Poštnin» pla&ua v gotortaL Leto XVI., st. 249 w^xaviusivo: Ujuoijana. Knafljeva ulica — A'eieton et. ллт yi2ZL 3124. 312Ä, 812a. швегаии jüüeieK.; Ljubljana, Selen-tmrgova in. a. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Goepoaka nltra Ot IL — leieton et. 245&. Podružnica Celje: Kocenova nltu K, a. — Telefon St. 19a Računi pn pošt. сел. zavodih: Ljubljana st. 11.842, Praga čisto 78Л80, ИЛяп st IOS.241. Ljubljana, sobota iL oktobra 193$ Cena i Din NaroCnina znaša meseCno Oin 25.— Za Inozemstvo Oin 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva unča 6. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon et. 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1. Telefon St_ 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Po poskušenem atentatu na Kemala Ob vesteh o ponesrečenem atentatu, ali točneje o zaroti zoper Kemala Ata-türka, postane politično razmišljajoči človek vnovič pozoren na kolosalno delo, ki ga je izvršil ta veliki državnik. Zarota nas celo opozori na obratno, kakor je bil njen namen, namreč na vsekakor presenetljivo dejstvo, da je bilo zarot zoper Kemala tako malo, pa prav tako malo tudi atentatskih poskusov. Zakaj tako ogromen prevrat, kakor ga je izvedel Kemal. je nararvnost orjaška stvar in ob vesteh o zaroti zoper niega se čudimo, kako da je stara Turčija pokazala razmeroma malo odpora zoper reforme, ki so do temeliev preobrazile muslimanski svet v Turčiji. Zarotnikom se ni posrečilo dokazati svetu, da bi mislil, kako na slabih nogah stoji sedanji politični sistem v Turčiji, marveč se je zopet obnovil vtis, da stoji še prav zelo trdno. Da je zarota izvirala iz Sirije, ne pomeni nič, zakaj od tamkaj какега subverzivnega gibanja ni, niti ni politično zainteresiranega zaledja, ki bi ga gojilo in negovalo. Francoske oblasti, ki izvršujejo mandatne pravice nad Sirijo, nimajo nikakih aspiracij na turške pokrajine; svobodi ter samostojnosti Kemaiove Turčije od te strani prav gotovo ne preti nikaka nevarnost. V koliko izvirajo od konservativnih staro-turških emigrantov, turških, čerkeskih ali kurdskih, o tem bo več jasnosti prinesla preiskava. Vsekakor pa nam je v tej smeri iskati motivov in nagibov za zaroto. Ime Kemalovo bo nedvomno s tako imenovanimi zlatimi črkami zanisano v zgodovini. Z »zlatimi« črkami, če naj to izrazi ono visoko ceno, ono veliko mero priznanja, ki gre možu, državniku tako odličnih kvalitet, kakor jih ima Kemal Atatürk. Kaj je bila Turčija ob njegovem nastopu in kaj je sedaj! Sultanat je stopil šele na prve stopnje modernega demokratičnega reda in režima, saj se je v letu 1908. izvedla šele prva revoluciia in v zvezi z njo prvi parla-ment. Ke^al je na nravi! orjaški skok, ko je uvedel republiko. Ali vsekakor še mnogo više moramo ceniti odpravo kalif a.ta. odpravo funkcije verskega poglavarja. ki jo je dotlej vršil sultan. лт dveh pogledih je bilo to temeljne važnosti. Prvič je s tem radikalno posegel v verske predstave, ki so pomenile pač eno najmočnejših tradicij v svetu sploh. Drugič pa se je s tem odrekel močni postojanki, ki jo je imela Turčija sredi muslimanskega sveta in ki bi se dala jako spretno izrabljati za oooro revizionističnih in ekspanzivnih teženj. S tem aktom se je potemtakem Kemal izkazal za pravo nasprotje imperialističnega diktatorja in je dokumentiral svojo nesebično voljo do veličine domo-bivalstvo oprostijo vezi, temelječih v vire. ki naj se doseže brez obremenitve za druge, ne na tuie stroške in žrtve. Radikalizem v reformah, ki naj pre-islamu, ne toliko v njegovih verskih naukih, marveč mnogo bolj v tradiciji, ki je nastala mimo verskih predpisov v ožiem zmielu, se ie nadaljeval skozi ves; čas Kemaiove državniške kariere. Pr kjer so pogoste praznote med posameznimi deli vojske, do Hararja znaša do 700 km. Tudi na severni fronti prodiranje ne bo lahko. Tu pričakujejo, da se bodo Abesinci umikali počasi v obrambnih bojih od Makale do Magdale in Desija ob robu visoke planote tu bi se šele uprli z vsemi silami napadalcem. Do tega trenutka bodo morale italijanske čete prehoditi zelo težavno ozemlje. Pot vodi tu s strmih pogorij v puščavo, ka_ tere površina je pogosto celo nižja kakor morska gladina. Komunike št 28 AA. Mlin ietrstvo za je izdalo naslednji Rim, 25. oktobra, tisk in p-ropagando komunike št. 2-8: Na s0ma!ski fronti se nadaljuje akcija v šebelijskem odseku. Po zavzetju utrjenega kraja Dagnereje nadaljujejo italijanske čete prodiranje ob reki in so doslej zavzele 20 vasi in Kalaf, glavno mesto v Pokrajini Saveli. Mnogo plemenskih poglavarjev se je vdalo in izrekl0 svojo zvestobo- Sultan Oloir Dinle, ki se je že prej vdal, se bori skupaj z italijanskimi četami. Letalstvo vrši izvidne polete v odseku Ogaden do Sas&bana in v odseku JubL Na eritrejskem bojišču nič novega. Ponesrečen abesinski napad zapadno od Aksuma Rim. 25. oktobra. AA. Današnji rimski listi priobčujejo brzojave, da je res Sejum napadel italijansko desno krilo zapadnno od Aksuma in ga skušal obkoliti. Abesinci so bili odbiti z velikimi izgubami in so se umaknili čez Gero, pritok reke Takaze. Italijanski uspeh je v prvi vrsti posledica novozgrajenih cest, ki so jim omogočile nagel prevoz topništva na levo krilo in nagel dovoz municijskih kolon. Pri zasledovanju sovražnika so italijanske sprednje straže ugotovile, da zbirajo Abesinci močne oddelke ob reki Geri. Današnja poročila navajajo nadalje, da se prebivalstvo nezasedenih krajev še vedno prijavlja Italijanom. Ta prehod jim olajšujejo patrulje askarjev, ki nastopajo v skupinah po 20. Italijansko letalstvo meče letake s pozivi prebivalstvu v nezasedenih krajih, naj 9e vda. Razpust angleške spodnje zbornice Včeraj je bila končana zunanjepolitična debata v spodnji zbornici, ki je bila nato razpuščena London, 25. oktobra, o. Pozno ponoči je bila končana velika zunanje-politična debata v spodnji zbornici. Na koncu je notranji minister Simon ponovno obrazložil stališče vlade v abesinskem konfliktu in izjavil med drugim: Nekateri širijo govorice, da se je angleška vlada odločila zapustiti svojo dosedanjo politiko brez kompromisnega sodelovanja pri Društvu narodov. Razen tega se govori, da bo Abesinija brezpogojno sprejela neki baje že pripravljeni sporazum. Vse te vesti, ki so naravno izzvale v javnosti veliko pozornost, nimajo drugega cilja, kakor da motijo dobre odnošaje med Rimcm, Parizom in Londonom, predvsem pa razmerje Anglije do Društva narodov. V imenu vlade izjavljam, da so vse te govorice brez vsakršne osnove. Od vsega začetka italijansko-abesinskega spora je stremela politika angleške vlade neomajno za tem ,da se najde in doseže sporazum, toda vedno v okviru in na osnovi pakta Društva nar°dov Vsak tak sporazum bi moral biti v celoti sprejet od Abesinije in od Italije. Mi nismo pričeli nikakih pogajanj izven Društva narodov in izrecno moram naglasiti, da se bomo tudi v bodoče pogajali edinole v okviru Društva narodov in pristali samo na sporazum, kj bo zadovoljil vSe tri zainteresirane stranke, Italijo, Abesinijo in Društvo narodov. Kraljeva poslanica Po govoru sira Johna Simona je bila prečita na poslanica kralja Jurija o zaklju-čitvi zasedanja in o razpustu spodnje zbornice. Poslanica pravi med drugim: Odnosa ji s tujimi državami so še nadalje prijateljski. Kritično stanje, ki je izbruhnilo med Italijo in Abesinijo, mi je zadalo veliko skrb. Vlade se trudi, da sama zase in s sodelovanjem drugih vlad omogoča mirno rešitev. Ker nj bilo mogoče preprečiti uporabe sile. skuša lojalno podpirati vsa prizadevanja za obnovo miru na pravični osnovi in v duhu pakta Društva narodov. Čeprav moja vlada ni prenehala in ne bo prenehala s prizadevanjem, k? naj Omeji oboroževanje vseh vrst z mednarodnimi sporazumi, vendar ni bilo mogoče odložiti okrepitve angleškega vojaškega letalstva, ker bi sicer trpela obramba Velike Britanije in britanskega cesarstva. V nadaljnjem odstavku poslanice poudarja angleški kralj, da se je gospodarsko stanje Velike Britanije zboljšalo. Uspehe zunanje trgovine je trebi pripisati novim trgovinskim pogodbam s tuj:mi državami. Poslanica omenja tudi znižanje števila brezposelnih in ukrepe, ki jih j€ vlada izdala, da izpopolni letalske potniške in poštne zveze med posameznimi deželami britanskega cesarstva. Pričetek volilne borbe v Angliji London, 25. oktobra, d Po določitvi roka novih parlamentarnih volitev za 14. november so politične stranke že pričele volilno agitacijo. Vlada je imenovala 557 kandidaitov za 615 mandatov spodnje zbornice. Na tej vladni listi je 494 konservativcev, 40 Simonovih nacionalnih liberalcev, 20 kandidatov Macdonaldove nacionalne delavske sitranke im trije nacionalisti. Izmed teh je bilo že doslej 445 članov «podnje zbornice, 56 parlamentarcev ne bo več kandidiralo. Obsodbe katoliških duhovnikov v Nemčiji Berlin, 25. oktobra, d. Včeraj je bila izrečena razsodba v procesu proti katoliškim duhovnikom iz Padeborna, ki so bili obtoženi zaradi deviznih prestopkov. 58-letni generalni vikar škofije v Hildes-heimu dr. Seelmaiyer je bil zaradi ponovnih deviznih prestopkov obsojen na 4 m pol leta ječe, 5 let izgube častnih pravic in globo 150.000 mark. Generalni tajnik Bonifacijeve družbe za katoliško Nemčijo, Viljem Frechmann, je bil obsojen zaradi pospeševanja deviznih kušitev na 5 let ječe, 5 let izgube častnih pravic in prav tako na globo 150.000 mark. smo mogli modrost Kemalovega režima, ko se ni dal na lov za fato morgano kakega revizionizma, stremečega za obnovo gospostva nad arabskimi deželami, marveč je omejil in koncentriral svoj delovni načrt na pravo Turčijo. In s te osnove je uravnavala Turčija tudi svojo vnanjo politiko. Za radikalno naziranje Kemalovega režima, ki se niti najmanj ne da voditi po tradiciji in konserva-tivizmu, je značilno, da se je oprl na Sovjetsko Rusijo, ki je bila vendarle dedič stare Rusije, tradicionalne nasprotnice Turčije. In prav tako je znak enakega razpoloženja, da se je Turčija sprijaznila z Grčijo, s katero je voje-vala svojo zadnjo vojno še po svetovnem spopadu, preko nje pa z Balkansko zvezo, ki jo je pomagala osnovati kot ena najbolj vnetih zagovornic. Turčija je danes ena najtrdnejših stebrov Balkanske zveze, eden najzanesljivejših opornikov stabilizacije in miru na jugovzhodu. Zato moremo tudi kot neposredno zainteresirani zavezniki in prijatelji izraziti svoje največje zadovoljstvo, da stoji Kemalov režim trdno, pa mu želimo enakih uspehov tudi v bodoče. Abesinska koncentracija na severu končana Asmara, 25. oktobra, d- Po dospelih vesteh ее mora smoitraH koncentracija abesinskih čet na severni fronti kot končana. Rt.s Se У um je baje zbral svoje čete med rekama Ueri in Gero, ki sta pritoka Takaze, ter ojačil postojanke severno od Makale. V severni Tisr: je doelo do manjših spopadov med i tal i jamskimi četami in аЬеып-slrimi predstražami. Uspeh italijanskih letal Dagnereja. 25. oktobra. \v. Sedaj je že izven dvoma, da je italijanski zračni napad ustavil od abesinske strani pripravljeni napad na Mustahil. Zvedelo se je, da so Abesinci v Dagnareji pričakovali dve letali iz Addis Abebe, ki naj bi prinesli navodila za napad in tudi z bombami po* magali pri njem. 12.000 Italijanov obkoljenih London, 25. oktobra- o. »Times« poroča, da se potrjuje vest, po kateri so neregularne abesinske čete v puščavi Danakil zahodno od gore Musa Ali, napadle večji italijanski oddelek z namenom, da bi ga odrezal»- od njegovega operacijskega oporišča. Nadalje so abesinske neredne čete predrle na jugu Eritreje v smeri protii Asabu, zaradi česar je nastala nevarnost, da bo odrezanih od zaledja 12.000 italijanskih vojakov. Italijani se bore z velikim junaštvom, da bi se rešili ohkolitve m skušajo v manjših skupinah vzpostaviti zvezo s svojim operacijskim oporiščem. Vse področje okrog pogorja Musa Ali je v posesti Abesincev. Levo krilo vojske abesinskega prestolonaslednika koraka proti severu, da pride v stik z desnim krilom vojske rasa Sejuma Mussoliiilj e vi predlogi za sporazum Na kakšni bazi bi bila italijanska vlada pripravljena pogajati se za likvidacijo afriške vojne Pariz, 25. oktobra, a. Kakor poročajo pariški listi во med Rimom. Parizom in Londonom Sedaj v razpravi naslednji Mussolini jevi predlogi za sporazum: 1) umik dveh italijanskih divizij iz Libije; 2) prekinitev v0jaškega pohoda proti Abesiniji; 3) ukinitev vseh nadaljnjih transportov iz Italije v vzhodu0 Afriko; 4) predložitev teh predilogov odiboru trinajstih Društva narodov, če umakne Anglija del svojega vojnega brodovja в Sredozemskega morja; 5) koncesije v Hararju, Ogadenu tn Tigri v korist «Italije z ohranitvijo nominalne suverenosti abesinskega cesarja; 6) Italija bi ne nasprotovala mednarodni pomoči TCbesinijl Lavalova akcija uspeva Rim, 25. oktobra, o. Pobudo predsednik, francoske vlade Lavala za ureditev celotnega vzhodno-afriškega problema na novih osnovah, spremljajo v Rimu z velikimi simpatijami in s popolnim zaupanjem. Laval se strinja s 9tal iščem Italije, da Abesinija ne predstavlja etične celote marveč, da gre za razne etnične skupine, ki so bile na periferiji Abesinije s silo podjaT-mljene od vlade v Addis Abebi. Zato Ы se morala pokrajinam Tigri, Gondarjo, Hararju, in drugim prepustiti, da njihovo prebivalstvo samo odloča o svoji us°di. Če bo zmagalo to stališče, bo po mnenja rimskih krogov abesinsko vprašanje rešeno preko noči. Nova vstaja na Kreti? Po italijanskih vesteh je na Kreti zaradi obnove monarhije v Grčiji izbruhnila revolucija Rim, 25. oktobra, o. Po vesteh s Krete je tam izbruhnila kot reakcija na obnovo monarhističnega režima v Grčiji revolucija večjega obsega. Republikanska vojska je ie zasedla vse strateške postojanke na otoku. Po zadnjih vesteh se je vse prebivalstvo Krete pridružilo upornikom. Predsednik grške vlade general Kondilis je takoj odred*!, naj krenejo proti Kreti trije tor-pedni rušilci in 2-000 vojakov izmed najzanesljivejših oddelkov atenske garnizije. V primeru, da tem fetam ne bo uspelo za-treti upora na Kreti, bo Kondilis sklical še v teku noči izredno sejo vlade, ki naj bi sklepala o tem, ali ne bi kazalo zaradi teh dogodkov še za nekaj časa odgouiti ljudsko glasovanje o obnovi monarhije ali pa vsaj odgodili plebiseit na Kreti- Republikanci imajo na Kreti po cenitvah grške vlade kakih 20.000 do ЗО-ООО mož. ki so dobro oboroženi. Ker so skoro те* grški otoki v taboru republikancev, ni izključeno, da se bo ta pokret razširil na vse grško otočje in da ga bodo skušali razširiti tudi na grško celino. У zvezi a ukrepi, ki jih je izdala vlada, da sadnši republikansko akcijo, so bili danes aretirani vsi voditelji republikanske stranke. Med dragimi so bili aretirani tudi general Tanasisteos, general Tatritis ter okrog 5$ drugih višjih oficirjev, med republikau-skimi voditelji pa poslanca Margariatis is Protoriotis. Vsega je bilo v teku današnjega dne aretiranih nad 450 republikancev. Grški demanti Atene, 25. okt. AA. Atenska agencija kategorično demantira v inozemstvu razširjene yesti o neredih na Kreti. V vsej Graji vlada mir. Mir med Bolivijo in Paragvajem Buenos Aires, 25. oktobra. AA. Končni načrt mirovne pogodbe med Bolivijo in Paragvajem, ki ga je sestavila konferenca posredniških držav v Buenos Airesu in ki je bil izročen vladama Bolivije in Paragvaja, da ga potrdita, poudarja v svojem prvem členu, da je vojna med obema državama končana. Po drugem členu se ustanovi med Bolivijo in Paragvajem demilitarizirano ozemlje, široko 30 km. V načrtu pogodbe je tudi določba, na podlagi katere odstopa Paragvaj Boliviji svobodni pas v rečnem pristanišču Oasa, kamor prihajajo tudi velike prekomorske ladje. Posebna določba govori o izmenjavi ujetnikov. Pogodba predlaga Boliviji in Paragvaju, naj skleneta še poseben pakt o nenapadanjoi in razsodišču za spore, ki bi nastali pri tolmačenju mirovne pogodbe. Po dosedanjih poročilih bosta predloženi načrt mirovne pogodbe odklonila i Paragvaj i Bolivija. Pred preosnovo češkoslovaške vlade Praga 25- oktobra, o. Snoči so se v parlamentarnih krogih razširile vesti o skorajšnjih izpremembah v češkoslovaški vladi. Govorili so predvsem o ostavki predsednika vlade Malypetra. V merodaj. nih krogih teh vesti direktno ne potrjujejo. vendar pa priznavajo, da ni izključena rekonstrukcija vlade, ker so se češki agrarci odločili zamenjati svoje ministre v vladi. »Lidove Noviny« pišejo, da bo mL nistrski predsednik Malypetr v kratkem izvoljen za predsednika agrarne stranke. 