izdalo do konca leta 1914. skupaj 1,743.254 K 74 h; ker pa pokritja za to vsoto ni bilo mogoče vzeti iz tekočih sredstev, je bil deželni odbor primoran, petelužiti se prej navedenega pooblastila deželnega zbora in najeti posojilo 2,000.000 K.
Pogoji, pod kateremi se je to posojilo najelo pri imenovanem zavodu, so bili sledeči:
Izplačilo glavnice se izvrši na ta način, da prevzame dežela od Kranjske deželne banke za vsoto 2,000.00 kron bančnih komunalnih zadolžnic, ki jih izda banka v kritje posojila. Posojilo se obrestuje s 4M>% polletno naprej in vračuje v 100 polletnih obrokih, pričenši s 1. januarjem 1915. Poleg obresti plača dežela polletno naprej upravni prispevek od vsakratnega ostanka glavnice ter 10 kron za poštne stroške. Anuiteta za obresti, glavnične obroke, upravni prispevek in poštne stroške je vedno enaka in znaša za vsakega pol leta 52.230 K. V plačilo prevzete bančne komunalne zadolžnice založi dežela pri Kranjski deželni banki, ki ji odpre zato kredit do 2,000.000 K. Od dvigov na račun tega kredita plača dežela obresti, ki imajo znašati Vz% nad Všakratno eskomptno obrestno mero avstro-ogrske banke. Razen tega plača dežela od dvignjenih zneskov, provizijo v izmeri 1%.
Dolžno pismo s temi pogoji je podpisal deželni odbor dne 29. julija 1914. in je torej dežela & tem dnem postala dolžnica vsote 2,000.000 K odnosno si je pridobila glavnico v zadolžnicah za enak znesek nominalne vrednosti. Na račun kredita, ki ga je otvorila deželi Kranjska deželna banka, pa se ie v delnih zneskih dvignila do konca leta 1914. vsota 846.990 K.
Oziraje se na to kreditno operacijo ie bil končni račun o gospodarjenju z deželnimi denarji v letu 1914. sledeči:
Imovina tekočega gospodarstva ob koncu leta 1913.	300.021	K	51	h
V letu 1913. za deželne elektrarne prejeto posojilo . . . 2,000.000 K — h
V 1.1913. od Kranjske dež. banke prejeto lombardno posojilo .................... 846	990	K	—	fi
Skupaj . . 3,147.011 K 51 h Iz te imovine se je pokril:
1. izdatek za bančne zadolžnice v znesku ,. , , . . 2,000.000 K — h
2. primanjkljaj leta
1914. v znesku .	858.085	K	95	h
Skupaj . . 2,858.085 K 95 h
Stauje imovine tekočega gospodarstva je znašalo ob koncu leta 1914. . . , .	288.925 K 56 h
Za melijoracijske namene se je v letu 1914. izdala iz deželnega melijo-racijskega zaklada vsota 964.082 K 98 h. .	(Dalje prih.)
O	deželni imovini in dolgovih se je kazalo ob koncu leta 1914. nastopno stanje:
Leto 191 i.
Imovina .... 29,157.991 K 30 li Dolgovi .... 30,263.130 K 53 h
Čisti dolgovi . . 1,105.139 K 23 h
Leto 1913.
(25,424.937 K 04 h + 3,733.054 K 26 h) (26,276.308 K 40 h 4- 3.986.822 K 13 h)
(	851.371	K	36	h	-f-	253.767	K	S7	h)
(Dalje prih.)
Najnovejša poročila.
(Vesti LDU.)
DEMONSTRACIJE NA REKI.
Reka, 12. Predvčerajšnjem, ko so odhajali iz Reke oddelki italijanske vojske, so priredili italijanaši ma-nifestacje. Izzivali in napadali so angleške vojake in hoteli zasesti guvernerjevo palačo. . Do krvi razen malega incidenta z Angleži pred pomorsko vlado ni prišlo. Francoska in angleška posadka sta bili ves dan ko-mignirani.
PLEBISCIT V TEŠINJSKEM OZEMLJU.