1 Ker nameravajo agrarci izvesti temeljito ( reorganizacijo svoje stranke, bo predsednik stranke tako okupiran a tem delom, da ne bi mogel biti istočasno tudi šef vlade. Kot najresnejši kandidat za pred» sednika vlade se označuje dr. Milan. Hodža. Njegova kandidatura je izzvala v političnih krogih veliko pozornost in jI pripisujejo velik notranji politični pomen. Dr. Hodža je imel v teku zadnjih mesecev celo vrsto političnih shodov na Slo. vaškem. Iz dejstva, da je agrama stranka posta vida kandidaturo Slovaka za predsednika vlade, sklepajo v političnih krogih. da so agrairci sprejeli njegovo notra-nje-politično smer. Umik Malypetra ia neposredne strankarske politike utemeljujejo tudi s tem, da smatrajo agrarci Malypetra kot svojega kandidata za bodočega predsednika republike. Preiskava o zaroti proti Kemalu Atatiirku Jeruzalem, 25. oktobra. AA. V preiskavi proti aretiranim atentatorjem, ki so na. meravali umoriti predsednika turške republike Kemala Atatürka, so ugotovili, da je bil eden izmed glavnih organizatorjev zarote član transjordansk ega parlamenta Esad paša Hilap> ki je zbežal v Haifo. Aretirani so bili tudi trije turški oficirji, ki so med grško-turško vojno 1923 pobegnili v Grčijo in se nato nastanili v Palestini. Prebivalstvo Turčije Ankara, 25. oktobre. Uradno se objavlja, da je ljudsko štetje dalo naslednje rezultate: Turčija ima 16.188.000 prebivalcev. Število prebivalcev glavnega mesta Ankare ее je od zadnjega ljudskega štetja leta 1927 podvojilo ter znaša sedaj 123.000. Tudi število Carigrada se je povečalo od 650.000 na 719.000. Spremembe v uredbi o osebnih dokladah V včerajšnji številki Smo objavili vsebino nove uredbe ministrskega sveta, s katero se v nekaterih točkah spreminjajo določbe v uredbah o dokladah državnih uslužbencev in državnih upokojencev z dne 17. septembra t. 1. Spremembe niso tako velike kakor so v uradniških kro. j gih upad in pričakovali. Z izjemo povišanja doklade za otroke, se nanašajo le na ožje kroge državnih nameščencev. Rodbinska doklada za otroke je bila dosedaj doiočena na 110 Din mesečno, če ima usiužbenec do tri otroke, in na 120 Din, če ima več otrok. Po novem je ta doklada zvišana v prvem dravinjskem razredu na 130, odnosno pri več ko treh otrokih na 140 Din dočim ostane v dru. i gem in tretjem draginjskem razredu nespremenjena. Porojena državna uslužbenka po sep-temberskj uredbi ni imela pravice do otebne doklade, če je živela skupno z mo. žem. Sedaj ji gre polna osebna doklada-ako moževi dohodki ne presegajo 500 Din mesečno- Ako so moževi dohodki višji od 500 Din, se draginjeka doklada sorazmerno zniža Znižanje se računa po naslednjem primeru: Mož ima 1000 Dim me. sečnih dohodkov. Od tega se odšteje 500 Din pa se razpolovi. Za polovico tega ostanka, toiej za 250 Din se zniža ženina osebna doklada. Ako živi žena ločeno od moža zaradi razprtij ali ločenega zakona. ali ako mož in žena ne stanujeta v istem kraju dobiva žena celo osebno do-klado. če sta mož in žena državna uslužben. ca( ali je eden državni uslužbenec, drugi pa javni ali zasebni nameščenec ali upo. kojenec- po septembrski uredbi nista imela pravice do doklade za otroke. Po novem jima gre v tem primeru, ako sta oba državna uslužbenca ali eden od njih državni upokojenec, doklada za vsakega otroka po 80 Din, odnosno 90 Din. ako imata več ko tri otroke. Ako je mati državna uslužbenka a oče kakega drugega poklica- ima mati pravico na doklado za otroke samo, če je oče siromašnega sta. Ja in nesposoben za pridobivanje. To je veljalo po septembrski uredbi tudi za pri. mer, če sta starša živela narazen, po novem ima matj pravico do doklade, ako živi otrok pri njej in ko zanj ne dobiva od očeta nikake vzdrževalnine. Nova je tudi določbai da ima državna nameščenka. ki je drugič poročena, pravico do doklade za otroka iz prvega zakona in sicer 80, odnosno 90 Din. Za ženo državnega uslužbenca, ki sama ni v službi, veljajo dosedanje določbe. Glede upokojencev je nova določba^ ki pride kot tretji odstavek k 10- členu uredbe z dne 17 septembra. Glasi se: »Rodbinskim upokojencem, ki jim je pen. zija odrejena po smrti oseb. navedenih v čl. 3 in 9, pripada isti osebni dodatek, kakršnega bi imela oseba, od katere izvajajo pravico do penzije- Omožena osebna vpokojenkaj vpokoje-na po 31. avgustu 1923, ima pravico do osebne doklade pod enakimi pogoji, kakor omožena aktivna uslužbenka. Doklade za otroke so za upokojence enake kakor za aktivne uslužbence. Analogno veljajo za upokojence tudi določbe glede doklad za otroke, ako sta oče in mati aJi samo eden od njih v državni službi. Doklade za otroke so pri žandarmeriji enake kakor pri ostalih državnih uslužbencih. Nejasna je določba nove uredbe, ki dodaja k 25. členu septembrske uredbe nov tretji odstavek. Prvi odstavek tega člena določa, da upokojenec nima pravice do osebne doklade. ako ima gotovo vsoto lastnih mesečnih dohodkov. Drugi odstavek izvzema iz te določbe upokojene ministre, bane državne podtajnike, upokojence s 25 ali več leti efektivne službe in rodbinske upokojenke, ki so stare 60 ali več let. Novi odstavek se glasi: »Izjemno o° teh določb se bo upokojencem iz člena 2, 3 in 4 (mišljeni so upokojenci po zakonih pred 1. septembrom 1923), ki so penzinonirani z manj ko 25 leti efektivne državne službe in imajo dodatek po prvem odstavku, izplačevala osebna doklada, zmanjšana za 25%. To velja tudi za rodbinske upokojenke iz člena 5, ki še niso dovršile 60 let starosti«. Maček v borbi s frankovci Beograjske informacije o trenjih v hrvatskem opozicijskem taboru — Pred velikim sestankom ožjih pristašev dr. Mačka — Posvetovanja šefov združene opozicije Beograd, 25. oktobra, d. Združena opozicija kaže zadnje dni veliko živahnost. Posebno aktivni so voditelji njenega srbijanskega dela, ki pripravljajo gradivo za prihodnji sestanek predstavnikov vseh skupin združene opozicije. Sestanek bo najbrže prve dni prihodnjega meseca in to zopet v Zagrebu, ne pa v Beogradu, kakor so se glasile prvotne vesti. Srbijanski opozicionalci izdelujejo tudi program za enotno nastopanje združene opozicije v teku prihodnjih mesecev. Izvajanje tega programa pa bo odvisno od sprejema političnih zakonov, pred vsem od novega zakona o zborovanjih in društvih, ki naj bi omogočil zakonito delovanje združene opozicije, odnosno njenih skupin. V krogih okou Ljube Davidoviča in Joče Jovanoviča gledajo na bodoč5 razvoj političnih prilik z velikim optimizmom, zlasti sedaj po prejemu Mačkovega pisma. Oni zatrjujejo, da so tudi v bodoče zagotovljeni najboljši odnosa ji z dr. Mačkom. Iz njihovih vrst prihajajo tudi vesti, da se bo vršil kmalu po sestanku delegatov skupin združene opozicije intimen sestanek med dr. Mačkom, Davidovi čem in Joco Jovanovi-ёет, ki bodo razpravljali o vseh perečih problemih ter določili skupno taktiko za bodočo politično akciio. V beograjskih krogih združene opozicije se živahno komentira današnje poročilo radikalskega glavnega glasila »Vremena« o pričetku borbe med dr. Mačkom in levičarsko usmerjenimi frankovskimi elementi. Borbo je, pravi »Vreme«, izzval Vilder, ki ni mogel več mirno gledati vedno bolj naraščajočega vpliva frankovcev na politiko prijateljev dr. Mačka. Po informacijah »Vremena« je akcija frankovcev tako močna, da ni izključena njihova zmaga, kar bi pomenilo prevzem vodstva hrvatskega dela združene opozicije po fran-kovcih. Dr. Mačku frankovci predvsem zamerjajo, da vzdržuje stike s srbijan-skimi opozicijonalci, dočim so oni proti vsakemu sodelovanju s Srbi. ne le z onimi iz Srbije, marveč tudi z onimi iz bivše SDS. Borba je zelo srdita in dr. Maček se nahaja zaradi tega v zelo težavnem položaju. Kakor »Vreme« dalje poroča, ie dr. Maček sklical za prihodnje dni v Zagret) na konferenco vse svoje politične prijatelje in zaupnike s podeželja, da jim poroča o političnem položaju. Na tem sestanku, ki ga je tako dolgo odlagal, misli dr. Maček sprožiti tudi -vprašanje odnošajev do srbskih prijateljev in pojasniti svoj» stališče napram očitkom frankovcev. V Narodni skupščini so zbrana še vedno vodstva posameznih parlamentarnih klubov, ki razpravljajo o taktiki k delu v teku prihodnjega zasedanja Narodne skuoščine. Včeraj se je izvršila tudi namestitev posameznih klubov po novih prostorih v Narodni skupščini. Nastopna avdienca poslanika Grisogona Varšava, 25. oktobra. AA. Predsednik republike je sprejel včeraj v slovesni av-dienci novega jugoslovenskega poslanika dr. Grisogona ki mu je izročil svoja po-verilna pisma. V svojem govoru je poslanik dr. Grisogono med dragim dejal, da je ljubezen in spoštovanje napram plemenitemu poljskemu narodu nacionalna tradicija Jugoslovenov, ki ne morejo pozabiti stoletne skupne borbe za obrambo zapadne civilizacije in narodne neodvisnosti. Bližnje sorodstvo po rodu in je. ziku zbližuje oba slovanska naroda, ki imata oba tudi dolžnost braniti in konso-lidirati nacionalno edinstvo, ki sta ga dosegla z ogromnimi žrtvami. čuvajoč srečno dosežene pridobitve bosta obe državi nadaljevali pot miru. Patriotizem vlade poljske republike je jamstvo, da se bo nadaljevalo delo velikega maršala Pilsudskega- Predsednik poljske republike Moscioki je v svojem odgovoru iskreno pozdravil jugoslovenskeia poslanika ob njegovem prihbdu na Poljsko, katere preteklost ima tradicionalne skupne zveze s heroj, sko preteklostjo Jugoslavije. Etnično so. rodstvo. prijateljstvo in veliki patriotizem obeh narodov, vaša borba pod vodstvom Velikega kralja Aleksandra za uedinje. nje in neodvisnost in naša pod vodstvom maršala PiLsudskegai kakor tudi skupno delo za organizacijo miru, ustvarjajo atmosfero vzajemne simpatije in prijateljstva. ki ga nič ne bo skalilo in ki nam bo omogočilo sodelovanje na najširših osnovah. Po avdienci je jugoslovenski poslanik položil venec na grob Neznanega junaka. Novi mariborski sreski cestni odbor Maribor. 25. oktobra. Ban dravske banovine je imtnoval nove člane cestnega odbora Imenovan' *o: za na-če!nika dr Aloizi) Juvan župan v Mariboru za D>dnačeinika mariboreki podžupan Franc Žebot. dr- Marjan Stupica. od Sv. Lenarta, dr Ludvik Gerne iz Slovenske Bistrice in Avguštin Jaunik iz Limbuša; za odbornike: Franc Gomilšek iz Dupline pri Sv, Benediktu Ivan Muršak, župan občine Sv Lenart okolica: Josip Kajnik, župan pri Sv Barbari v Slovenskih goricflh: Josip Spindler. posestnik pri Sv. Ani: dr Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru, ban Vrafto, lesni trgovec ▼ Kansdd, Ivan Ser- binek, veleposestnik v Vrtičah, Franc Spari, posestnik v J&remni Mihael Kova- čič, gostilničar v Melju, Alojzij Rebemik, posestnik v Zrkovcih, Josip Petrun, učitelj pri Sv. Lovrencu sa Pohorju, Franc Koban, posestnik iz Zgornje Polskave, Ivan Hauptman, posestnik iz Poljčan in Franc Rečnik, posestnik iz Rač. Beležke Parlamentarni klubi Klub narodnih poslancev JRZ šteje do sedaj 135 poslancev. Člani kluba izjavljajo, da se bodo v svojem političnem in parlamentarnem delu ravnali po navodilih izvršnega odbora JRZ. Podpirali bodo v parlamentu vsako vlado, ki bo uživala zaupanje in podporo glavnega odbora JRZ. Narodni delovni klub šteje do sedaj 34 poslancev. Direktorij kluba pa računa, da bo vstopilo še nekaj poslancev, tako da bi štel klub v teku prihodnjega tedna okoli 40 poslancev. Klub je pripravljen podpirati vlado od slučaja do slučaja ter bo zavzel k vsaki stvari posebej svoje stališče. Neodvisni klub jugoslovenskih nacionalnih poslancev, ki je sprejel za svoj program pohorsko deklaracijo, šteje sedaj nad 50 članov. Položaj v Jevtičevem Jugoslovenskem klubu je še vedno nerazčiščen. Koliko šteje ta klub trenutno poslancev, ni mogoče vedeti, ker se vrši v samem klubu ostra borba za to, da-li naj zemljoradniki ostanejo še v naprej v njegovem okrilju, ali pa osnujejo svoj posebni klub. To mišljenje zastopata predvsem Stajic in pa Voja Lazič, kd je nerazpoložen proti Jevtiču in njegovim prijateljem, ker ni bil pri zadnjih volitvah skupščinskega pred-sedništva ponovno izvoljen za podpredsednika Narodne skupščine. Pohorski sestanek v Zagrebu Iz Zagreba nam pišejo: V petek dopoldne se je vršila v hotelu »Esplanade« konferenca nekaterih članov vodstva pohorske akcije. Konference so se udeležili m. dr. senator Jovan Banjanin ter bivši ministri dr. Grga Andjelinovič, dr. Svetd-slav Popovic in Juraj Demetrovič. Popoldne se je konferenca nadaljevala in je trajala do pozno zvečer. Po konferenci so člani vodstva pohorske akcije izjavili vašemu dopisniku, da so razpravljali o položaju, lri je nastal po glasovanju v Narodni skupščini. Kasno spoznanje »Kmetski List« razmišlja in razpravlja o političnih »špekulantih«, ki so s svojim postopanjem zagnusili v ljudeh vsako veselje do politike in ki so posebno nevarna vsakemu novemu političnemu pokretu. »Kmetsiki List« prihaja na podlagi lastnih izkušenj do sledečih zaključkov: »Najbolj žalostno je to, da se ti špekulanti najraje oprimejo novih, ustvarja jočih se pokretov,' tako da često popolnoma ubijejo vero v stare preizkušene borce in pa tudi v pokret sam. Posebno je potrebno, da vsak nov pokret vzame v roke prav debelo re«*to za takozvane »pridobljene«. Pridobiva se samo mladina; v njej je idealizem, v njej je požrtvovalnost. Med pridobljenimi starimi so redko v Tesnici pridobljeni, večinoma se za temi skrivajo politični špekulanti, ki po navadi ob prvi preizkušnji zapuste pokret.« Ugotovitev »Kmetskega Lista« podpišemo z obema rokama. Zal so prišli njegovi gospodarji malo kasno do spoznanja, ko jim je že pobegnil poslednji »pridoblje nec«, dočim so poprej razbijali enotno nacionalno fronto med nami, ravno z izgovorom, da je treba »pridobivaiti« Prizadevanja za socialistični športni klub v Mariboru Mariborsko nemško marksistično glasilo »Volksstmme« poroča: «Po prepovedi delovanja je bil v Mariboru razpuščen športni klub »Svoboda«. Ta klub je bil samo še formalno včlanjen v osrednji zvezi »Svobode«, ker je bilo že na zadnjem občnem zboru »Svobode« sklenjeno, da ee delavske športne organizacije osamosvoje. Izdelana so že bila pravila novega športnega kluba, ko je bil izročen dekret o razpustu. Prijatelji delavskega spor-to so po razpustu »Svobode« ustanovili nov klub »Sparta« ter ga prijavili oblastem. V razmeroma kratkem času pa je prišel odlok ministrstva za telesno vzgojo, da ne more potrditi pravil tega kluba. Vzrok ni bi>l naveden. Člani bivšega delavskega športnega kluba so končno poskusili še tretjič, potem ko so se informirati i na pristojnih mestih, če jim bodo potrdila pravila za tretji klub. Ustanovili so eport-ni klub »Viktorijo« ter predložili pravila v potrditev. Pred nekaj dnevi pa so ustanovitelji tega kluba zopet prejeli odlok ministrstva za telesno vzgojo, da jim ne mo-те potrditi pravil.« Železniška nesreča na progi Niš-Beograd Pri Aračlčevem je zavozil brzi vlak v megli v tovornega štirji potniki mrtvi, več ranjenih Beograd, 25. oktobra. !AA. Na postaji Aračičevo na progi Niš—Beograd sta davi ob 3.48 trčila brzovlak št. 101 in tovorni vlak št. 160, ki se je tedaj nahajal na postaji. Štiri osebe so bile ubite, štiri hudo ranjene, tri pa lahko. Poškodovanim so takoj nudili zdravniško pomoč. Pokvarjena sta oba 9troja. štirje potniški in sedem tovornih vagonov. Premet je prekinjen. Na kraju nesreče je ravnatelj beograjskega železniškega ravnateljstva, ki vodi oč:-ščevalna dela na progi. Imenovana je tudi že preiskovalna komisija, ki ime nalogo, da ugotovi vzroke nesreče. Potek katastrofe O nesreči poročajo naslednje podrob-noeti: Katastrofa se je pripetila pred postajo Aračičevo, 15 km pred Jagodino. Okrog 4. zjutraj se srečata na tej postaji tovorni vlak št. 160, ki vozi iz Beograda proti Nišu, in brzoviaJc št. 101, ki vozi iz Niša proti Beogradu, kamor pride ob 6. zjutraj. Tovorni vlak privozi običajno na postajo par minut pred brzim vlakom in čaka na stranskem tiru na brzi vlak, ki se na tej postaji sploh ne ustavi. V določenem času je pri-vozil tovorni vlak i manjšo brzino na postajo. Dežurno službo je opravljal posta-jenačelnik sam, ki pa je začuden opazil, da se tovorni vlak ni uetavil, marveč je vozil dalje skozi postajo na odprto progo, po kateri je moral vsak trenutek pri/ti brzi vlak. Ustavil se je šele izven postaje, potem ko je presekal za brzi vlak pripravljeno kretnico in zavozil na progo, po kateri se je že bližla brzi vlak. Kretničar je takoj pohitel in postavil signalno ploščo kakih 500 m pred postajo talko, da bi se bil moral brzivlak ustaviti na odprti progi. Gosta megla — glavni vzrok nesreče Na nesrečo pa je bila tako gosta megla, da se je videla luč le kakih par korakov daleč. To je bil menda tudi glavni vzrok nesreče. Strojevodja brzega vlaka zaradi megle ni opazil signala ter je z nezmanjšano brzino vozil naprej. V zadnjem trenutku je sicer opazil žaromete lokomotive tovornega vlaka, toda misleč, da stoji vlak kakor običajno na stranskem tiru, se za to ni dosti zmenil. Strašne posledice karambola Hip nato je nastala katastrofa. Brzi vlak ee je z vso brzino zaletel v tovornega. Lokomotivi obeh vlakov sta se postavili najprej pokonci, nato pa prevrnili ena na levo, draga pa na desno stran tira. Prvi vagon brzega vlaka za Iokom°tivo je bil vagon II. razreda, v katerem še je vozilo več vojaških kurirjev. Ta vagon ®e je skoro docela zdrobil. Trije nadaljnji vagoni brzega vlaka in sedem vagonov tovornega ka je hudo poškodovanih. Potniki brzega-vlaka je hudo poškodovanih. Potnikj brzega prometnega ministra inž. Ilič, ki se je peljal s sal«nskim vozom, sprva niso vedeli, kaj se je prav za prav zgodilo. Nekateri so v blaznem strahu poskakajj skozi okna, pri čemer so se v.eč ali manj poškodovali. Postajno osobje je z osobjem obeh vlakov takoj priskočilo na pomoč ranjencem, katerih klici eo se razlegali izpod razbitih vagonov v temno noč. Trije vojaški kurirji in kurjač brzega vlaka mrtvi Iz prevrnjenih lokomotiv s^ je strahovito kadilo, približanje pa je nekaj časa ovirala para, ki je uhajala iz razbitih cevi Po čudnem naključju se je strojevodja brzega vlaka skoro nepoškodovan sam izmotal izpod zakrivljenega želez ja, dočim je kurjač Stevan Stankovič obupno klical na pomoč. Ko so se dokopali do njega, je bil že v nezavesti Obe nogi mu je nad kolenom odrezalo, zlomljen pa je imel tudi prsni koš. Med razvalinami prvega vag°na brzega vlaka so našli tri vojaške kurirje mrtve, več drugih potnikov pa lažje in buje ranjenih. Dobili so rane po večini od prtljage, ki je popadala s polic. Kako silen je b3 udarec, se lahko sklepa po tem, da je nekatere kovčege vrglo do 50 m daleč. Tudi telefonska zveza je bila prekinjena, ker ee je porušil brzojavni drog. Iz Jagodine so takoj po obvestita o nesreči poslali pomožni vlak e sarKtetram osobjem. Ranjence in mntvece ao prepeljali v Jagodino, kjer so nudili ranjencem zdravniško pomoč ter ugotovili indentlte-to mrtvih. Hudo ranjeni kurjač brzega vlaka. Stankovič je takoj po prevozu v bolnico umrl, Ubiti so bili žandarmeri jski kaplar Danilo čakič ter redova Pava<> Komenovič ln Djo-ro Tomec, Pomočniku prometnega ministra je padel na glavo težak k°včeg ter hna precej občutno toda ne nevarno rano. Rs* zen njega so hujše ranjeni še štirje potniki, lažje ranjenih pa je okrog 20. Iz Jagodine je odela na ктај nesreče teko j zjutraj sodna preiskovalna komasija pod vodstvom preiskovalnega sodnika Bore Je vtiča. Kasneje je prispel poseben pomožni vlak iz Beograda, s katerim je priSei tudi direktor beograjske železniške direkcije Djurič, lri osebno vodi očiščevalne dela. Ker je proga popolnoma zatrpana, ee vrši potniški promet s prestopanjem. Ob 10. dopoldne »o potniki ponesrečenega brzega vlaka z drugim vlakom prispeli v Beograd, kamor eo prepeljali tudi veči-no reniencer, ki so sedaj v beograjski bolnici Očiščevalna dela bodo najbrže že jutri končat». Knez namestnik v Londonu London, 25. oktobra. AA. Popoldne ob 15.30 je Nj. Vis. knez - namestnik Pavle v botelu »Claridge« sprejel v avdijenci podpredsednika angleške vlade Macdonad-da. Avdijenca je trajala približno eno uro. Ob 17.30 je Nj. Vis. knez - namestnik Pavle sprejel v avdijenci angleškega notranjega ministra sira Johna Simona. Akdja za reSormo Društva narodov Pariz, 25. oktobra, o. »■Echo de Paris« poroča iz Londona, da je pričel generalni tajnik Društva narodov Avenol, ki se mudi v Londonu, razgovore o reformi Društva narodov. Gre za to, da bi Društvo narodov postalo samo nekaka posredovalna ustanova, ki naj bi prevzela vlogo, katero ji je Anglija namenila že od 1. 1924 dalje. Ker bi se s tem znatno okrnil vpliv Društva narodov na mednarodno politiko, naj bi se v nadomestilo sklenile posebne antante med posameznimi skupinami držav. »Echo de Paris« pravi, da gre prav za prav za prikrit poizkus ustanovitve direktorija velesil v zmislu svoječasnih italijanskih predlogov. Obenem naj bi se pri tej priliki versajska mirovna pogodba dooela ločila od pakta Društva narodov. Odlikovanje Beograd, 25. oktobra, p. Odlikovan je z redom Jugoslovenske krone I. stopnje ki-jevsko - gališki metropolit Antonije. Iz zdravstvene službe Beograd, 25. oktobra, p Z odlokom ministra za socialno politiko je imenovan uradniški pripravnik dr. Stanko černe/jč za pristava pri sreekem načelstvu v Brežicah, za sekundarnega zdravnika splošne državne bolnice v Ljubljani dr. Slavko Preveč, za sekundarnega zdravnika duševne bolnice v Novem Celju dr. Boris Krištof, doslej uradniški pripravnik iebotam ,ter za administrativnega uradnika splošne državne bolnice v Ljubljani Branko Kranj«, uradniški pripravnik. Iz sodne službe Beograd, 25. oktobra, p. »Službene novinec objavljajo ukaz, s katerim je postavljen za sodnika apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Bogdan Petelin, doslej sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani je postavljen dr. Edvard Bračko, doslej sodnik okrožnega sodišča v Osijeku. Premestitve v davčni službi Beograd, 25. oktobra, p. Premeščeni so davčni uradniki Milan Peterlim iz Šmarja pri Jelšah v Celje, Rudolf Zakrajšek iz Novele mesta v Šmarje pri Jelšah. Anton Baškovc iz Slovenskih Konjic v Novo mesto, Anton Hlade iz Litije v Kamnik. Stanko Kole iz Krškesra v Ljubljano, Janko Simoni č iz Prevalja v Laško, Viktor Mlateir iz Slov. Bstrice v Šoštanj, Anton Perko iz Brežic v Ljubljano in Fran Furman iz Gr»nnje2a jrada v Maribor. Premestitev v poštni službi Beograd. 25. oktobra, p. Premeščeni so Otilija Kambič iz Trebnjega k pošti Ljubljana I., Margareta Pavlič i г Ljubljane k poštni direkciji v Skoplje. Pavle Rot iz Ljubljane na Vrhniko. Upokojitve Beograd, 25. oktobra, p. Z odlokom prometnega ministra sla upokojena prometnik Anton Oijan in strojevodja Adolf čeh. Letalski promef nad Pacifikom Newyork, 25. oktobra. AA. V Salamedo v Kaliforniji je prispelo prvo letalo poštne in potniške službe med Kalifornijo in Havajskimi otoki. Preletelo je 2.400 milj dolgo progo čez Tihi Ocean v 17 urah in 20 minutah. Matevž Hartman f Ljubljana, 25. oktobra Danes ob 19-30 je po dolgem trpljenju umrl popularni gostilničar in meščan ljubljanski, Matevž Hartman, po domače Figa bi rtov Matevž. Pokojnik se je rodil pred 80 leü na Šahi pri Škof ji Loki Pri Drajnarjevih se je reklo po domače in še danes se pravi pri hiši tako. V Škofji Loki se je šolai nato ga je pognalo po svetu. Potoval je po Bavarskem, Tirolskem in Würtembergu, gledal je »Švajca visoke gore«. Potovanje in delo po svetu sta mu bila najboljša šola za življenje in kmalu je tudi pokazal, česa se je naučil v tujini. Pred 40 leti je udaril v roko s pokojnim Knezom ter prevzel gostilno pri Figovcu v Ljubljani Že poprej znamenita gostilna je pod Ma-tevževo veščo roko še bolj zaslovela, bila, je v resnici shajališče gospcx|e ln pa kmetov, Matevž pa spreten posrednik med deželo in mestom. Vedno je odločala njegova preudarna beseda, možati njegov nasvet. Pokojni Matevž je bil navdušen narodnjak in je kot tak z veseljem podpiral narodna društva. Letos v februarju je začel Matevž Hartman nenadoma bolehati. Napadla ga ja gripa, po kateri se ni več popravil hi ® Veliki noči ga je zadela kap. Od takrat so gostje pogrešali vedno vedrega starčka, ki je v svoji sobici mirno in vdano prenašal trpljenje ter danes pokojno dotrpeL Za pokojnim žalujejo sin Cirü, hčerki Helena in Fanči. Pogreb pokojnih bo ▼ nedeljo ob 15. iz hiše žalosti, Tyrseva cesta 13, na pokopališče k Sv. Križu. Matevža Hartmana bomo ohranili v svetlem spominu, bridko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Match Aljehin - Euwe Amsterdam, 25. oktobra, g. V desetem kolu je dr. Euwe premagal svtatovneg» prvaka Aljehina. Stanje dvoboja: Aljehin 5 dobljenih partij, Euwe 3, dve partiji remis. Vremensko poročilo Vremensko stanje 25. t. m.: Ciklon nad Italijo, drugi nad Poljsko povzroča oblačno in deževno vreme v zapadni, srednji in južni Evropi. Sneži na Češkoslovaškem in v območju Alp. Visok pritisk s pretežno jasnim in hladnim vremenom nad Skandinavijo in severno Rusijo. Temperatura je padla po vsej Evropi. — V Jugoslaviji je deževalo na zapadu in na jugu, snežilo v okolici Mrzle Vodice in visokih planinah. Temperature: Mrzla Vodica 1, Kraljevac 22. Novosadska vremenska napoved za soboto: Pretežno oblačno, dež, na severo-zapadu morda sneg. Dunajska vremenska napoved za soboto: Pretežno oblačno, ponekod padavine. Temperatura bo polagoma'' padla še bolj. Nastopiva Maši kraji in ljudje Pred 40 leti v Celju Spomini na ustanovitev slovenske nižje gimnazije Celje, 25. oktobra. Mesec dni je od tega odkar je bil pred 40 leti otvorjen po ostrih parlamentarnih bojih I. razred c. kr. državne nižje gimnazije v Celju (k k. Staats — Untergym-nasium zu Cilll). Tako je bil položen te. melj takozvane nemško-slovenske nižje gimnazije na vročih celjskih tleh. Starejši slovenski generaciji bo še v živem spominu, kako sovražno odklonilno je nastopal tedanji celjski nemški mestni svet in z njmi vsa nemška avstrijska javnost proti utemeljeni slovenski narodni in kulturni zahtevi, da se za pol milijona spoclnještajerskih Slovencev ustanovi v Celju slovenska gimnazija. Gimnazijsko vprašanje celjsko je povzročilo v parlamentu na Dunaju težko vladno krizo. Ne iz \ olje, da ugodi naši skromni zahtevi, primorana v težki zadregi, nam je du. najska vlada leta 1895. otvorila v Celju I. razred gimnazije- Slovenskega narodnega meščanstva smo imeli štajerski Slovenci tedaj hudo malo, saj so nam nemške šole, nasilje vladnih organov in moč nemškega kapi_ taia sproti ponemčevali naš živelj, ki se je doseljeval v mesta in trge. Za trde in težke čase, v katerih je tedaj živelo naše še neprebujeno selo. pa je bil naval kmečke mladine v ta prvi naš razred gimnazije v Celju naravnost nepričakovan in ogromen. Bilo nas je 113, ki smo prestali sprejemni izpit in dobili gosto, ljubno streho za svoj prvi razred v po. slopju današnje Delavske zbornice, teda. nje Ljudske šole za okolico Celje (Volks, schule Umgebimg Cilli). število nadebudnih in ukaželjnih je moralo iz višjih državnih ozirov biti prav hitro in temeljito reducirano. Doprinešen pa je bil na način, ki se ni dal več izbrisati, mogočen dokaz, da je slovenska gimnazija v Celju živa potreba naroda, ne pa plod hujskanja prenapetih glav slovenskih celjskih voditeljev, kakor so nasprotniki dosledno poudarjali. Kaka pa je bila tedaj pred 40 leti naša slovenska gimnazija v Celju? Zakaj smo ji rekli, da je to naša slovenska gimnazija? V slovenskem maternem jeziku это se učili veroanuka, latinščine in matematike. Vseh ostalih predmetov smo se učili v tujem, nemškem jeziku, ki so ga le redki srečnejši iz boljših hiš nekoliko razumeli in še redkejši tudi za silo pisali. Kako rdeče morje se je razlivalo po zvezkih, v katere smo pisali nemške diktate. in koliko nadčloveškega, očetov, skeg-a potrpljenja je imel z nami naš dobri razrednik, profesor latinščine, slovenščine in nemščine pokojni g. Anton Kosi! Naš prvi vodja zavoda je bil Jul. Glowacki^ znanstvenik — botanik, pravičen, strog in dober mož. Naš prvi profesor veronauka Jos. Atteneder Naša spri. čevala so bila nemška, bili smo Johanni, Franzi, Josef i, eako se je godilo s krstnimi imeni gospodom našim profesorjem, ki si o jih navadno izpuščali pri podpisih, ali pa jih označevali z začetnimi črkami, da ni bilo afer z disciplinskimi posledL cami pa da kljub službeni korektnosti, ki je morala biti vselej očuvana, ni preveč trpela zavest da so naši. Iz težkih borb je nastala tedaj ta »naša gimnazija«, zato smo jo ljubili iz vse duše in vročega srca mi mladi, povsod zaničevani slovenski študentje, ki smo se začeli vsak dan bolj zavedati, da smo sinovi brezpravnega naroda, da smo za Avstrijo odveč in da smo v naipofcje na svetu ter da se vzdržimo lahko le z naj. večjo pridnostjo in v najtežji borbi za vsakdanji košček skromnega kruha in napredek v šoli. Brez naših dobrih profe. sorjev in radodarnosti narodnega meščanstva v Celju bi nas ne bilo. Po zasebnih hišah in v Dijaški kuhinji v hiši notarja Baša v tedanji Vrtni, danes Aškerčevi ulici je bilo toplo kosilo vsaj za nekaj dni v tednu. Mnogo naših študentov pa je redno prejemalo obed pri o. kapucinih, kjer ni noben izmed nas, ki je bil lačen, zaman potrkal na vrata kapucinskega samostana ali pa pri sv. Jožefu, da ne bi bil prejel koščka kruha. Tako je bilo tedaj življenje slovenskega študenta. Skromno in revno oblečeni, slabo prehranjevani smo bili tedaj mi mladi odporni in ponosni dijaki slovenske gimnazije v Celju. Leta 1897. je bilo konec naše nižje drž. gimnazije v Celju. Ob zaključku drugega šolskega leta nismo dobili več programa, ali kakor danes pravimo šolskega izvest-ja. Potrt in v skrbeh nam je naš ravnatelj Jul. G'owaeki sporočil ko smo odhajali na počitnice, da še ni odločeno, ali bomo v jeseni še imeli gimnazijo pa da naj bomo pridni in marljivi, ako bomo šli na druge zavode, da ne bomo delali sramote slovenski gimnaziji v Celfu. Pa smo * jeseni vendarle lahko nadaljevali v Celju. Iz prejšnje nižje gimnazije so nas;tali takozvani samostojni gimnazijski razredi z nemškim in slovenskim učnim jezikom, po naše rečeno pa je v jeseni leta 1897- že nastal naš tretji razred gim. nazije v Celju, ki je bil za nas nadaljevanje prejšnjega stanja, ki se je v šolskem letu 1898/99 izpopolnilo tako. da smo narasli na 4 gimnazijske razrede- Po 4 letih je ta gimnazija dobila nove. ga vodjo v osebi g. Liesskouniga^ mislim koroškega rojaka, ki je težko in slabo govoril naš jezik, šele za njim je prevzel vodstvo zavoda cel naš mož g. vladni svetnik Emilijan Lilek znanstvenik zgodovinar, prežet z jugoslovensko mislijo. Naj še ob štiridesetletnici navedem nekaj imen naših profesorjev iz prvih let: Anton Kosi, Rudolf Janežič, Ivan Bernik Josip Kardinar, Ivan Fon, dr. Orel, dr'. Tertnik, Karel Verstovšek, Franc Schmoranzer, Josip Krajnc. Naj imenujem še Celjsko posojilnico in Južnoštajersko hranilnico — dva de- narna zavoda> naša velika dobrotnika in podpornika. Danes imamo v Celju vse svoje šole, naša je danes velika celjska gimnazija. Doživeli smo, da se je ves svet avstrijskega nasilja in laži podrl pod nami in da nam je na teh ruševinah v zrasla naša jugoslovenska svoboda. Mi, ki smo trpeli, ker je bilo zasramovano in teptano ono najlepše, kar je v naših dušah zaživelo, smo srečni, ko gledamo