Berlin, 12. (ČTU.) Glasom vesti, ki jo je priobčila »Deutsche Allge-meine Zeitung«, ne odgovarja dejstvu, da je svet petorice priznal te-šinsko ozemlje končnoveljavno Poljski. Predlog zavezniške komisije meri na to, da ostane demarkacijska črta na tešinskem ozemlju, in da se tešinsko ozemlje ne razdeli med Poljsko in Čehoslovaško. Zavezniška komisija se je zato odločila, da odredi ljudsko glasovanje pod istimi pogoji, kakor v Gornji Sleziii. Celio-slovaška in poljska mirovna delegacija sta s tem zadovoljni. Vrhovni svet je vsled tega predlog sprejel, tako, da bo o nadaljni usod? odločevalo ljudsko glasovanje.
VLADNA KRIZA NA RUMUN-SKEM.
Veliki Bečkerek, 12. »Dimineata« od 8. t. m. javlja: Najkasneje v sredo se razglasi ostavka kabineta. Kombinacija, da sestavi vlado Ma-nolescu Comniceanu in o kateri se Je v liberalnih krogih mnogo govorilo, ni uspela. Sedaj govore isti krogi o poizkusih, da sestavi kabinet Nanht. Ker je pa znano, da Maniu ne more sprejeti take vloge, je tedaj popolnoma gotovo, da tako ponudbo odkloni. Kriza je jako resna, ker ni ljudi, ki bi bili pripravljeni stopiti v tako vlado, kakor si jo želi ministrski predsednik Bratianu. Zato ne preostaja drugega, nego, da sestavi ta kabinet Jonescu in general Avarescu.
IZROČITEV MIROVNE POGODBE BULGARIJI.
Lyon, 12. (Brezžično.) Mirovna pogodba z Bolgarijo bo izročena v soboto ali v ponedeljek bolgarski delegaciji, ki bo povabljena v ta namen v orsaysko palačo.
DELAVSKI KONGRES V GLAS-GOWU.
London, 12. (DunKU.) Kongres strokovnih delavskih zvez v Glas-
govvu je sprejel resolucijo, kjer za,* hteva podržavljenje angleških bank', NOVA VLADA V ODESI,
Stockholm, 12. (ČTU.) Po vesteh’ iz Carigrada, se je v Odesi sestavila nova demokratska vlada pod predsedstvom profesorja Čepkina, ki jo podpira Anglija.
Aprovizficiša.
Čevlji za delavce in služkinje.
Mestna aprovizacija ima nekaj parov čevljev z lesenimi podplati. En par stane 20 K. Kdor rabi take čevlje, naj se od 8. do 12. ure zglasi na marstratu, Galetova hiša, pritličje levo.
Aprovizačno milo (žajfa). Mestni aprovizaciji je podaril g. Kušlan, trgovec v Ljubljani, nekaj zabojčkov, vojnega mila, ki se razdeli na A! izkaznice ubožne akcije. Vsaka oseba dobi dva kosa mila in plača 10 vinarjev za režijske stroške prevoza, mitnice in razdelitve. Milo se oddaja v aprovizačnem skladišču pri Miihleisuu na Dunajski cesti po sledečem redu: Na vrsto pridejo stranke z A-izkaznicatni ubožne akcije;, št. 1 do 250 dne 15. septembra od 8. do 11. ure, od št. 250 naprej dne 15. septembra od 2. do 5. ure popoldne.
To in ono.
Amerika daje Kolčaku puške,
Amsterdam, 25. »Times« naznanjajo iz Nevv-Jorka, da je oddala po \vaschingtonskih poročilih ameriška vlada doslej Kolčakovim zastopnikom že 260.000 pušk. Situacija v zahodni Sibiriji je zelo kritična.
POZOR
sodrugl, ki Imate večle stanovanje!!
Nadarjen sin našega sodruga bi rad pohajal srednjo šolo v Ljubljani, pa ne more dobiti stanovanja. So-drugi, ki Vam je na tem, da pomagamo našemu človeku do nadaljnili študij, naj sporoče upravništvu, ec: bi bili pripravljeni sprejeti imenovanega na stanovanje brez hrane in koliko bi zahtevali. Zadeva je nujna, ker sc prično šole 22. t. m.