vse daleč nazaj preteklost V nas je iz onih časov toliko sile in vere, da ne omaga pred najtežjimi preizkušnjami sedanjosti, ker smo v zrasli iz borb in vemo, da le delo in borba donaša ideji zmago. Mladina ki danes preživljaš srečna dijaška leta, ali si iz naših slovenskih kmečkih domov ali iz bednih delavskih družin, ali si iz danes že slovenskih mest in trgov, bodi skromna in zavedaj se polno, da v drugih in nedvomno zate ure-jenejeih čctekilh in žlvLjensk4h prilikah doiguješ narodu in svoji svobodni Jugoslaviji mnogo. Dolžna si dati domovini^ česar mi nismo mogli, ko stopiš za nami v življenje. ALBUS Mariborski sadni sejem otvorjen Razstavljenih je okrog 8 vagonov izbranega sadja Maribor, 25. oktobra Na slovesen način se je danes dopoldne ob 10. otvoril I. mariborski sadni sejem. Prostorna unionska dvorane se je pretvorila v pravcati sadm paradiž. K otvoritvi so se zbrali številni zastopniki štajerskih sadjarskih in kmetijskih podružnic. V imenu razstavnega odbora je izrekel prisrčen pozdrav odličnim gostom predsednik šent petrske sadjarske podružnice g. Kovačič. V svojih izvajanjih je poudaril, da je ta prvi sadni sejem v Mariboru izraz potreb in lastne iniciativnosti sadjarjev, kaierih težnja gre za tem da bi v težki dobi krize lažje vnovčili svoje žlahtne pridelke. Je pa ta prvi sadni sejem v Mariboru in naši državi sploh tudi krepka in zgovorna manifestacije napredka in umnosti v našem sadjarstvu. Sledi; je pozdrav sadjarskega in vrtnarskega društva za dravsko banovino in izreke! razstavnemu odboru ter iniciatorjem te pomembne pobude naj-prisrčnejše priznanje za trud m zgledno požrtvovalnost. Njegovim čestitkam je potem sledi! govor bana dravske banovine ■ KINO UNION Tel. 22-21 Danes ob 14. uri, jutri ob 10.30 uri Matineja za odrasle in otroke. SHIRLEY TEMPLE: Angel aerodroma Film, ki je ta teden, navduševal velike in male! Enotna cena za vse prostore samo Din 4.50. Rezervirajte vstopnice! dr Natlačena, pokrovitelja sadnega sejma, ki je v svojih izvajanjiü izrekel toplo pohvalo štajerskim sadjarjem k lepemu uepe-hu, ki ga predstavlja razstava, ki jo je nato otvoril. Nato je spregovoril še mariborski škof dr. Tomažič, ki je prirediteljem želel čim lepših uspehov. Gostje so si nato ogledali vzorno in krasno razstavo ki tvori slikovito revijo vseh naših izbranih najžlahtnejšiih sadnih vrst. Priključena je tudi razstava tipičnih štajerskih kmečkih vin. l'a tudi razstava grozdja nudi obiskovalcem pri pogledu na pestri izbor kar največji užitek Edinstvena predstava, ki jo predstavlja I. mariborski sadni sejem, je veličastna bilance dolgoletnih prizadevanj štajerskih sadjarjev na področju naprednega m umnega sadjarstva Velikansko zanimanje za ta prvi sejem sadja v naši državi je razvidno že iz okolnosti. da se ga udeležuje 19 podružnic z območja bivše mariborske oblasti. Odzvale so se celo podružnice iz laškega sreza. Razstavljenih sadnih vrst je ta približno 8 vagonov. Po rekordnem obisku in živahnih kupčijah na današnjem prvem dnevu sejma, ki bo otvorjen do vključno ponedeljka 28. t. т., je možno sklepati na utemeljeno potrebo te važne pobude štajerskih sadjarjev. Popoldne je vse razstavljeno sadje ocenila posebna komisija, v kateri so bili sadjarski in vrtnarski strokovnjaki in sicer načelnik Mhmek, inž. Kržan. Tone Koren-čič in inž Skubic. Komisije je ocenila sedem podružnic odlično, sedem prav dobro, pet pa dobro. Torej vsekakoT zelo lepa ocena. Da bi bil Maribor čim lepši Vneto prizadevanje Olepševalnega društva Maribor, 25. oktobra j Mestno Olepševalno društvo je imelo svoj redni letni občni zbor ob katerem je bilo razvidno veliko delo društva za lepoto in modernizacijo Maribora. Zadnje leto so bili urejeni vsi mestni nasadi, popravljene so klopi v parku in drugod) temeljito so očiščeni vsi ribniki. Na Kalvariji je bil poleg drugega zgrajen nov železo, betonski mostiček v drevoreda» v mestnih ulicah je bilo v zadnji letih zasajenih 1117 novih dreves- Predsednik dr. Franjo Lipoid je po pozdravu g. Loosa, direktorja tujsko-pro. mefcne zveze in tajnika Mariborskega tedna opisal naloge Olepševalnega društva, ki škrbi ob najožjem sodelovanju z mest. no občino in zlasti z mestnim gradbenim uradom za olepšavo mesta. Olepševalno društvo vzdržuje svojo lastno vrtnarijo, ki daje lepotično cvetje za vse mestne nasade. Ima svojo drevesnico, iz katere so bila vzeta vsa v mest« na novo zasajena drevesa. Olepševalno društvo prireja stalno koncerte v mestnem parku in oskrbuje drsalni šport. Pri vseh prireditvah oskrbuje olepšavo z zelenjem. Olepševalno društvo je zaradi teto svojih nalog, ki jih ob intenzivnem sodelovanju vseh članov odbora vestno vrši, važen činitelj v našem tujskem prometu. Denarna sredstva črpa le delno iz subvencije mestne občine ki znaša v tekočem letu 117.000 Din. Samo personalni izdatki za plačilo delavcev in nadvrtnarja znašajo letno preko 210.000 Din. Olepšavalno društvo je moralo kriti na izdatkih iz svojih lastnih sredstev okroglo 100.000 Din, kar je bilo v zadnjem letu mogoče le s prihranki iz prejšnjih let. Zato bo Olepševalno društvo prosilo mestno občino, da zviša svojo subvencijo na prejšnjo višino. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Božidar Kolar je povzeti, da je bilo v preteklem letu v društvu 775 članov. Blagajniško poročilo je podal društveni blagajnik g- Alfonz Gilly. V imenu pregledovaL cev računov pa je poročal g. Ljudevit Pe-trič. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni: za predsednika dr. Franjo Lipoid^ za podpredsednika računski svetnik v pok. Ivan Knop, za tajnika mag. uradnik Božidar Kolar. za blagajnika bančni uradnik Alfons Gilly; za odbornike: Terezija Svarco-va, dvorni svetnik v pok. dr. Josip Kron-vogel, inž. Josip Jelencj trgovec Ivan Kvas in šolski upravitelj v pok Loparnik Peter; za namestnike: podpolkovnik Mar. ko Nikolič, direktor dr. Matko Heric, šolski upravitelj v pok. Božidar Mohorčič, višji davčni nadkontroior v pok. Ivan Roj. ko in dr. Fran Stamol; za preglednike računov: šolski upravitelj Ljudevit Petrič in ravnatelj Rajko Boltavzer. Kot vešča-ki se pritegnejo v odbor: ravnatelj Putni. ka g. Josip Loos mestni gradbeni svetnik inž. Josip Baran in arhitekta Saša Dev in Jaroslav Cernigoj. Mestno občino zastopajo v odboru člani mestnega sveta gg- dr. Janko Kovačec, Josip Ošlag in Miro Žitnik. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josef o ve prirodne grenčice Registrirano od ministrstva za soc. politDco m nar. zdravje 8. br. 15.485 od 2б. V. 1935. Delo celjskega Terpentinovo milo odstrani vso nesnago in varale Vase perilo stel. Obe sezoni sta dosegli v vsakem pogledu popoln uspeh. Predlanskim je bilo 12 predstav, lani pa 15. Tajnik se je zahvalil upravi Narodnega gledališča v Ljubljani in marljivemu domačemu ansamblu, mestni občini in tisku. Slednjič se je spomnil umrlega nekdanjega vodje in režiserja celjskega gledališča, nepozabnega Rada železnika. Poročilo blagajnika Stanka Perca je pokazalo, da je imela gledališka uprava poleg znatnih dohodkov tudi velike izdatke, da je kljub vsemu varčevanju ostal blagajni le neznaten prebitek. G. Pere je poročal tudi kot garderober, gospodar in knjižničar o znatnem društvenem inventarju. Na predlog revizorja g. direktorja Mravljaka je prejel ves odbor razrešnico. Nato je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Ivan Prekor-šek, podpredsednica ga. Bla Kalanova, tajnik čiro Sadar, blagajnik Stanko Pere, odborniki Maksim Hubert, ravnatelj Kar-lo Sancin, dr. Štefan Rajh in Viktor Jelen, revizorja pa sta direktor Mravljak in dr. Vrhovec. Odbor bo po potrebi kooptiral nove odbornike. KINO UNION TELEFON ŠT. 22-21 Film zasneženih gora, Film planinske drznosti, Film izseljenskega gorja, Film ljubezni do rodnega kraja LUIS TRENKER Izgubljeni sin Kdor je planinec, ne sme zamuditi prvega belega filma v sezoni. Predstave ob 16., 19.15, 21.15 uri. Predprodaja vstopnic od 11 — 12.30 in od 1б. иге dalje._• Celje. 25. oktobra. Sinoči je imelo Dramatično društvo, ki upravlja celjsko mestno gledališče občni zbor v Celjskem domu. V uvodnih besedah se je predsednik narodni poslanec g. Ivan Prekoršek toplo spominjal nedavno umrlega soustanovitelja dr. Karla Kodermana ki se je v letih pred vojno odlično udejstvoval na slovenskem odru v Celju. Nato je poročal tajnik CJro Sadar: Ko se je pred leti začelo občinstvo delno zaradi malodušnosti, delno zaradi materialistične usmerjenosti odtegovati gledališču, je uprava v iskanju novih poti za zasiguranje pravega umetniško visoko stremečega gledališča sklenila postaviti temelj celjskemu gledališču na stalna gostovanja poklicnih gledališč. Tako je v sezonah 1929 do 1933 pritegnila najprej narodno gledališče v Mariboru. Poskus se ni obnesel, občinstvo se je še bolj odtujilo. V tej krizi se je uprava pred otvoritvijo sezone 1933/34 zatekla v Ljubljano in sklenila pogodbo za stalna e redna gostovanja. S tem je bilo vprašanje celjskega gledališča definitivno rešeno. Minili dve sezoni sta prinesli v gledališče polno razgibanost, zanimanje se je silno dvignilo in obisk je rekordno nara. Ob grobu vdove dr. Karla štreklja Ko si je mladi slavist dr. Štrekelj po letih učiteljevanja pri plemiških rodbinah našel vsej skromno mesto uradnika Državnega zakonika na Dunaju in se habili-tiral na dunajski univerzi, si je hotel ustvariti tudi domače ognjišče, a sreča mu ni bile mila. Izbral si je za družico Angležinjo Henriette Reewes, s katero ga je vezalo silno ljubezensko čuvstvo, da ga je zadelo tembolj, ko mu je mlada ženka takoj po rojstvu drugega obroka umrla. Naenkrat se je zne še! sam z dvema detetoma, ki jih ni znal in ne mogel sam negovati. Zato .je bil prisiljen poiskati si že po рат mesecih drugo družico. Sreča mu je bila vsaj sedaj toliko naklonjena, da bi za te svoje razmere ne bil mogel najti boljšega varuha svojima otrokoma Druga žena po rodu Bavarka iz okolice 'Augsburga. Afra po imenu, je našla v sebi toliko ljubezni do teh dveh drobnih črvičkov. da se čuje pričevanje o tem kot bajka lepših, davnih dni. Dr. Štrekelj jc postal vseučiliški profesor in se je preselil s svojo družino v Gradec, kjer sta dekleti doraščali. Nihče ni vedel, da je prišla s profesorjem njegova druga žena, da mu leži prva pokopana na dunajskem pokopališču v Döblingu Tega niste vedeli in, kar je glavno, tudi ne čutili obe deklici. Tako se je zgodilo, da je umrl medtem prof Štrekdi, lete 1912. da je bila mlajša že na tem, da se poroči, ko je dobile dokumente v »-оке, iz katerih je šele videla, da ima mačeho. Starejša sestra ie zato zvedela šele v svojem 36-em letu. In ta žena. tašče in mačeha pa pri tem tako vzgledna mati, da nista otroka skozi 30 let imela povoda za samo slutnjo, da ni njuna prava mati, in to niti takrait ne, ko je odšel v večnost tudi oče, ta žena je dotrpela, kajti zadnja leta jo je živčna bolezen priklepala ne postelj. Dne 24. oktobra se je umirilo njeno ljubezni in žrtvovanja polno srce, v soboto pa jo polože na Leonhartovcm pokopališču v Gradcu ob stran njenega moža, kajti tako je vedno želela in zaradi tega odločno odklanja vsako misel, da bi sc preselila po prevratu iz Gradca, saj ni hotela niti iz župnije Sv. Lenarta v strahu, da bi se ji ta želja ne izpolnila Tej plemeniti ženi, nad vse vzgledni nepravi meteri. pač ni bik) težko ostati srčno dobra tudi kot tašča. In zato za njo moja solza, saj spomenik je postavila sebi in svoji požrtvovalni ljubezni s svojim življenjem. Ave! Dr. P Strmšek. tovariši vso srečo, z odhodom te učne moči nedostajata meščanski šoli dve učni moči, potrebna pa bi bela tudi honorarna učiteljice za ženske ročna dela in za gospodinjstvo, posebno, ker je vzporednica k prvemu razredu s 94 otroki že dovoljena. Trgatev je opravljena Ljutomer. 25. oktobra. Trgatev v Slovenskih goricah je v glavnem opravljena. Berejo samo še nekateri večji vinogradniki, katerim pa zdaj zelo nagaja slabo vreme. V splošnem so vinogradniki nabrali več, kakor so pričakovli, nekaterim pa je bila že pomladna slana prekrižala račun. Trgovina z moštom se še ni razvila^ prodane so bile dosedaj le manjše količine- Vinogradnikov seveda sedanje cene ne zadovoljujejo, toda spričo slabega konsu-ma kažejo tudi trgovci z vinom in gostilničarji malo volje za večje kupčije, škrlatica se je pojavila v nekaterih vaseh. V enem razredu 1 jutomerske meščanske šole so zbolele štiri deklice, toda bolezen se ne širj dalje. — Nedavno je odšla na višjo pedagoško šolo v Zagrebu gdč. Scheithaurjeva, ki je 9 let delovala na meščanski šoli. Poleg uspešnega šolskega dela jo je osobito zanimalo petje in iz. vežbala je na šoli prav dober mladinski zbor, ki je nastopal na šolskih prireditvah ter žel zmerom toplo priznanje. Enako se je udejstvovala pri Sokolui pri Kolu jugoslovenskih sester in v glasbeni šoli, ki izgube vsi z njo odlično delovno članico. Vzorni učiteljici žele starši ta Ugotovitve ob truplu Franca Korošca Ptuj 25. oktobra. »Jutro« je poročalo, da je Drava prt Markovcih naplavila moško truplo, o katerem je ljudstvo takoj presodilo, da je to 76 letni France Korošec iz Petrovcev у Prekmurju, pogrešan že od prejšnjega torka ko je z Aleksandrom Peršem prenočeval na senu v Melju blizu Drave. Sodno komisijo, ki se je v četrtek po. poldne podala iz Ptuja v Markovce ogledat in raztelesit truplo v ondotni mrtvašnici, so tvorili: sodnik Franjo Stefan, ciosa, zdravnika dr. Vrečko in dr. Mrgole ter zapisnikar Novak. Pri raztelešen ju trupla nista zdravnika mogla potrditi, da bi bil pokojnik umrl nasilne smrti> odnosno, da bi bile rane na glavi prizade-jane s topim predmetom in z nožem. Zdravnika sodita, da izvirajo rane na glavi in na telesu od tegai ker je Drava pri svojem naglem toku in na precej dolgi poti °d Maribora do Sv. Marka zanašala truplo sem in tja in so tako od udarcev v vodi nastale poškodbe- Pač pa je komisija ugotovila, da manjkajo na levici prvi členki kazalca in sredinca. Od vsega denarja so našli pri mrtvecu r hlačnem žepu 11 in pol dinarja drobiža. Pokojnik je bil brez suknjiča in klobuka, oblečen pa je bil v temnorjave cajgaste hlače, na nogah je imel gamaše in čevlje. Papirjev niso našli nobenih, da bi mogli po njih ugotoviti identiteto^ vendar pa ne dvomijo, da je to pokojni France Korošec. Preiskava se nadaljuje. Izgubljeno in najdeno LJubljana, 25. oktofora. Policija je pravkar izdala seznam izgubljenih kakor tudi najdenih predmetov in to iz dobe od 1. do 30. septembra. Med izgubljenimi so različne denarnice, s še bolj različnimi vsebinami, delavske knjižice vojaške listine, zapestnice, očala, ženska boa in še različna ženska oprava, med drugim tudi svilena triko kombine-ža. A seznam najdenih predmetov priča, da je še nekaj poštenosti na svetu, saj so bile najdene na policiji izvočene tudi razne dragotine, da navedemo samo zlat prstan z lepo gravuro^ zlato zapestnico, krasen spominski obesek z belim kamnom — oboje je ЬПо najdeno v kopališču Iliriji, potem so našli 25 kg podplatov, več denarnic, nalivno pero, malo papigoj ki je na trebuhu zelena, na hrbtu črno-proga. sta, krstni list neke dame, zavitek šolskih zvezkov in še čudovit drobiž. Seveda se je marsikaj našlo tudi v železniških vozovih: predvsem 43 dežnikov, 18 moških klobukov, potem pa cela vrsta damskih slamnikov, damskih plaščev in jopic, damske rokavice, damake torbice in še marsikaj damskega. ■ KINO SLOGA ™ Ljubljanski Dvor Telefon 2730 Bomba smeha! 2 ari zabave! 6 komikov v eni barki! 4,/! MUŠKETIRJI Szöke Szakall. Felix Bressart, Ernst Verebes, Otto Wallburg, Tibor Halmay, Kari Huszar Puffy MIKI MIŠKA, zvočni tednik in športni film. Ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Senovska šola zaprta zaradi davice Senovo 25. oktobra , - V zadnjih dneh se je med mladino prostranega senovskega okoliša davica tako razširila, da je bilo šolsko oblastvo primorano prekiniti pouk na osnovni in meščanski šoli. Starši, zlasti tudi rudarji, ki so tod večji del obdarjeni z večjim številom otrok in žive v težavnih razmerah, so tem bolj opupani, ker sta brežiška kakor krška bolnišnica procspoljeni in zatorej morajo majhne bolnike negovati doma) s čimer so nevarnosti izpostavljeni tudi vei ostali, še zdravi otroci. Umrl je doslej samo en otrok. Zdravnik dr. Benedičič ee trudi z zgledno požrtvovalnostjo in je takoj na mestu in povsod v pomoč, čim ga obvestijo. Ker je treba vso senovsko šok) popolnoma razkužiti, se bo redni pouk obnovil najbrž, šele po Vseh svetih. V noči od torka na sredo so skušali neznani zlikovci vlomiti v župnijsko pisarno v Rajhenburgu. Vlomilcem se je že posrečilo utreti okno visokega pritličja, vendar so pni svojem nečastnem dejanju ravnali tako nespretno, da se je g. župnik Tratnik prebudil. Ko so vlomilci zaslutili njegov prihod, so jo urnih korakov popihali v noč. Med ljudstvom se je kaj pa razširila tudi govorica, da je to bila politična grožnja mačkovcev. G. župnik Tratnik je znan politik Щ goreč pristal JRZ. Spretni senovski orožniki so takoj storiU vee, da to efcciraoet čžmsrai krijejo. Domače vesti kar je še lepih dnevov, da vestno pregleda, osnaži i li prebeli prostore, v katerih prebiva perutnina. Razkuži tudi vse krmilne posode in napajalnike, pri tem pripravi primerno prašno kopel, temeljito očisti in razkuži gnezda, da se ne zarede uši. Skrbi za pravilno prehrano svojih živalic glede kakovosti krme kakor tudi glede časovnih obrokov podajanja hrane. Jar-čice že nes6 in potrebno je urediti kontrolo Točna navodila o tem kakor tudi o reji raznih drugih malih živali prinaša strokovni list: Rejec mal'h živali. Med obvestili je navedeno, da se že pripravlja p-va zvezna razstava vseh malih živali v letu 1936. kakršne še ni bilo pri nas. Rej-ski pokret je v polnem razmahu in tudi država sama podpira rejce pri njihovem stremljenju m širjenju umne reje malih živali. * Za spomenik Matiji Guben. Znano zagrebško pevsko društvo »Zvonimir« je po predlogu mnogih svojih članov uvedlo akcijo, naj se postavita dva spomenika kmečke mu voditelju m mueeniku Matiji Gubcu. Prvi spomenik naj se postavi v Zagrebu, potem pa doprsni kip vodji boja za staro pravdo v Donji Stubici. Izvedbo spomenika namera va društvo poveriti velikemu kiparju Ivanu Meštroviču. * Predavanja ZKD. Društvo »Korotan« v Celju priredi danes ob 2. predavanje o razvoju jugoslovenske misli. Predava g. Veko&lav Bučar. — Meddruštveni odbor v Kočevju priredi v nedeljo 27. t. m. ob 10. v novem kinu predavanje o Švici. Predaval bo g. dr. Pavel Brežnik. Predavanje bo spremljalo preko 100 krasnih slik. — Sokolsko društvo v škof j i Loki priredi 30. t. m. ob 20. v Sokolskem domu predavanje o Abesiniji. Predaval bo g. dr. Vrčon. * Iz seje centralnega tajništva Delavskih zbornic. V Beogradu se je vršila seja centralnega tajništva Delavskih zbornic, na kateri so bile zastopane vse delavske zbornice. Seja je najprej odobrila proračunske predloge, potem pa je nekaterim višjim uradnikom znižala plače, vsem nižjim uslužbencem pa prejemke povišala. V drugi polovici meseca januarja 1936. se bo vršil v Beogradu VI. kongres Delavskih zbornic, ki bo razmotrival probleme organizirane pomoči v korist brezposelnih delavcev, vprašanja delavskega zavarovanja, minimalnih mezd in javnih del. S tem kongresom bo združena tudi anketa o položaju hišnih poslev, za katero bo gradivo zbrano iz vse države. Odbor je razpravljal tudi o čestih nesrečah ▼ rudnikih, kamnolomih in raznih drugih podjetjih ter sklenil, da bo pri ministrstvu za gozdove in rudnike prosil za sestanek strokovne komisije o varnostnih napravah v rudnikih. * Split, središče mednarodne mediteranske konference. V Bukarešti se je 17., 18. in 19. t. m. vršil mednarodni kongres za preiskavanje Mediterana, na katerem je delovalo 22 delegatov iz 15 držav. Po slovesni otvoritvi so najprej govorili posamezni predstavniki raznih držav, prvo predavanje pa je imel beograjski vseučiliški profesor Živojin Gjorgjevič, predsednik kuratorija za biolo-ško-oceanografski institut v Splitu. Predaval je o kemičnih analizah v Jadranskem morju ter očrtal tudi delovanje našega oceanografskega instituta, ki je napravil Split za sedež uspešnega znanstvenega proučava-nja morja. Ta institut ima že svojo publikacijo, ki objavlja v nemškem in francoskem jeziku pomembne študije naših znanstvenikov. Po predavanju prof. Gjorgjeviča je Lilo sklenjeno, da se bo prihodnji kongres vršil v Splitu. * Promet na zračni progi Zagreb — Beograd bo ustavljen v ponedeljek 28. t. m. Zadnji avion bo odletel iz Beograda v Zagreb 26. t. m. ob 16.45, zadnji iz Zagreba v Beograd pa v ponedeljek 28. t. m. ob Э-15. Zračna zveza z dalmatinskimi kraji letos ni mogla biti uvedena. Pač pa so Čehoslovaki podaljšali zračno progo Praga — Zagreb — Sušak z amfibiami do Splita. Izvedeni so bili poskusni leti, ki pa bodo za prihodnje leto dobra podlaga rednih zračnih zvez z najvažnejšimi obmorskimi kraji. * Smrt zaslužnega nrocinega delavca. V Sremskih Karlovcih je umrl upokojeni ravnatelj trgovske akademije Milan Nedeljko-vič, ki se je rodil leta 1865. v Kamenici ter po dovršenih filozofskih sladijah v Gradcu nastopil profesorsko službo na srbski gimnaziji v Sremskih Karlovcih. Bil je dober vzgojitelj, organizator srednjega šolstva, pisatelj strokovnih knjig in požrtvo-velen rodoljub. V predvojni dobi se je vneto udejstvoval v srbskih narodnih, in cerkvenih organizacijah, vso vojno dobo pa je preživel v avstrijskih ječah in taboriščih političnih osumljencev. Po prevratu je bil izvoljen za člana narodnega sveta v Zagrebu, od leta i9i.9 pa je deloval kot poslanec radikalne stranke v narodni skupščini. * »Mrtvim v čast. lačnim v pomoč!« V Zagrebu se je vršilo v zadnjem času že več konferenc o izvedbi pomožne akcije za prebivalce Hercegovine, dalmatinske Zagore in še nekaterih drugih pokrajin, kjer je poletna suša uničila ves pridelek in se ljudstvo samo ne more preliraniti čez zimo. Predsednik odbora za pomoč pasivnim krajem dr. Trumbič je orisal obupno stanje v pokrajinah Dalmacije in Hercegovine ter poročal, kako se nameravajo posamezna društva udeležiti pomožne akcije. Društvo >Hrvatska žena« je stavilo predlog, naj bi se letos denar, namenjen za okras grobov ob vseh svetih namenil v pomoč stradajočega prebivalstva. Pieteta do mrtvih bi dobila samo drugo obliko. Na grobove nameravajo postaviti kartone, na katerih Lo naslikan venec in napis »Mrtvim v čast, lačnim v pomoč«. Izdelavo takih kartonov naj prevzame odbor in vsi izkupički naj gredo v akcijski sklad, ki potrebuje najmanj 50 milijonov za utešitev največje bede. * Rudarski in plavžarski nameščenci se gibljejo. Kakor smo že poročali, se je na pobudo trboveljskih rudarskih nameščencev ustanovila Zveza rudarskih, plavžar-skih in tehničnih nameščencev Jugoslavije, ki razvija prav živahno delavnost in je pobudila mnogo zanimanja zlasti med rudarskimi in tehničnimi nameščenci na jugu države, ki doslej še niso imeli svojj organizacije. Včeraj so se mudili, v Ljubljani zastopniki zveze iz Trbovelj, Hrastnika in Hude jame s predsednikom g-Fantinom na čelu, da pri gospodarskih, strokovnih in državnih instancah intervenirajo za razne zadeve svojega stanu. Umen perutninar temeljito izkoristi, * Istrani in Dalmatinei v Eritreji. S oar-nikom »Moroeioi« so se vrnili v Split trije delavci, ki so kot italijanski optanti odšli za zaslužkom v Eritrejo. Iz SpHta ee je podalo tja 12 italijanskih optantov, delavcev raznih strok- Odpotovali so koncem maja v Trst, v Eritrejo pa so dospeli že Ю. junija. Delo so takoj dobili. Povratniki so izjavili, da se bodo vrnili v Split v prihodnjih dneh tudi ostali, razen dveh. Domov se vračajo zaradi tega, ker ne morejo prenašati tro-pične klime. Zaslužek je bil zelo dober in, ko v nižavah niso mogli ve« prenašati silne vročine, so jim odkazali delo v gorskih krajih, kjer je zaposlenih tudi mnogo Istranov. Oblastva lepo skrbijo za delavce. Kadar zbolijo, jih pošljejo na okrevanje v primorske kraje, potem jim poiščejo novo delo v gorah, če pa tudi tam ne morejo ostati, jih pošljejo domov. Splitski Italijani, ki se zdaj vračajo, so bili zaposleni na .cestah in pri kopanju vodnjakov. * Po 21 letih se je vrnil iz Rusije. V vas Rakovico blizu Banjaluke se je vrnil te dni po 21 letih iz Rusije Stanoje Baia-ban. Leta 1914 je bil ujet na bojišču in v Rusiji je bil srbski dobrovoljec. V Do-brudži je bil ranjen. V Rusiji se je oženil in do povratka v domovino je bil zaposlen kot tovarniški delavec v Krasnojar 6ku. Domov je pripeljal ženo in štiri otroke. * V smrt, ker se je moral ločiti od žene. V Sarajevu si je v sredo popoldne končal življenje brivski mojster Joeip Novak in sicer zato, ker se je moral ločiti od eivoje žene in otroka. * Nalivi in viharji v Herceg-Bosni. Že tri dni dežuje izdatno po vsej Bosni in Hercegovini, po nekaterih pokrajinah pa so tudd hudi viharja. Ob Neretvi je besnel ciklonski vihar, ki je s svojim pustošenjem povzročil veliko škodo sadonosnikom in nasadom v okolici Metkoviöa. V okoliic Stolea pa so hudournik:'; razorali ceste ter povzročili velike prometne ovire . * Poplave v Strumici In Radovištu. Po dolgih mesecih suše in vročine se je v eniatxx eniatedd d dgovc govovovovou sredo zlilo nad Strumico in širšo okolico silno deževje, ki je napravilo precej škode. Ploha je trajala 2 uri in pol in je voda v Strumici udrla v mnoge hiše, po okolici pa so hudourniki razorali nekatere ceste, odnesli nekaj mostov in porušili tudi več hiš. Tudi v Radovištu je tridnevno močno deževje napravilo precej škode. Med nalivi so besneli viharji, ki Sq v samem kraju razdejali 10 hiš, v okolici pa Podirali razne staje, iz katerih so mogočni hudourniki raznesli seno. razne poljske pridelke in tudi mnogo orodja daleč na okrog. Tudi zapadno proti Skoplju in po vsem našem jugu so bile hude nevihte in je bil pr0met z Djevdjelijo kakih 12 ur prekinjen. * Prosvetna zveza in njeno razmerje do naše oddajne radijske postaje je danes, ko je govor o definitivni ureditvi naše ra-diofonije, spet v ospredju. O tem vprašanju razpravlja na uvodnem mestu nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport in modo >Naš *al« Nova številka tega našega edinega maga-zinskega tednika prinaša še aktualno poročilo dr. Martina Riklija o gledališču v Ad-dis Abebi in Gosakovo reportažno kramljanje »Kako nastane posamezna številka naše revije«. V beletrističnem delu najdemo francosko humoresko »Dvojno razočaranje« in izredno zanimivo Manevičevo reportažo iz naših mohamedanskih samostanov »Ko sveča ugasne«. Prevod te literarno morda edinstvene reportaže je oskrbel g. Vladimir Regally. Slike iz filmskih ateljejev, modna poročila in skice novih modnih modelov, križanke in razdelitev nagrad za pravilno rešitev križank in magičnih likov zaključujejo redakcijski del »Našega vala«, kateremu je priložena 36-stranska priloga s programi vseh evropskih radijskih oddajnih postaj in radijska abeceda z togato slikanico radijsko-tehnič-nih vprašanj. >Naš val« je najcenejša slovenska tedenska revija. Mesečna naročnina znaša komaj 12 Din. Zahtevajte tudi vi še danes brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana * Petdnevni avtobusni izlet v Benetke in Padovo bo od 10. do 14. novembra. Cena vožnje in potni list 420 Din za osebo. Prijave pri »Putniku« v Ljubljani do 5. novembra. * »Lux« pasto za čevlje poizkusite tudi Vi danes- * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Lfubljane ELITNI KINO MATICA TeL 21—24 Danes ob 4-, 7% in 9% premiera SENZACIJA SEZONE. NAJVEČJI FRANCOSKI FELM VRTINEC (REMOUS) Delo, ki presega »Ekstazo« film, ki je žel ogromno uspeha ▼ Beogradu in Zagrebu. Predprodaja od 11. do %13. —- Nov žurnal »Abesinije«: Padec Adue. nizacij, ki so včlanjeni v ZKD. Vsak tečajnik se mora izkazati z društveno legitimacijo. Opozarjamo vse one, ki se zanimajo za ta tečaj, da bo vpisovanje vsak dan v pisarni ZKD. Kazina II. nadstropje od 10.—12. in od 16.—18. ure. Vpisnina znaša 10 Din. Šolnina skozi pet mesecev pa 20 Din. Tečaj se bo otvoril 15. novembra v prostorih ZKD. Vršil se bo dvakrat tedensko od pol 20. ure naprej. u— Vodstvo po Instituta za tehnično mehaniko in za preiskavo materiala priredi Prirodeslovno društvo danes, v soboto (26- t. m.) zvečer ob 18. uri. Institut se nahaja v poslopju Tehniške fakultete (poleg Tehnične srednje šole), šef instituta g. univ. prof. dr. ing. A. Kräl nam bo tolmačil aparate in delovne metode ter izvedel tudi nekaj praktičnih poskusov preiskave materiala. Prirodo-slovno društvo vabi svoje člane in prijatelje k čim številnejši udeležbi. Vstopnine ni. Zbirališče med 18. in 18.15 v avli Tehnične fakultete. u— Francoski tečaji na državnem učiteljišču na Resljevi cesti v Ljubljani so se pričeli 1. oktobra. Vpisovanje se vrši še nadalje, na kar opozarjamo one, ki žele tečaje obiskovati, pa se doslej še niso prijavili. u— Oglejte si pravočasno razstavo kipov in slik prof. Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo odprta razmeroma kratek čas. Ogledate si jo lahko dnevno od 9. do 18. ure, ob sredah, sobotah, nedeljah in praznikih do 21. ure. Vstopnina 5 Din, dijaki v skupinah nad pet po 2 Din. ZVOČNI KINO VIČ Danes zvečer ob 20. uri veseli češki film Zlata Katarina Predstave se bodo vršile redno vsako soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. u— Priprave za veliku manifestacijo obrtniškega dela. Letošnji obrtniški teden, ki to trajal od 1. do 8. decembra, obeta biti po svojem obsegu in po notranji organizaciji še mnogo pomembnejši od lanskega. Snoči je bila v srebrni dvorani hotela Uniona seja pripravljalnega odbora, ki mu načeluje predsednik Obrtniškega društva g. Rebek. Največjo pozornost so prireditelji posvetili organizaciji modne revije, ki se bo vršila vzporedno z razstavo obrtniških izdelkov in ki naj bi bila nekakšna demonstracija našega obrtništva proti uvažanju izdelkov, ki jih naši mojstri in mojstrice zmorejo brez dvoma v enaki kvaliteti in solidnosti kakor tujina. Za sodelovanje pri modni reviji se je priglasilo lepo število krojačev in krojačic, izvršene so pa tudi že vSe prve priprav*, da bo prireditev tudi na zunaj čim impo-zantnejša. Naši mojstri in mojstrice so že zbrali glavni kader manequinov, režiser lak, inž. arh. Mesar in konferencier Je-lačin pa so prevzeli nalogo, da poskrbe za umetniško stran prireditve. u— II. simfonični koncert v Ljubljanske filharmonije, ki bo v ponedeljek 28. t. m- v dvorani Uniona so vstopnice v prodaji pri blagajni kina Uniona. Zaradi preureditve dvorane so v glavnem odpadla stojišča in je zdaj namesto njih mnogo cenenih sedežev, tako da je^ poset omogočen vsakomur. Cene za sedeže so od 10 Din navzgor. Dijaška stojišča so po 5 Din in so nameščena na obeh straneh balkona. Poseben povdarek daje koncertu odličen dirigent velikega formata g. Lovro Matačič, ki je že prišel v Ljubljano in vodi vaje za koncert, ki ga bo izvajalo 75 godbenikov. Vstopnice dobite od 11. do 12. in od 15. ure dalje. tel. 22. 21. u— Petmesečni dramski tečaj ZKD se bo vrši! zopet, kakor prejšnja leta pod vodstvom glavnega režiserja g. prof. Osi-pa Šesta. Sprejeti bodo samo člani orga- u— Vrtinec. Težko pričakovana premiera v Elitnem kinu Matici: Od danes dalje je na programu slavno francosko delo »Re-mous«. Prvovrstni umetniški film je žel povsod toliko priznanja, da se lahko trdi: »Vrtinec« spada med največja dela moderne filmske umetnosti. Po vsebini je iz-vanreden, nenavadno zanimiv in daleč prekaša znani film »Ekstaza«. u— Pastir Kostja je vžgal tudi pri včerajšnji predstavi. Poslušalce je znova in znova navdušila krasna godba, vžgalo je petje, srca so se razveselila ob bravuroz-nih komičnih prizorih. ZKD zasluži pohvalo za zabavo, ki jo n"di s svojimi predstavami. Za cenen denar se gledalec nasmeje in pozabava, da pozabi dnevne tegobe. Vstopnina je samo od 3.50, do 6.50. Današnja predstava bo ob 14.15, jutrišnja ob 11. Opozarjamo vse interesente zlasti kmetovalce, vinogradnike in hmeljarje na RADIO PREDAVANJE gosp. inž. V. Knopa »O novo odkritih dalmatinskih fosfatih in njihovi predelavi v umetna gnojila«, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 27. oktobra t. 1. ob lih 40 predpoldne v ljubljanskem radiu. u— Društvo »Tabor«. Pevski zbor ima drevi ob 8. važno pevsko vajo. Z ozirom na to, da zbor sodeluje pri narodno.ob-rambnih dneh 9.