Izdajatelj: Josip Petcjan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani
#aJp,apWaS”.r."?S
družini na d oželi okolica Celje. — Naslov v ________upravništvu »Napreja*. £27
Banan lopi,
neinu občinstvu. 533 4—2
Tohfnfra decimalna, Se dobro ohranjena, Iblllllllu srednje velikosti, pripravna za kakega Špecerij a tu ali mokarja, se ceno proda. Naslovi pod ,Jeki. 7.“ na upravo ..Napreja*.
M spri® prodajalcev iSra1;;;, S,Š£
me uprava „Napreja“.
KAJO delic,
umum draguljar in 3’avar m—m Hilžerjeva »1.4 LjubSJaiia Hilšerjcva dl. i
priporoča svojo	377
in n «■ Mia
za vsako vrsto novih del in popravil, jednako prevzame vse vrste pozla-čenja in posrebrjenja. Kupi se staro srebro in zlato po naj višjih cenah, ter se predelava staro zlatnino v novo, kakor prstane, uhane itd.
Naročite takoj vse vrste
zvezkov za nižje In višje šole, pisarniških potrebščin, barvastih in drugih papirjev, cigaretnega papirja, cigaretnih stročnic, dnevnih, delavskih, trgovskih koplr« nlh In drugovrstnih knjig, blokov za pisarne, svinčnikov in peres za pisanje, trakov za pisalne stroie, črnila (male in velike steklenice), pisarniškega kleja (gumi), radirk, tablic, kam. svinčnikov, pisemskega papirja (pisarniški, oljeni, Indigo, svileni, marmornati, sušilni) in še drugih papirjev, uradnih in trgovskih kuvert, notezev v raznih barvah in velikostih,
strojnega, pisarniškega in trgov:« skega papirja, krep-paplrja v raznih barvah' za rož* sponk za pisma, raznih etiket, žepnih držal za pisanje, pripravnih za delavce.
Razpošilja na debelo in drobno. Preskrbim vse vrste blaga. Postrežba točna In solidna.
Se priporoča
JOS. OMERSA,
trnovska agentura in komisijska trgovina v Ljubljani
Dunajska c«sta 6/1.
Priporoča se trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
ZALTA & ŽILIC
Ljubljana, Marije Terezije cesta 10.
2	(Gosposvetska	cesta.)	332
svbecico, hraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo f> K. Po posti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven to—2	rotovža.	531
mr v filmu “98
z gSavrto vtsgo umetnika
EGK&CšJA EOfSŠTNiKA.
Ta ziuuneniti film iz zgodovine Slovencev, ki je bil v stari Avstriji prepovedan, se prednaŠa v soboto, dne 13., in v nedeljo, dne 14. t. m.
na Kosl&rfevim vrtu
-	- v prid našim invalidom. - -
Vsak dan samo po dve predstavi.
535 2-2 Kino -Teden.
POZIV
526 3-3
Jugoslovanske pomožne akcije iz Amerike.
V skladišču „Balkan“ v Ljubljani se nahajajo naslednje požiljatve iz Amerike, ki naj jih adresati dvignejo tekom Utrinajstih (14) dni:
12.
13.
II
In
10.
18.
19.
20.
n
22
Andrej GustiŠar, Dolenji Logatec hiš. st. 19, ima zaboj št. 693, ki mu «,a pošilja Joe Mihovc 1134 1: 60 St. Cleveland C. U. S. A. Jožef Srebot, Neverke 12, p. št. Pcter-Košana na Krasu, ima zaboj št. 706, ki mu tfa pošilja Jožei Srebot 643 E 160 Str. Cleveland C. U. S. A.
Ivan Tomažič 14, Sluje Obrov, Primorsko.
Ivan Bracati, St. Marija Macrda-lena Spodnja 40i Servata (Ser vola) Trst ima zaboj št. 406, k: mu ga pošilja Franc Lon. Me-nort 917 Ala Ane Slieboygatt Wis.
Franc Rotar, Kal 92. p. Št. Peter na Krasu ima zaboj Št. 750, ki mu ga pošilja Anton Rotar 643 1: 160 St. Cleveland O. IJ. S. A.
Anton Žakel, Kalce 30 Logatice, Gorenji Logatec, ima zaboj št. 954, pošilja ga Franc Ven. S. Malino Žakel 7430 Rigge A\e Chicago AeL
Pavla Vidmar, Logatec 152 pri Ajdovščini ima zaboj št. 705, k: ga pošilja Iv. Vidmar Is 705 Sa-ranac Ro Chleveland O. U S \. Marija Seljak, Planina pri Rakeku 99 ima zaboj št. 639, pošilja ga Franc Seljak 6313 St. Clair Ave Cleveland O.
Čič Janez, Vel. Brdo 16, p. Razdrto ima zaboj št. 960, pošilja ra Martin Chicli bose 54 Berlin Pa. Marija Slejko, Hrenovice 58 Postojna ima zaboj št. 798, pošiija vra Franc Slejko 6107 St. Cla;r Ave Cleveland O. U. S A.
Ivan Kos, Marki Kosi Ročinj ima zaboj št. 645, pošilja ga A. Kos 16.301 Wa ter Ion Ril. Cleveland O.IJ. S. A.
Ana Berginc. Drežmca št. 2!. p. Kobarid ima zaboj št. 411. ki gn pošilja Franc Jakob Berginc 489 Park St. m. Ivanku WlsTJ. S. A. Županstvo občine Tolmin ima zaboj št. 313, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih žen in dekbt 1052 K 62 St. Cleveland O. U. S. A.
krančiška Kos, Trtnik Št. 13, p. Hohrdo (Podbrdo?) pri Tolminu, ima zaboj št. 706, ki ga pošilja Jolm Rutar 722 F 163 Rt. Cleveland O. U. S. A.
Marija Pivk. p. Rovte pri Logatcu ima zaboj št. 75, pošilja ga Oeorge Pivk, Kock Springs Wvo 5.
Terezija Gorjanc, Loka p. KanaV ima zaboj št. 736, pošilja ga Ivan Gorjanc 386 E 161 Str. Cleveland O. U. S. A.
Berginc Ana, Drežmca 21 or! Kobaridu ima zaboj št. 404, pošilja ga Jack Berginc 489 Park St U S, A.
Matko Josip, Tominje 21 p. Ilir. Bistrica ima zaboj št. 235. pošilja ga Josip Matko 115 Moen Do. Rockdbile 111.
Terezija Krapš, Podgora 241 3. Idrija ima zaboj št. 833, ki ga pošilja M. Lapajne 6614 Scbatcr Ave Cleveland O.
Fortunat Marija, Ročinj 21 ima zaboj št. 312, ki ga pošilja P. Križnič 1239 E 175 St. Cleveland O. U. S. A.
Simčič Amalija, Njivice 33 p Kojsko pri Gorici ima zaboi št. 768. ki ga pošilja Mihael Simčič 8107 St. Clair Ave Cleveland O. U. S. A.
Lipovž (Lipuš) Jožefa, Batuje 24 p. Črniče pri Gorici ima zaboj št. 712, ki ga pošilja Franc Lipovž (Lipuš) 901 Alhambra RT Karolina Furlan, S\ino 47 p. Šmarje pri Ajdovščini ima zaboj Št. 725, ki ga Došilia John Furlon
1306 F 55 St. Cleveland O. U. S. A.
24. Bavčer Frančiška, Gradišče 225 p. Ajdovščina ima zaboj št. 649, ki ga pošilja Anton Bavčer 15.929 Saranac Rd. Cleveland O.
25. Jugoslav Relief Fond Ljubljana ima zaboj št. 1025, ki ga pošilja Anton Kočevar Bridgeport Ohio 1025.
26. 'Brožina Marija, 22 Jelšane Pri-
morje ima zaboj št. 286, ki ga pošilja Jos. Brožena 6725 Baiteys Ave Cleveland O. U. S. A.
27. Pošta (župnija) Višnja gora, Dolenjsko ima zaboj št. 86. ki ga pošilja From Slovcniam Red Cvoss st. st. Josip Clmrch Joli 111.
28. Margareta Maurin, p. Nemška Loka 17, Kočevje, ima zaboj št. 162, ki ga pošilja Gor. Maurin 518 Da 9 Eveleth Minn.
29. Jakob Erlah, Spodnje Dobijo p. Loče pri Beljaku ima zaboj št. 215, ki ga pošilja From Krunesee 823 Kansas St. Francisco Calif.