—10. novembra, je dolžnost posameznika, da se vaj redno udeležuje. Odbor. u— Avtobusni izlet v Crikvenioo za 150 Din in Trst (vštevši potni list) za 140 Din priredi »Putnik« v Ljubljani 30. t. m. Prijave do 28. t. m. u— Drevi plesna vežba z družabnimi igrami v Jenkovi šoli — Kazina. u— Stavbna sezona je za letos sko*"o pri kraju. Kakor znaaio, je mestno predsedstvo pohvalo hišne posestnike, na. poizkušajo čim prej prebelHi m prepleskatl svoje o^'rušene hiše. Mnogi hišni posestniki So ta poz:v resno upoštevali. Ne sa-mu zasebaa posl0pja, temveč tudi jnvne palače s0 dobile lepše lice, da omenimo zlasti uaiverzo. Izmed zasebnih velikih hiš sta zlisri iepo očiščeni Urbančeva in OIu-Pova p0'l Traičo, na sosednjem Jurčičevem trg.: je tvrdika Les kovic in M^den ob'i-ovua zunanje lice starinske hiše So pa še hiše tam okrog ln drugod, ki so na pogled kakor zakrpane s silno vitimi r»b-liži. Iz Celja e— Zelo l^p sestanek članstva JNS. V sredo zvečer je bil v nabito polnem salonu Celjskega doma redni članski sestanek JNS za Celje in okolico. Predsednik krajevne organizacije dr. Brnest Kalan se je s toplimi besedami spomnil nedavno umrlih zvestih, izredno marljivih članov JNS, tragično ponesrečenega celjskega protojereja g. Manojla čudiča in akademika Mira Cernigoja, katerih spomin so vsi navzoči počastili s klici: Slava! Predsednik je sporočil, da bodo članski sestanki JNS za Celje in okolico odslej vsako sredo zvečer in bodo predvsem družabnega značaja. Narodni poslanec g. Ivan Prekršek je ob splošni pozornosti obširno iu izčrpno poročal o Političnem razvoju v naši državi v zadnjih mesecih. Zlasti je Poročal o osnovanju sedanje vlade, o unedbi o znižanju dok lad javnih nameščencev in o interpelaciji, ki jo je v imenu Jmgosiovenskega neodvisnega nacional, nega kluba vložil 18. t-m, v Narodni skupščini, o uredbi gilede kmečke zaščite, o redukciji državnih dobav iz rudnikov v dravski banovini, 0 upokojitvah in preme * stitvah, o volitvah predsedstva Narodne skupščine in o tehnični grupaciii skupščine. Jugoslovenski neodvisni nacionalni k i. j, ki je imel ob ustanovitvi 12 poslancev, šteje že 50 poslancev. Navzoči so sprejedi izvajanja g. poslanca z burnim odobravanjema in velikim navdušenjem. Po zanimivih besedah podpredsednika mgr. Poßavoa „u oficieini dol sestanka zaključen. Prihodnji sestanek bo 30. tm. ob 20. v Celjskem domu. e— Družabnega večera Kluba koroških Slovencev, ki je bil 19. t.m. v Narodnem domu v Celju, se je občinstvo udeležilo v naravnost rekordnem številu. S tem je dokazalo, da slovenskega Korotana ni in ne bo pozabilo. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen za nakup slovenskih knjig, ki jih bo poslal Klub na Koroško, se Klub koroških Slovencev V6em, ki so pripomogli bodisi s sodelovanjem, denarnimi prispevki ali drugimi darili do lep0 uispele prireditve, v imenu koroških bratov najiskreneje zahvaljuje in prosi, da mu ostanejo prav vsi tudi v bodoče naklonjeni e— Osebne vesti. G. dr. Drago Hočevar, dolgoletni honorarni asistent na klrurgič-neni oddelku banovinske bolnišnice v Celju, je z odlokom banske uprave razrešen službe v bolnišnici. G. Janko Liška, suplent na državni realni gimnaziji v Celju, je premeščen na gimnazijo v Muraki Soboti. G. Siilva Sumijeva, doslej na drž. realni gimnaziji v Kranju, je nameščena kot honorarna učiteljica za ročna dela in žensko telovadbo na državni realni gimnaziji v Celju. e— Cinkarna bo dobavljala tok iz Velenja. Kranjske deželne elektrarne so zgradile električni daljnovod do Celja, ker bo celjska cinkarna dobivala v bodoče tok iz velenjske elektrarne. Na dvorišču cinkarne gradijo zdaj transformatorsko postajo. Dobava toka iz Velenja se bo pričela v teku enega meseca. e— Nagradno streljanje. Savezna Strelska družina v Celju bo priredila jutri ob 12.30 nagradno streljanje na strelišču v Pečovniku in vabi članstvo k udeležbi. e— Podp0rno društvo za revne učence na drž. realni gimnaziji celjski bo imelo letni občni zbor (v sredo 30. t .m. ob 14. v sejini dvorani na gimnaziji. Dnevni red običajen. e— žrtev napada. V PetrovČaih sta v četrtek zvečer dva neznanca napadla 19- letmega trgovskega zastopnika Viljema Zidana iz Brežic ter ga hudo poškodovala po prsnem košu. z, .dan se zdravi v bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 1^.30 tal 30.30 velefilm »Mlada srca, mlada ljubezen« m zvočni tednik. Iz Maribora a— Šola in dom. V četrtek zvečer je bil v nabito polni dvorani prejšnjega kina »Apolo« redni občni zbor društva »Sola in dom«, ki prav vneto deluje na uresničevanju društvenih smotrov. Občni zbor je otvoril in vodil zaslužni predsednik dr. Poljanec. Tajniško poročilo je podala šolska upraviteljica Bračičeva, blagajniško poročilo pa davčni kontrolor Masten. Vsa poročila so pričala o živahnem stiku med roditelji in šolskimi vzgojitelji v Mariboru. Pri volitvah je bil z velikim navdušenjem ponovno izvoljen za predsednika upokoj^ ni prosvetni inšpektor dr. L. Poljanec. Društveno vodstvo je ostalo v glavnem ne-izpremenjeno, mesto odstopivših odbornikov gg. Žebota in Mastena sta bila izvoljena % odbor ga. Marija Baričeva in prof. Prijatelj. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o perečih vprašanjih, ki zadeva starše pri šolanju otrok. a_ Ob velikem zadovoljstvu mariborskega gledališkega občinstva je nastopil v četrtek zvečer kot gost v »Bratih Karama-zovih« režiser ljubljanskega gledališča _ g-Ciril Debevec. Njegov Ivan je bil dovršen lik odrske spretnosti. Žel je viharen aplavz občinstva, ki je gledališče popolnoma zasedlo. a_ Prva letošnja operetna premiera bo J. Straussova klasična »Beneška noč.« Premiera bo konec prihodnjega tedna. a_ Ker je materi odgriznil nos, je bffl. včeraj pred malim kazenskim senatom obsojen 52 letni zasebni uradnik Alfred Cotič, ki je italijanski državljan iz Pudja, na 4 mesece strogega zapora ter na izgon iz države po prestani kazni. Pri obravnavi se je zagovarjal v nemščini, da je ravnal v razburjenosti, ker mu njegova mati ni hotela daiti denarja. a_ Na praznik Vseh svetnikov smejo v smislu zadevnega razglasa mariborskega mestnega poglavarstva prodajati na trgu vence in šopke samo oni, ki imajo tozadevno obrtno pooblastilo. Na to se opozarjajo vsi, ki nameravajo prodajati šopke in vence. a— Obtožujem.-.! To je napis na spomeniku žrtvi dela Avgusta Kelnariča, ki ga bo odkrila jutri, v nedeljo ob pol 11. na magdalenskem pokopališču agilna mariborska podružnica Narodne strokovne zveze. Temelj spomenika tvori simbolični obroč razdrtega studenca. Kip je izklesal absolvent zagrebške kiparske akademije g. I. Sernec iz Košalkov pri Mariboru. a— Zakaj ne v Mariboru? Maribor je bil s preselitvijo kontrole dohodkov v Beograd težko prizadet. Sedaj nameravajo premestiti to ustanovo v Niš. V Mariboru so prostori kontrole dohodkov še vedno na razpolago in prazni. Mariborski gospodarski krogi so uvedli akcijo, da bi se kontrola dohodkov zopet preselila v Maribor. a— 10 članska rodbina ždi v Betnav. skem gozdu. Sedaj pred nastopom zürne se nahaja v veliki stiski Ferkova 10 članska rodbina, ki stanuje pod milim nebom v Betnavski goščavi. Oblastva skušajo ubogi rodbini preskrbeti vsaj zasilno streho. = Zvočni kino Ideal ^ Danes ob 4., 7. in 914 url """"" SENZACIJONALNI VELEFILM katerega si je ogledal tudi oddelek ljubljanske policije POLICIJSKI AUTO 99 Vstopnina 4.50, б.бО ш lu Din. Danes ob pol 3. ter jutri ob pol 11. uri SELLY EN MICKY Vstopnina 3.50 Din. a— Iz zloglasnega »črnega gozda« pred Sv. Lenartom v Slov. goricah je frčalo v zadnjem času kamenje na osebne avtomobile in so odmevali streli, ki pa k sreči niso zahtevali človeških žrtev. Za strahova!« pasantov ob xürnesm gozdu« poiz. vedujejo. a— Nov »Venerin hrame; so odkrili na Pobrežju za odeepkom Zrkovske ceste ob Dravi. Orožništvo nadaljuje s preiskavo. Ta »Venerin hram« ni v nikakšni zvezi z nedavnim odkritjem v neki hiši na Aleksandrovi cesti na Pobrežju, o čemer smo svoječasno poročali. a— Rokom a v hi na Dravskem polju. Vdrli so v Lobnikovo gostilno v Orehovi vasi, toda alarmni strel železničarja Ivana Horvata, ki je slišal sumljiv ropot jih je pregnal. Pustili so na mestu vloma 3 vence vetrihov in 2 nahrbtnika. V Ho. tinji vasi pa so se vtihotapili v hišo posestnika Franca Gselmana ter odnesli 2 uri z verižico. Do denarja k sreči niso prišli. Z Jesenic č— Kino predvaja veliki föm »Arena strasti«. Predstave danes ob %9 zvečer, jutri v nedeljo pa ob 16., pol 19. ta рой 21. Iz Tržiča s— Kine Radio predvaja danes in juhi v nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) krasen plesni film »Sen lepši od ljubezni«. Med dodatki tudi glasben film »Rubinow in njegov orkester«. Sledi »Nevidne fronta« in "kot matineja »Silly — Micky čudežna revija«. Iz Kamnika ka— Popravilo vodovoda. Letos se je kamniška mestna občina vrgla na popravilo vodovoda, ki je bil v tako slabem stanju, da voda .v posameznih hišah ni dosegla niti prvega nadstropja. Ni ве občina brigala za zabavljanja, da je mesto v največji tujsko prometni sezoni razkopano. Zdaj se nam kažejo lepi uspehi popravü, vodni pritisk se je za več ko 50% izboljšal ka— Zvočni kino Kamnik predvaja ▼ soboto, nedeljo in ponedeljek duhovito tn veselo glasbeno komedijo »Vrnitev v srečo« z Luizo Ulrichovo in Paulom НбгЫ-gerjem Iz Zagorja г— Števni novčič pred zagorskim pokopališčem. Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v Zagorju ob Savi bo tudi letos pobiralo pred pokopališčem na dan Vseh svetnikov prostovoljne prispevke za revno deco, ki je je spričo vedno slabših razmer čedalje več. Bliža se zima, revna mladina pa nima toplih oblačil ne obuval, zato bo tudi najmanjši dar hvaležno sprejet Odbor. Iz Ptuja j— Odbor sa splošno in strokovno nao- br&cbo trgovskega in obrtnega naraščaja ▼ Ptuju priredi razven drugih tečajev tudi brezplačen tečaj za slov.-nsko stenografijo. Poleg tega se ustanovi za naraščaj tudi plesna in pevska šola. Interesenti naj se zaradi udeležbe prijavijo v ponedeljek ob pol 19. v pisarni trgovskega gremija. Tečaji so izključno le za trgovski in obrtniški naraščaj ter so popolnoma brezplačni. j— S kolesom med gručo otrok. Te dni se je pripeljal po državni cesti od Goriš-nice — Male vasi neznan kolesar in je brezobzirno zavozil v gručo šolarjev, ki eo bili na poti v šok). Povozil je 10 letnega posestnikovega sina Valenka Stanislava h Male vasi, ki si je pri padcu zlomil desno nogo. Kolesar je imel tako malo človeškega čuta, da je pustil otroka v bolečinah ležati in se ni zmenil zanj, da bi ga vsaj prepeljal domov- Dečka so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kolesarja pa zasledujejo orožniki. — S kolom po glavi Ko se je 27 letni posestnikov sin Emeršič Alojzij od Sv. Barbare v Halozah po delu v zidanici, kjer so stiskali grozdje, ponoči odpravljal domov, ga je v bližini zidanice napadel neznan moški. Udaril ga je z vso silo s kolom po poglavi in mu prizadejal tako hudo poškodbo, da so morali Emersiča prepeljati v bolnišnico. Velik šahovski brzi turnir Ljubljana, 25. oktobra. Ljubljanski šahovski klub je otvorü sezono z dobro uspelim brzim turnirjem v kavarni Zvezdi ki so se ga udeležili trenotno najmočnejši igralci Ljubljane. Zaradi številne udeležbe, prireditve se je udeležilo 32 šahistev, je barnir trajal dva dneva- V sredo zvečer ло bile izločilne tekme. Igralci so bili razdeljeni na 3 skupine po 10 in 11 udeležencev. Iz vsake skupine so se prvj štirje plasirali v 1'innle. Po dolgotrajni borbi, ki ie traja, la 5 ur, so zasedli prva mesta v resnici najboljši. V prvi je zmaz ^vežejia mesn pa se je dvignil na 933 varonov (650, 785) v vrednost5 114.8 milijona Dm (61.8. 74.2). Vrhu tesa smo izvozili za 7 6 milijona Din izdelkov h mesa (lani 4.0. predi 5.9) in aa 37.5 mili iona Din svinjske masti (lani 8.3. predi. 9.5) Znatnemu povečanja izroza svini ter mesa in mast! je pripisati, da se ie letos skupna vrednost izvoza žive živir.e, perutnine. mesa. izdelkov I* mesa in mas+i povečala na 519 milijonov Din nasnrnti 401.1 milijona Din v lanskem letu. Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje zo^et dotok ziata in deviz v višini 7.3 milijona Dm, medtem ko smo prejšnji teden zabeležili malenkosten odtok v znesku 3.3 miiijona Din. Zmanjšale so se predvsem devize izven pod age, ki so nazadovale za 10.1 na 2<4.7 milijona. Din. Zlato v tresorjih Narodne banke se je povečalo za 6.7 na 1288.1 milijona Din, zlato deponirano inozemstvu pa je istočasno nazadovalo za 4.1 na 88.8 milijona Din; narasle so tudi devize v podlaigi za 14.6 na 49.3 milijone. Menična in lo»n-bardna posojila so se po veotedenskem naraščanju zopet nebistveno zmanjšale za 1.4 na 1821.1 milijona Din. Obtok bankovcev se je za malenkost povečal. in sicer za 0.9 na 4.813.9 milijona Din in je sedaj za 524 milijonov večji nego lani ob tem času. Obveznosti na pokaz so narasle za 72.3 na 1349.8 milijona Din in so zopet dosegle izredno višino. To povečanje obveznosti na pokaz jc v zvezi z zmanjšanjem obveznosti z rokem za 15.8 na 188.3 milijona Din in raznih pasiv za 34.5 na 213.0 milijone Din. Od obveznosti na pokaz so narasle žirovne obveznosti za 53 na 638.4 milijona Din, obveznosti na pokaz po raznih računih pa za 68.3 na 708.5 milijona Din. Vrednost zlate in devizne podlage skupaj z oficielno premijo znaša sedaj 1839 0 milijona Din in kritja v zlatu in devizah 29.74% ^prejšnji teden 29.73): kritje v samem zlatu v trezorjih Narodne banke pa znaša sedaj 26.85% (27.03). Prošnje denarnih zavodov za zaščito Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra preteklega leta določa v prvem členu, da se smeta odložitev plačil ali sanacija dovoliti na prošnje, ki se predložijo najkasneje v teku enega leta po uveljavljenju uredbe, to je do 23. novembra t. 1. Ker pa se je izkazala potreba podaljšati ta rok. je ministrski svet na predlog trgovm-sdleega ministra predpisal uredbo o spremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov, ki pravi, da se člen prvi, drugi odstavek uredbe o zaščiti denarnih zavodov m njihovih upnikov od 23. novembra preteklega leta spremeni tako. da je mogoče prošnje za odložitev plačil ali sanacijo vložiti do 23. novembra 1936. Ta uredba je sedaj objavljena v »Službenih Nov in ah« od 24. t m. Gospodarske vesti = Trgovske knjige malih trgovcev in obrtnikov. N* prošnjo beograjske trgovinske zbornice m obrtne zbornice je finančno ministrstvo izdalo odlok, da $e mali trgovci in obrtniki ne kaznujejo po zakonu o taksah, če se ugotovi, da ne vodijo t ©dno trgovskih knjig. Vsak konkretni primer je treba dostaviti pristojni zbornici, ki bo podala svoje mnenje. — češkoslovaška bo imela letos v pšenici znaten presežek. Češkoslovaški državni statistični urad objavlja podatke o letošnji letini, iz katerih je razvidno, da znaša letošnji pridelek pšenice 16.9 milijona metersikih stotov nasproti 13.6 milijona stotov v lanskem letu in 19.9 milijona stotov v letu 1933. ko je bila letina rekordna. K letošnjemu pridelku v višini 169.000 vagonov je treba še prišteti zaloge češkoslovaške monopolske žitne družbe. ki so znašale v pričetku žitnega leta 1935/36 33.000 vagonov, tako da bo v celoti na razpolago 202.000 vagonov. Ce bo znašal ko-nzum kakor lani le 133.000 vagonov. tedaj bo imela Češkoslovaška letos znaten presežek 69.000 vagonov Glede na ta velik presežek ne prihaja zaenkrat Češkoslovaška v poštev kot uvoznica naše pšenice. — Kliring « Nemčijo in 'talijo. Po poročilu Narodne banko je bil 24. oktobra t. L izplačan z nemškega kliringa ayizo št. 8180 od 4 maja 1935. г ltalnanskega oa avizo št 75.