30. Neža Jernej, Mokliče p. Galicija, Koroško, ima zaboj št. 369, ki ga pošilja Marij Vičič 1106 E 64 Št. Cleveland O. U. S. A.
31. Anton Sgerm, p. Vuhred (Wu~ chern), Sp. Štajersko ima zaboj št. 7537, ki ga pošilja Josip Pe-ruch 1137 Vikovy St. Joliet lil.
32. Franc Walburgo, Erlach Sv, Os-wald p. Ivnica, štajersko, ima zaboj št. 316, ki ga pošilja Ft. VValburga Kobler Wit U. S. A.
33. Marija Kregar, Ilirska B:strica 128 ima zaboj št. 674. ki ga pošilja Josip Kregar 1081 Addison Rd Cleveland O. U. S. A.
34. Ivan Lilavačič, Mala Bukovica 16 P. Ilirska Bistrica ima zaboj št. 959, ki ga pošilja Franc Stefan ;'č Ore Hill Pa.
35. Mihael Vičič, vas Sovze 1, Ilirska Bistrica ima zaboj št, 232, ki ga pošilja John Vičič 1654 Day-ton St. Chicago III.
36. Andrej Perše, št. Florjan-Grojna pri Gorici ima zaboj št. 792, ki ga pošilja John Perše 919 Addison Rd. Cleveland O.
37. Koštansk Mar., Gradiše 21 pri Ljubljani ima zaboj št- 447, ki ga pošilja Mato Koštansk Virgin Nilva.
38. Kristina Bevčer (Bavčar), Kosi 105 Ročini ima zaboj št. 756, ki ga pošilja Ana Bevčer (Bavčar) Saranac Rd. Cleveland O. U.
S. A.
39. Županstvo Ilirska Bistrica ima zaboj št. 255, ki ga pošilja Zveza Jugoslovan, žen in deklet 1052 E 62 St. Cleveland O. U. S. A.
40. Marija Štefančič, Trnovo 73. Notranjsko, ima zaboj št. 634, ki ga pošilja Jos. Princ 815 Penn Ave Schebovgan Wis.
41. Marija Kovač, Lokavec 24 Ajdovščina ima zaboj št. 908. ki ga pošilja Avgust Kovač 1145 E 55 St. Cleveland O. U. S. A.
42. Blažetič Jos., Kneža. Podmelec 15 ima zaboj št. 6, ki ga pošilja Anton Rojc 4321 Acorn St. Calu-met Mich.
43. Matija Molk, Gornja Planina pri Rakeku ima zaboi št 855, ki ga pošilja Matija Molk 1161 Nor-wood Rd. Cleveland O. U. S. A.
44. Marijana Černetič-Škur, p Pla-tišče-Prosenico 80 IJdine ima zaboj št. 714, ki ga pošiija Josip Škur 15.519 Holmes Ave Cleveland Ohio U. S. A,
45. Černe Tereza, Stenice. Kranjsko ima zaboj št. 973, ki ga pošilja Joe. Černe Ore Hill Pa.
46. Bpltar Terezija, Ročinj 18 pri Kanalu ima zaboj št. 314, ki ga pošilja John Boltar 1095 Addison O. Cleveland O. U. S. A.
47. Županstvo občine Divača ima zaboj št. 301, ki ga pošilja Zveza Jugoslovan, žen in deklet 1052 F. 62 St. Cleveland O. U. S. A.
48. Biziak Marija, p. Lokavice (Lokavec?) pri Ajdovščini ima za boj št. 727, ki ga pošilja Josip Bizjak 719 F K 60 St. Cleveland O.
49. Elizabeta Udovič, Planina 58 pri Rakeku ima zaboj št.'303, ki ga pošilja Matevž Udovič 1086 Addison Ro. Cleveland O.
50. Luka Sterklinko (Sterlinko ?i Ajba 21 p. Kanal ima zaboj št. 868, ki ga pošilja Jos. Pikš 6717 Fdna Ave Cleveland O. U. S. A.
51. Marija Jug, Ciginj 6, Goliči-Tol-min, pošta Volče, ima zaboj štev. 627, ki ga pošilja Mato Ul c mak 726 Hotmes Ave IndianopoHs Ind.
52. Josip Vuga, Ročinj p. Kanal ima zaboj št. 795, ki ga pošilja Sidor, Vuga 919 Adison Ro. Cleveland O.
53. Ivana Balant, Spodnja Idrija ima zaboj št. 129, ki ga pošilja Anton
Balant Eiy Minn.
54. Marija Podbršček, Št. Martin 75 p. Kojsko, hna zaboj št. 896, ki pošilja Miha Podbršček 6107 St. Clair Ave Cleveland O. U. S A.
55. Pahor Anton, Miren p. Gorici 22 ima zaboj št. 355, ki ga pošilja Gabrijel Pahor 258 First Ave Milwankee Wis U. S. A.
56. Ivan Tomšič, litrska Bistrica 107, Trnovo, ima zaboj št. 780, ki ga pošilja Louis Levar 1018 Ivan-kee Rd. Cleveland O. U. S. A.
57. Marija Uršič, 'Kobarid 84 ima zaboj št. 628, ki ga pošilja Marija Dugar 65 Holmes Ave Inedianc-polis.
58. Katarina Kosovel, Osek p. Šempas pri Gorici ima zaboj št. 610, ki ga pošilja Ciril Badolič 2622 W 21 Plače Chicago III.
59. Anton Zigoy (Cigoj?), Sv. Križ-Cesta pri Ajdovščini ima zaboj št. 372, ki ga pošilja Albert Žigov (Cigoj) 450 Nat. S. Ave Milvan-kee Wis U. S. A.
60. Ivan Petrič, Jurkovac Planina p. Rakeku ima zaboj št. 185. ki .^a pošilja Peter Mahek (M'išek?) Geljert Minn.
61. Ivan Mejak, Landol Hraše pri Postojni ima zaboj št. 539, ki ga pošilja Jakob Mejak 205 Ruhv St. Joliet 111.
62. Antonija Zetko, Laze 16 p Senožeče ima zaboj št. 529, ki ga pošilja Anton Zetko 200 Jack 50 St. Joliet.
63. Franc Kljun. Zagorje 35 Št. Peter na Pivki ima zaboj št. 568, ki ga pošilja Josip šabec 200 Jackson St. Joliet.
64. Cerkvenik Ivana, Kačiče 19 Lo-kev-Divača ima zaboj št. 274, ki ga pošilja Rudolf Cerkvenik 1115 Narwood Rd. Cleveland O. IJ. S. A.
65. Pošta (župnija) Logatec ima zaboj št. 87, ki ga pošilja Sloveniarn Red cross of St. Joseph Chuveh Joliet 111.
66. Županstvo občine Kanal ima zaboj št. 724, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih žen in deklet 1052 E 62 St. Cleveland O. U. S. A.
67. Alojzija Uršič, Kobarid ima zaboj št. 629, ki ga pošilja Marija Ve-sekat 2823 W. Mishigan St. Indi anopolis.
68. Leban Marija, Polubinl 28 pri Tolminu ima zaboj št. 541. ki ga pošilja Andrej Kavčič 510 We-sternon Plotia 111.
69. Fornazarič Rozalija. Osek 81, Šempas pri Gorici, ima zaboj št. 329, ki ga pošilja Avgust Topli-kar 131 Ohio Ave Kansas City Kans U. S. A.
70. Franc Potapan, Mala Bukovica
11,	Ilirska Fistrica, ima zaboj št. 985, ki ga pošilja Jože Potapan Ore Hill.
71. Ivan Tomšič. Knežak 30, Trnovo, Kranjsko, ima zaboj št 605, ki ga pošilja Marija Tomšič Box 3 Waldez Colorado.
72. Marija Škerl, Vas Dolne Zarnon
7,	p. Ilirska Bistrica, ima zaboj št. 856, ki ga pošilja Josip Škerl 3560 East 82 nd St. Cleveland
73. Turkovič Jožefa, Brce 4 JelŠane, Notranjsko, ima zaboj št. 912, ki ga pošilja Jos. Turkovič 1084 E Ohio.
64 St. Cleveland O. U. S A.
74. Frančiška Vetigar, vas Laze 54, Planina-Rakek, ima zaboj št. 494, ki ga pošilja Franc Vengar 117 Jones 5 E Evelet Minn.