П26 od 29 'ulija t 1. — Dobava. - Kraljevska barska uprava razpisuje nabavo blaga za >bleke in pe-rilo v večji množini za obdarovan 1e siromašne šolske mladine narodnih Sol в Božiču. Predvsem se nabavi za dečke Saglia-hlačevina in oxford odnosno kote-nina ter za deklice blago oziroma flansla za obleko in flanela odnosno barhent za perilo. Ponudbe kolkovane s 5 Din z vzorci, cenami in prodajnimi pogoji je nasloviti na prosvetni oddelek (banovin-ski šolski odbor) kraljevske banske uprave v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 9/П. (soba 19.) baška in banatska »Og« po 260 — 270- baška »2« po 240 — 250; baška ,5« po 220 — 236: otrobi: baški po 110—115; krompir: bela štajerski, franko nakladalna postaja po 58 —63. + NoV(>sadska blagovna borza (26. t.m.) Tendenca slaba. Pšenica (78 kg): baška 154 — 157.50; baška ladja Tisa ali Begej 165 — 16750; slavonska 160 — 162.50: sremska 15750 — 160: batnatska 154 — 162.50. Oves: talki, sremski in slavonski 135—137.50. Ječmen: baški in sremski. 64 132.50 — 137.50. Koruza: baška in sremska 101 — 103 banatska 101 — 102. Moka: baška in banatska >0g« in >Ogg« 237.50 — 257.50; »2« 217.50 - 237-50; »5< 197.50 -217-50; »6« 180 - 200; >7« 1C0 - 180; >8« 115—120. Otrobi: baški, sremski in banatski 87—89 Fižol: baški tn sremski beli 265 —270. 4- Budimpeštanska termi nska borza (25. okt). Tendenca prijazna. Pšenica: za marc 17.93—17.94; koruza: za maj 15.67—15.70. BOMBAŽ. + Liverpool, 24. oktobra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.22 (prejšnji dan 6.21) za dec. 6.11 (6.11). -f Newyork, 34. oktobra. Zaključni tečaji: za okt. 10.98, (11.05), za dec. 10.96 (10.99). Iz življenja na dežel? VRHNIKA. Sokolski kino predvaja veleli lm »Ženske štrajkajo«, ki je povsod dosegel največje uspehe. Program ima bogato dopolnilo. BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob 8- zvečer in jutri v nedeljo ob 4. popoldne in ob 8. zvečer velefilm »Pastir Kost ja«, za dodatek pa Paramountov tednik in barvan film. Začetek večernih predstav bo odslej ob 8. zvečer. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. uri tonfilmsko opereto »Tebi pojem svojo pesem«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. Prihodnji teden »Celju-skinci«. ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI 'Vaše zobe boste obvarovali z ERASMIK MILOM № PASTO ZA ZOBE Za ugodno britje uporabljajte ERASMIK MILO ZA BRIUE Jstvaritelj „Samsona in Dalile" Ob stoletnici rojstva skladatelja Saint-Saensa Dramatski krožek „Jelka" Ljubljana, 25. oktobra i Redni občni zbor Dramatskega krožka • »JELKA« je bil v soboto ob 20. v gostilni I pri Kramarju na Dolenjski cesti. Predsednik Josip Klepec je uvodoma pozdravil navzočne člane in goste, nato se Je spomnil obletnice smrti Viteškega kralja. Krožek je počastil spomin velikega kralja z dvemi-nutnim molkom. Predsedniško poročilo je obsegalo tudi kroniko krožka od početka do občnega zbora. Navajalo je neizmerne težave, s katerimi se je moral odbor boriti. da je spravil vso stvar tako daleč, da zdaj ni resne skrbi glede obstoja krožka. Tajniško poročilo je bilo kratko. Članov je zdaj 24, nrijavljenih je bilo dosedaj 65, od knterih sta bila dva izključena. 11 jih je odstopilo, 8 je bilo odklonjenih, ostali pa imajo se poskusno dobo. Blagajna izkazuje 11.226 Din prometa in 4 Din prebitka. Premoženja je pa še 1020 Din v vstopnicah, Francija «a ves kulu^ni 3vct sta prn-slavila 9. t. m 100. leto, od kar se je rodil 6'ljpviti skladatelj in univerzalni genij Camilie Saint-Saens. že v svojem tretjem letu se je začel učiti kuavirja, Pozneje je postal učenec komponistov Kalkbrennerja in Halevyja, z 22. letom je postal učitelj na pariškem Niedeimayer-jevem konservatoriju. Iz njegove šole s0 izšli znameniti francoski skladatelji novejšega časa 2e s prvimi kompozicijami si je pridobil svetoven sloves, posebno z opero »Samson in Dalile.< To delo ga je z nekaterimi drugimi izmed n^številnih njegovih del, kakor >La danse macabre« in »Le rouet dfOmphale«. tudi preživelo in ostane menda trajna last kultur- nega človeštva. Velika njegova zasluga je bila, da je francosko glasbo, ki ji je pretilo, da bo izgubila sv0j posebni, nacionalni značaj v poplavi del Wagnerjevih epigonov, spravili spet na pravo Pot- Drugače pa je Saint—Saens, kakor rečeno, pravi univerzalni genij. Bavil se je z versko filozofij, objavljal ras prave iz akustičnega področja, postal je s svojimi razpravami o sončnih mrkih član francoske astronomske družbe, raziskoval je zakone razvoja pri živalih in rastlinah, bavil se je z arheološkimi študijami in Potoval po vsem svetu. Umrl je 16. dec. 1921. v svojem 8«. letu do zadnjega trenutka adlrav, krepak in nemiren. Nova metoda za Paralizo zdravijo, kakor znano, že dalj časa s tem. da bolnika inficirajo z malarijo, ki izzove v njem zdravilno mrzlico. Ta mrzlica uničuje namreč э svojo vročino povzročitelje paralize. Bil je velik dogodek, ko so izumili ta način zdravljenja bolezni, ki so jo prej smatrali za neozdravljivo. Toda ta metoda ima svoje nedostatke, kakšnih 12 odstotkov pacientov, ki jih lečijo na ta način, podleže. Zato skuša moderna medicina odkriti druge metode, ki bi povzročali zdravilno mrzlico brez nevarnosti okužitve z malarijo. V prvi vrsti uporabljajo elektriko. Ame- Električna mrzlica zatiranje paralize riški zdravnik dr. Ralph Kahne poroča sedaj o uspehih, ki jih je imel po tej metodi. Iz njegovega poročila je razvidno, da zdravljenje paralize z elektriko prav nič ne zaostaja po uspehih za zdravljenjem z malarijo, nima pa nekih nedostatkov, ki se držijo zadnje metode. Dr. Kühne je zdravil 300 para-litikov na ta način, da jih je zavijal v odeje in končno v odejo, ki jo je segrevala elektrika. Ta toplota je povzročala pri bolnikih višjo telesno temperaturo. Tri četrtine svojih pacientov je ozdravil dokončno, desetina, jih je ostala kakor prej, 7 odstotkom se je stanje poslabšalo in 11 odstotkov jih je umrlo. NIVEA Čeprav imate stalno opravka z mrzlo in toplo vodo, ostane Vaša koža vendar mladostno sveža in nežna. Negujte kožo z NIVEO. Vse to povzroča eacerit, И ga vsebuje Nivea. Borze 25. oktobra Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali skoraj neizpremenjeni. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi, kakor včeraj 8.50 — 8.60. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.57. v angleških funtih po 244, v grških bonih po 27.8750 in v španskih pezetah po 5.62. Italijanske kompenzacijske lire so ponovno nekoliko popustile, trgovale pa so se le v Zagrebu po 277.67. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca o vojni škodi nespremenjena in je bil zabeležen promet po 356 (v Beogradu po 356.50). Promet je bil samo še v 6% begluskih obveznicah po 61.50 (v Beogradu po 63.75) in v delnicah PAB po 226 do 227. Devize Ljubljana. Amsterdam 2973.86 — 2968.46, Berlin 1756.08 - 1769.95. Bruselj 737.03 — 742.10, Curih 1424.22 — 1431 29, London 214.98 — 217.03, Newyork 4345.72 — 4382.04, Pariz 288.82 - 290.26 Praga 181.19 — 182.30. Trst 355.03 — 358.11. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2825, London 15.1225, Newyork 307-75. Bruselj 51.80, Milan 25. Madrid 42.0250, Amsterdam 208.7750, Berlin 123.65, Dunaj 51.50, Stockholm 77.9750, Oslo 75 9750, Koben-havn 67.50, Praga 12.73. Varšava 57.90, Atene 2.90. Bukarešta 2 50. Efekti Zagreb. Državna vrednote: Vojna škoda 355—356, za okt—nov. 352, den., za dec. 354—358, 7% invest. 75—77.50, 7% stabiliz. 78 den., 4% agrarne 43—44. 7% Blair 68—69. 8% Blair 76.50 den., 7% Drž. hip. banka 73—78, 6% begluške 61 —61.50; delnice: PAß' 225—227. Trboveljska 100—110 Beograd. Vojna škoda 356.50—357 (356.50), za nov. — (357), za dec. 356.50 358 (357), 7% invest. 79.50 bi. (79), 7% stabiliz 78.50 bi., 6% begluške 64—64.50 (63.75) 8% Blair 75.50 den., 7% Blair 67.50—69, 7% Drž. hip. banka 76 bi., Narodna banka 5900 bi., PAB 226—230. 312 Din v izkaznicah in 120 Din je vreden inventar. Odboru se je posrečilo plačati vse račune, tako da bo novi odbor imel lahko stališče glede nadaljnega poslovanja. Nadzorstvo je podalo točno poročilo in je predlagalo za predsednika, blagajnika in režiserja rezrešnico s pohvalo, za ostali odbor pa samo razrešnico, kar je občni zbor soglasno sprejel. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Klepec Josip, geometer; podpredsednik Peterka Franc; tajnik Frelih Evgen; njegov ra-mestnik Podgoršek Vinko; blagajnik Sečnik Jože; namestnica Gabrovšek Vera; arhivar Potrato Sandi; odborniki Samec Franc. Kramar Viktor in Velkavrh Jernej; nadzorni odbor Kotnik Peter, Zapušek Marko in Šmalc Ivan. Med slučajnostmi je bilo stavljenih več samostojnih predlogov in ob 20. uri je predsednik zaključil občni zbor, ki je potekel mimo, kakor se spodobi za resne in idealne prosvetne delavce. Malarija Blagovna tržišča ŽITU + Chicago, 25. oktobra Začetni tečaji: pšenica: za dec 100. za maj 99.375; koruza: za dec. 60.625. za maj 59 375. = Winnipeg, 25 oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 88.50, za dec. 89, za maj 92.75. + Ljubljanska borza (25 tm.) Tendenca čvrsta. Zaključki: 1 vag. koruze. 2 vag. krompirja Nudijo se (vse franko nakl. postajal- pšenica baška 79/80 kg po 167.50-172.50 nan^itska 78 kg 167 50-172 50. koruza: haška po tlo — 115; banatska po 105 — 107.50: oves; slavonski po Шо0—I37ÖÖ; -*" Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 26- oktobra. Frak ali Od krojačka do ministra. Izven. Znižane cene. Nedelja, 27. oktobra. Ob 15. Direktor Cam-pa. Izven Znižane cene. Ob 20. Tuje dete. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 28. oktobra. Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Sotota, 26. oktobra. Mam'zelle Nitouche. Premiera. Izven. Nedelja, 27. oktobra. Ob 15. Boccaccio. Izven. Znatno znižane cene. Ob 20. Mam' zelle Nitouche. Izven. Ponedeljek, 28. oktobra. Zaprto. Premiera izvirne drame »Bratomor na Metavi«, ki jo je napisal Pavel GoUa, bo konec prihodnjega tedna v drami. Delo je izredno močno in to brez dvoma imelo največji uspeh izmed vseh Golievih dram. Režira g. Ciril Debevec. Naslednja premiera bo >Kako zabogatiš« v režiji g. inž. Štupice. v prvi polovici novembra. ★ Premiera francoske operete »Mam zelle Nitouche«. Delo bo izvrstno pripravljeno ter ima vse polno posrečenih režiserskih domislekov. Po režiji in inscenaciji se delo popolnoma razlikuje od vseh dosedanjih vprizoritev, ne glede na to, da je v vsakem pogledu tudi močno predelano. Prvo in drugo dejanje, 12 slik, se igra brez odmora, odmor je šele pred tretjim dejanjem, ki ima 8 slik. Denizo poje Igličeva, Celestina Peček. V ostalih glavnih vlogah эо: Juvanova, Zupan, Franci, Jelnikar, Plut in Bratina. Dirigira Josip Raha. Opera pripravlja Verdijevo »Aido« v režiji prof Šesta in pod taktirko dr švare, ter Wagner - Regenyjevo opero »Kraljičin ljubljenec« v režiji Cirila Debevca in pod taktirko ravnatelja Poliča Obe premih bosta v prvi polovici novembra. Mariborsko gledališče Sobota, 26. oktobra ob 20 uri: »Uda ja Novari. Red В Nedelja, 27. oktobra. Ob 20. uri. Medvedji ples. Malaria tropica. Tropska malarija kot malarija sploh, je bolezen, ki jo povzroča enostanični parazit »Plasmodium immacu-latum«. Prenašalec tega parazita je komar, v katerem se razvija spolno. S pikom pride tako razvit povzročitelj т človeško kri, kjer ee razvoj nadaljuje nespol-no (potom delenja). Najmlajše razvojne forme po Piku vdro v rdeča krvna telesca (v človeku), kjer rastejo in se razvijajo. Krvna telesca razpadejo in delni produkti zopet v dir o v krvma telesca. Poleg teh form pa se Pojavljajo tudi spolne forme, ce se komar nasesa človeške krvi, sprejme vase tudi te spolne forme, ki se v njem razvijejo, nakar s pikom zopet okuži človeka. Na ta način nastane kroženje parazitne malarije. Inkubacija (to je doba med okučitvij^ in izbruhom bolezni) traja 9 do 12 dni, včasih tudi več mesecev. Bolezen se pojavi nenadno z mrzlico, tekom katere narašča temperatura do 40° C. Nato potenje. Pri tr0pski malariji se p0javi temperatura na 1 do 2 dneva, vendar včasih jako neredno. Mrzlica je izraz dogajanja v krvi; tedaj prihajajo razvite forme iz razpadlega krvnega telesca prosto v kri. Včasih se pojavi pred porastom telesne temperature glavobol, pobitost, revmatične bolečine, časih pa se pojavi mrzlica brez predhodnih znakov. Cesto, posebno Po spremembi klime in okoliščin, ti napadi niso niti izraziti in se pojavljajo v obliki neugodja in z majhnim porastom temperature ter se morej0 zamenjati z drugo boleznijo, dokler preiskava krvi ne pokaže parazita. Vedno je pri malariji povečana vranica, kar povzr0da bolečine ali pa vsaj občutek toplega pritiska Pod levimi rebri; obstaja tudi otok jetr z več ali manj izrazito zlatenic0; v težkih formaii je barva skoraj zelena. Zaradi jakoga razpada rdečih krvnih stanic se pojavi slabokrvnost z vsemi svojimi posledicami. Komplikacije so posebno pri tropski formi kata-ralen pojav v dihalnih organih in pljučnica, poleg tega pa tudi razširjenje srca, ki pa je redtk0 opasno. Pri posebno težkih primerih se Pojavijo težke krvavitve ledvic — otekanje udov in trupa. Potek tropike je različen. Razlikujemo več varijant: Možganska forma. Ta pokazuje vee znake težkega možganskega obolenja. Začne z glavobolom, razburjanjem, sledi delirij nespečnost, in motnje zavesti, včasih tudi krči. Umrljivost je velika. Često ostanejo posledice, ki na ikujejo težkim živčnim, organskim boleznim. Želodčn°-črevesna forma. Ta nalikuje raznim drugim težkim boleznim prebavil kot n. pr. griža, tifoznim obolenjem, koleri itd. Algidna forma. Paraliza krvnih žaj notranjih organov, uvela koža, bljuvanje in driske, k čemer se včasih pridruži naglo stopnja joča se zlatenica. Larvirana (prikrita) forma: Brez temperature, le periodične bolečine v mišicah in živcih. Temperatura, če se pojavi, nikakor ni tipična. Kronična maiariia: Temperatura neredna,, neznačilna. Bledoča, rumenkasta ali Tjavkasta barva kože, otekla vranica in jetraf razširjeno srce. nerednosti prebave in težka slabokrvnost. V težjih formah se ti pojavi stopnjujejo do popolne onemoglosti. Tropske malarije v naših krajih nimamo, pač pa jo nahajamo v južnih predelih naše države, kjer zahteva tudi žrtve. Čim pride bolnik s tropsko malarijo v našo klimo, je potek te bolezni običajno mnogo milejši in tudi zdravljenje lažje in to baš zaradi klimatičnih razmer. Isto opažamo tudi pri drugih formah malarije. Vsekakor pa ima današnja medicina v kininu in njegovih derivatih jako uspešno zdravilno s-rtdstvo in je bolezen ozdravljiva. Šestdesetletnikov vedno vee Na medicinski akademiji v Parizu so imeli pred kratkim predavanje, v katerem je predavatelj dokazal, da je število šestdesetletnikov v zadnji dvajsetih letih v večini evropskih držav močno naraslo. Največji odstotek tega porasta odpade na Nemčijo, potem sledijo po vrsti: Francija, švedska, Norveška, Italija in Holandška. . Щ,, ' • Г i .'S.š -v > .