75. Ivan Urbas, 182 pri Pikcovih, Planina pri Rakeku, ima zaboj št 815, ki ga pošilja Louis Urbas 1415 E 52 Cleveland O.
76. Marija Cucek, Kol 8, St. Peter na Krasu, ima zaboj št. 757, ki ga pošilja Janez Cucek 702 E 156 Zoboj. St. Collivvood O. U. S, A.
77. Franc Simčič, Vedrian 35 p. Koj-
I	sko ima zaboi št. 811, ki ga poši-
lja Louis Urbas 1415 E 52 Cleveland O.
78.	Bara (3) Drganc, p. Jesenice ima zaboj št. 955, ld ga pošilja Johan Požgaj Mgmtyre.
79. Županstvo občine Jesenice, Kranjsko, ima zaboj št. 751, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih žena in deklet 1052 E 62 St. Cleveland O. U. S. A.	1
Upravičenci dobe na njih naslovljeno pošiljatev proti potrdilu prejema in nedvomnemu dokazu identitete.
Okrajna bolniška bBagalna IJublianska.
Opr. št. 365/19-1.
Razglas.
Dr. Bogdan Deri ordinira za svojce členov Okrajne bolniške blagajne ljubljanske, in sicer: za noseče, za matere, za dojence in otroke brez* plačno vsak dan od 3. do 5. ure popoldan v Elizabetni bolnišnici v Stre* liSki ulici (za Gradom).
Svojci, ki potrebujejo zdravniško pomoč, zglasiti se morajo prej v blagajnični pisarni na Turjaškem trgu St. 4, prvo nadstropje, ozir. poslati v pisarno svojega zastopnika, in dokazati svojo upravičenost s kako listino (z izpiskom iz rojstne knjige, poročnim listom itd.), da dobe nakaznico, brez katere ordinira zdravnik le v nujni sili. Kadar je ordiniral zdravnik brez nakaznice, poslati je naknadno po nakaznico.
V Ljubljani, dne 22. julija 1619.	Načelstvo.
Popravita te sprejemajo. Lastna delavnica.
- IVAN JAXin sin -
I.J1 lff,JA\A l)una>>:a eehin »lev. Ift. LJUBLJANA
Mol stroji Id stroji za pletenje. SSI.S5S
iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno.,............................-...........
Pisalni stroji JUHer' .-. .-. KOLBU it pri tavam
Dfirkopp, Styria, ^Vaftcnrad.
233
OTOGRAF
JOS. PELIKAN
uljudno naznanja cenjenemu občinstvu v Celju in okolici, da je prevzel bivši atelije MARTIN LENZ v Razlagovi ulici pri hotelu
-	■ .  . „Union“	bliiu	kolodvora,	,	.	—
' 'V.- •' *•' : ■' )
Atelije za moderno in umetno fotografijo.
539
I
Podružnico v Mariboru
Gosposka ul. St. 38,
je ustanovila tovarna za
kMnKMHHfenj« I oblek in vsevrstnega blaga svetlolikanje (ovratnikov, srajc, zapestnic i. t. d.)
los. Reich	6M3->
Ljubljana Novo mesto	Maribor.
Ki
Marijin trg 8, v Ljubljani WoIfova ul. 1,
sprejme hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
v*r 4 °io
čistih brez odbitka.
Inkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inoz. mesta. Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Neposredno pod držav, nadzorstvom.
i
534 16-1
!■■■■■■■■■»»»■■■■■»■■■■■■»■■■■■■■■■■■»■»■■»■■■■■■»•■■■■■•■■»■■■■••g
Prlporoiamo edino tovarniško zalogo	>
šivalnih strojev
posameznih delov.
za rodbino In t obrt ter njih t
8
POTRiaSCIME la Šivilje, krojafe fn čevljarje ter galanterijsko ; In manufakturno BLAGO za OBLEKE.
Jos. Peteline, Uiiana. Sv. Mn nasip. i