-* •<•-•. • Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem, znancem m sorodnikom, da je danes ob 19.30 po daljšem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 80. letu starosti mirno v Gospodu zaspal naš oče, stari oče, stric, sVak in tast, gospod Matevž Hartman gostilničar pri „Figovcn" Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo ob 15. iz hiše ža-losti, Tyrteva cesta 13 (gostilna pri Figovcu). Ljubljana, 25. oktobra 1935. Ciril Hartman — sin; Helena Košenina roj. Hartman, F&nči Hartman _ hčerki; Malči Hartman roj. Sušteršič — snaha; Pavel Košenina — zet; Pavelček, Matevžek, Matejka, Saša — vnuka in vnukinji in ostalo sorodstvo. Sleictrictvi možgani Svojevrsten demonstracijski objekt, ki ponazarja gibanje, občutek in ravnotežje V dunajskem tehničnem muzeju imajo evojevrsten demonstracijski objekt, ki ga pokažejo le ob posebnih vodstvih: električni model človeških možganov. Na majhnem ročnem vozu z gumastimi kolesi je montirana velika skupina palic in steklenih cevk. Vse je na najbolj čuden način zavozlano in zaštrenjeno Celi snopi palic se dvigajo tesno drug ob drugem, se iztečejo v posamezne, na videz samovoljno zvite cevke, gredo tudi posamič v drznih ovojih .skozi to zmešnjavo in končujejo v majhnih, često kaš*ranih električnih dovodnih žicah. Navzlic zmešnjavi, ki se ti kaže v prvem trenutku, se ne moreš ubraniti vtisa, da vlada v njej vendarle neki zmiselni red. To je resnica, kajti kakor rečeno, nam predstavlja ta zamotana naprava, ki je široka 1.5 m in visoka 2 m, model naših možganov, in sicer ne morda kakšen posnetek do zadnje podrobnosti, temveč še-matizirani model, kar je tudi umljivo, saj gre za to, da pokaže nazorno, kako naši možgani delujejo. Od drugih možganskih modelov se razlikuje namreč po tem, da je viden v vseh svojih delih istočasno, in drugič po tem. da lahko predstavi funkcije vseh vodov tudi posamič. Napravo sta zgradila v dveletnem težkem delu zdravnika dr Klempererjeva in dr. Robert Exner družno s fizikom dr. Nagler-jein. Prvič so jo pokazali na prvem mednarodnem nevrološkem kongresu v Benm, kjer je javnosti in strokovnjakom tako ugajala. da so jo hoteli Američani kar kupiti in odpeljati v svojo domovino. Aparatura ima kakšnih 200 steklenih eevk do najmanjšega formata, ki jih napaja posebna baterija pod vozom z električnim tokom. To so vse neonove cevi in žarijo v različnih tarvah. kakršno funkcijo možganskih vodov pač predstavljajo. Te barve so določene do tradicionalni rabi v anatomskih učnih knjigah: rdeča pomeni gibanje, modra občutek, zelena ravnotežje. Velika tabulatura z vtikalnimi luknjami, ki je razdeljena za levo in desno polovico, omogoča toliko kombinacij, kolikor jih je možnih iz dve sto cevk in štiristo pretik-ljivih kablov. Vzemimo primer: pokaže se naj, kaj se zgodi, če pade prašek v človekovo desno oko. Najprvo vtaknejo kontakte po pripravljeni kombinacijski shemi, nato obrnejo pre-tikalo- Takoj se v zmešnjavi zablestijo neke proge, ki se dvigajo proti možganski skorji v modri barvi. To pomeni, da nastane občutek, ki ga imamo v očesu, v sedežu zavesti, v možganski skorji. Nato nastopi reakcija, ki veli očesu, naj se zapre: zablestijo se neke proge v rdeči luči, tiste proge, ki bi stopile v akcijo, če bi se veke zaprle. Ker se prizor odigrava v levi polovici modela, sklepamo, da mu je vzrok v desnem očesu, kajti pri človeku imajo vse funkcije ene polovice telesa, kakor znano, svoj sedež v nasprotni polovici mož- ganov. Vodi poedinih polovie se ▼ možganih križajo. Na modelu spoznamo nazorno, zakaj mora torero pri bikoborbah zapičiti svoj meč biku v določeno mesto tilnika. Na tem neznatnem mestu, kjer stopajo vodi iz hrbteničnega mozga v možgane, leži namreč več življensko važnih središč tesno drugo ob drugem. Ce jih raniš, pomeni to takojšnjo smrt. Ce se meč zapiči samo malenkost mimo, omrtviči to samo posamezne organe. Na modelu vidimo tudi, kako so se človeški možgani razvili v zadnjih 3000 do 40C0 letih. Posebno očiten je razvoj čelne strani možganov. Otekline v tem delu zmanjšajo duševno delovanje, bolniki so tako rekoč prisiljeni delati slabe dovtipe. Na drugem mestu prinaša oteklina spet izgubo pokončne hoje: takšni bolniki stopajo po vseh štirih. • Hči nasprotuje materinim spominom Elizabeta Windischgrätzova proti kneginji Lonyay K senzacionalni knjigi spominov, ki jo je pravkar izdala princesa Štefanija, žena avstrijskega prestolonaslednika .Rudolfa, in o kateri smo obširno poročali 23. t. m., objavljajo dunajski listi zanimivo izjavo princesine hčere, Elizabete Marije Windisch-grätzove: »Ti spomini«, pravi Windischgrätzova, »kažejo značaj mojega očeta, prestolonaslednika Rudolfa, v neugodni luči in so sposobni njegov spomin poniževati. So v direktnem nasprotju s tem. kar pravijo njegovi prijatelji in vsi ljudje, ki so ga res poznali in so dajali njegovim visokim duševnim sposobnostim ter njegovemu plemenitemu, viteškemu značaju najvišjo hvalo. Zahteve takta, pietete in baš po pisateljici poudarjeno religiozno prepričanje bi jo morale ovirati pri onečaščenju spom'-na unxr- Abesinska konjunktura Zemljevidi, knjige, predstave in debate o Abesiniji Redkokdaj je kakšna dežela postala tako hitro in v takšni meri popularna kakor negusova dežela v svojem sedanjem konfliktu z Italijo. Ta čas vlada na svetu prava abesinska konjunktura. Ne samo listi imajo to deželo v središču svojega zanimanja, temveč tudi usta javnosti so je polna v razburjenih družinskih disputih, v pivskih lokalih in po kavarnah. V vseh knjigarnah dobiš sedaj karte Abesinije. To ni tako enostavna reč, kakor bi si kdo mislil, kajti celo največji zavodi nimajo specialnih kartografskih posnetkov te dežele. Velikanski njeni predeli so še skoraj popolnoma neraziskani, v krogih italijanske armade se bridko pritožujejo, kako nezanesljiv ie tudi najboljši kartografski material, kar se tiče lege abe-sinskih gora, dolin in toka manjših rek. Očitno bi vse karte, ki jih prodajajo v knjigarnah ne zadostovale, da bi zadovoljile ljud.-ko zanimanje, kajti vsak dan ob-ja v! ia jo tudi listi bodici celotne karte Abesinije, bodisi izreze iz pravkar aktualnih predelov, kjer se vrše kakšni boji. V Franciji je celo konservativni »Temps«, ki načelno ne objavlja ilustrativnega materiala-posvetil eno celo svojih ogromnih strani karti Abesinije. Kako se prodajajo takšne karte po knjigarnah, za to nedostaje pri nas vsake statistike. Knjige o Abesiniji so tudi nekaj, kar spada v to visoko konjunkturo. K temu je treba prišteti lepo število fabrikatov, ki jih ponujajo podjetni ljudje občinstvu pod imenom Abesinije. V Pragi ponujajo v nekem avtomatičnem bufetu krompirjeve kolačke kot »abesinske«, neka tovarna slaščic prodaja pralineje pod znamko »abe-sinskega sadja« in »abesinske mešanice«, neki slaščičar proizvaja pecivo v podobi italijanskih in abesinskih vojakov, v marsikaterem mestu so nastale gostilne, ki so si nadele abesmsko ime, a v Tokiju so odprli, kakor smo poročali te dni, veliko, moderno kavarno z imenom »Etiopija«, ki ima na vratih napis: »Italijanom je vstop prepovedan'« Smrtna žetev na ameriških cestah V deseiili letiii je poginilo na njih 300.000 oseb tvega človeka. Jaz sem nad to objavo do globine ogorčena in pretresena ter poudarjam izrecno, da nimam ž njo nobenega opravka in bom poskusila vse, da bi raz-širjevanje knjige preprečila«. K temu bi bilo pripomniti, da je princesa Štefanija, sedanja kneginja Lonyayeva, napisala knjigo direktno po svojih doživljajih. dočim se njena hči. ki je bila ob prestolonaslednikovi smrti še otrok, zanaša pač na to, kar so ji povedali očetovi prijatelji. Avstrija prepovedala knjigo Dunajska policija je prepovedala spomine bivše avstrijske kronske princese Štefanije, ki so izšli, kakor smo obširneje poročali pod naslovom »Morala bi postati cesarica« v neki lipski založbi. V avstrijskih monarhističnih krogih je nastalo veliko razburjenje nad odkritosrčnostjo, s katero obravnava žena prestolonaslednika Rudolfa dogodke, ki so dovedli do mayerlinske tragedije. Očitajo ji pomanjkanje pietete in druge stvari, tako da se je morala policija končno ukloniti njihovim zahtevam in knjigo prepovedati. Francoz in Turek se rujeta V pariški Športni palači je Francoz Henry Deglane v dragem kolu premagal turškega rokoborca Alija Ilasana. Slika nam prikazuje Deglanov »ključ okoQ roke« Negušev kuhar Napravil je na abesinskem dvoru iz umazanega pro« štora z luknjo v stropu kuhinjo z vsemi pridobitvsmd moderne dobe Henri Chambard, ta čas francoski kuhinjski vodja v nekem odličnem londonskem re-storanu, je izrazil te dni veliko skrb, to skrb namreč, da bi utegnila kakšna italijanska bomba v Addis Abebi razdejati ne-guševo kuhinjo, ki je z vso svojo opremo Chambardovo delo. Cesar Menelik in cesarica Taitu Po neki statistiki je bilo pri lanskih avtomobilskih nesrečah v Zedinjenih drŽavah ubitih skoraj 3G.000 ljudi- V zadnjem desetletju so avtomobilske nesreče isto tam uničile 'kakšnih 300.000 človeških življenj, to je več, nega jih je Amerika izgubila v vseh vojnah od 1. 1775. dalje. Na prvem mestu stoji New York s 1200 avtomobilskimi nesrečami v lanskem letu. 1. 18Ö9, je bila v ameriški metropoli ena sama žrtev \ avtomobilske nesreče, a potem jih je bilo vsako leto več. Višek so dosegli 1. 1929., ko je v New Yorku na ta način izgubilo življenje 1344 oseb. Predlansko leto je bilo na vseh ameriških železnicah okrog 5000 smrtnih žrtev. V navedenem letu so ameriške železnice prepeljale 434,847.9(37 oseb, 1- 1904. preko 715 milijonov, 1. 1920-, ko so se vračale čete iz svetovne vojne, pa skoraj 1 milijar- Letošnji sneg zahteval prve žrtve V Ilanzu v švicarskem kantonu Graubimd-nu je hotel neki kmet potegniti močneje za žično vrv, s katero spravlja iz doline živila v svojo hišo, ki stoji zelo visoko. Pri tem mu je spodrsnilo v novem snegu in je padel čez skalo. Njegova sestra mu je hotela priskočiti na pomoč, toda v snegu ji je tudi spodrsnilo in je strmoglavila za njim v globino. Oba sta bila takoj mrtva. do 270 milijonov oseb. Število smrtnih nesreč na železniških progah Zedinjenih držav se je manjšalo približno v istem razmerju, kakor je naraščalo število smrtnih žrtev v avtomobilskem prometu. iz Z izposojenim denarjem zadel dva milijona Pred časom je sedel neki trgovec Sevilje, ki se je le s težavo prebijal skozi kritične čase, s prijatelji pri kozarcu vina. V gostilno je stopil možakar, ki je prodajaj sTečke za loterijo španskega Rdečega križa Naš trgovčič si je iziposodil denar za srečko od svojih prijateljev. Te dni so srečke izžrebali in glavni dobitek v znesku dveh milijonov pezet je pripadel trgovcu... Letalo za brezžične valove Na progi Dayton - Cincinnati v Ameriki so preizkusili te dni letalo s popolnoma mehanično krmilno napravo. Njegov pilot je imel samo nalogo, da uredi brezžično zvezo letala s Cincinnatijem, nato je aparat samodelno odletel proti temu mestu. Krmarili во ga s pomočjo radijskega kompasa in avtomatična naprava je izvršila z največjo točnostjo vse gibe, ki jih drugače izvršujejo živi piloti. Na levi strani slike vidimo cesarja M e n e 1 i k a, utemeljitelja sedanje Abesinije, na desni pa popularno cesarico T a i t a Posledice italijanske zasedbe Abesinije za Anglijo 3000 km sfraime meje z močno oborožei?« evz^rs-io velesilo Eden izmed vzrokov, zakaj nasprotuje in si ustvariti vojno silo na kopnem, v Anglija tako odločno italijanski zasedbi | zraku in na morju, ki bi bila dvakrat več- Abesinije, bo pač v tem, kar je povedal konservativni poslanec brigadni general J. J. Nation, bivši vojaški ataše v Rimu, te dni v nekem predavanju. Italija, je dejal, bi po ugodnem zaključku vzhodnoafriške vojne nedvomno obvladovala velik del Abesinije. Če bi dosegla vojaško kontrolo nad njo, tedaj bo angleški položaj zelo resen, kajti prvič v svoji zgodovini bo imela Anglija 3000 km skupne meje z evropsko velesilo, ki ima ogromno vojsko, oporišča za vojno brodovje in velikansko zračno vojno silo. K temu bi bilo prišteti še kakšnih 1000 km skupne meje z Egiptom. Anglija ima v tem položaju samo dve možnosti. Prvič bi se morala sama varovati Utrjena postojanka pred Makalejem Na severnem bojišča v Vzhodni Afrild pripravlja trenutno italijanski generalni štab nov sunek v smeri proti Makal£ju. Njegovo okolico so Abesinci preeej utrdili. Zadnjič smo prinesli sliko utrjenega hrib» pred iVIakalčjem, danes objavljamo sliko fortifieirane vasi pred glavno trdnjavo. Seveda se te utrdbe ne morejo meriti s podobnimi napravami v Evropi, kljubujejo pa vendarle in zadržujejo sovražnika pred prenaglim prodiranjem v deželo ja od italijanske. Drugič, in to se bo bržkone zgodilo zavoljo ogromnih stroškov, ki bi jih zahtevalo takšno zavarovanje, pa ji preostane le sodelovanje z drugimi narodi v sedanjem zmislu. MNOGI NE VED O... da je bilo mesto Nürnberg pred osmimi stoletji med maloštevilnimi mesti, ki во ponudila Židom zavetišča, ko so jih začeli ob drugi križarski vojni 1. 11445. na nezaslišan način preganjati, da je slišati grom redkokdaj na daljavo več nego 20 km, da so imeli časnike na Kitajskem že v osmem stoletju pred našim štetjem, da si krave, kakor &o pokazali peiho-tehnični poskusi, vse halje zapomnijo kakšno reč nego konji, da daje koza v razmerju s svojo težo dvakrat več mleka nego кгама, da je desnica običajno nekaj daijša od levice. Abesinske amaconke Georg Wendel popisuje v svojem zadnjem pismu iz Addis Abebe zadevo z abesinskimi amacon.kami in pravi: Ne bi bilo pravično .če bi pozabil na arrra-oonke, ki so ee v zadnjih dneh zbrale pri Hararju. Nekomu je šinilo v glavo, da bi bilo dobro oborožiti pogumne črne abesinske dame iz južnih gozdov ter jih posiati na fronto. £ene t4> prišle v en~en*=tvu svojih mož in so se uftabonle pred Hararjem. Dali so jim orožje in strelivo. Da ne bi oškodovali njih boje vitosti. so jih ločili od moških. Zvečer pa so prišli v a ma consko taborišče grški trgovci. Zjutraj so našli 1200 amaconk mi-rno vinjenih. Grki 90 n zperali ves alkohol. ki so ga prinesli s г-eboj. In eo odnesli palrone. ki eo jih zopet prodali državi... še tisti dan so izginile amaoonke. Nihče ne ve, ikiim eo šle. 4 L. 1926. je bfl Chambard kuhinjski v nekem odličnem pariškem restorana bi tedaj mu je pripadla naloga, pripraviti obed za abesinskega cesarja, ki je potoval jpo Sr* ropi. Takrat se je cesar imenoval k» Ras TafarL Visokemu gostu je posebno ngaj»*flt jed iz pečenih jeter, portskega vina in go» moljik. Poslail je k Chambardu svojega tajnika, da bi povedal, ali bi bil pripravljen priti k njemu za osebnega kuharja v Addis Abebo. Chambard je privolil in v spremstva, svoje žene je prišel pomladi 1927. v abesinr sko prestolnico. Neguševa kuhinja Je bila tedaj v ka] ia» lostnem stanju. Ni imela nobene prave peči, nobene oprave, tšla je umazan, majhen prostor z luknjo v stropu namestu dimnika. Ker je imel Chambard Tafarijevo dovolj o» nje, da sme preurejati, kolikor hoče, in so mu bila na razpolago neomejena denarne sredstva, je kuhinjo uredil seveda po svoje z vsemi pridobitvami novega časa, tako da bi bila v srčno radost vsakemu evropskemu velekuharjtL Omislil je kuhinji novodobne рей in hladilnik, uredil je klet z najbolj izbranimi vini, med drugim je spravil vanjo nekoliko steklenic starega tokajca iz nekdanje kleti cesarja Franca Jožefa. Ko je začel Chambard v Addis Abebi delovati, je bilo najtežje dobivati zelenjavo, docim je bilo mesa v preobilju. Včasih so za kakšno pojedino zaklali in pojedli 16 do 2o ovac v enem dnevu. V tednu kronanja 1928. je Chambard pripravljal vse državne bankete in pojedine. Še sedaj hrani jedilni list nekega tedar-njega obeda, ki je obsegal 14 obrokov-Chambardu je v Addis Abebi ugajalo, раб pa je bila njegova žena tam nezadovoljna» Prestolnica Abesinije se Ji je zdela predot» gočasna- In tako sta se 1928. oba vrnila щ Evropo. ANEKDOTI V svoji drugi knjigi spominov »Майе Щ rozmachuc sporoča češki publicist in nai sodelavec Jan Hajlman zgodbo, ki nm јш je povedal L 1918. avstrijski policijski feo^ misar in deželni podpredsednik Biene rt» Bienert je bil tedaj sodelavec mafije na policijskem ravnateljstvu. Nekega dne јвс svoje prijatelje svaril, na^ nikar ne piire* dijo nameravanega oboroženega upora Pragi. Na vrhovi ški postaji stoji okloprä avto, v vojašnicah so pripravljene strojnic«* na Hradoanih pa topovi proti uporni Pr&« gL »Sedaj ni več tako kakor pred vojno«, je menil Bienert »Takrat so narodni воск alisti na Vinogradih priredili demonstracijo proti policiji. Glavni govornik je bil Klofač. Policijski komisar Fahoun je posltf šal Klofačev govor z vsemi njegovimi i»* padi in napadi. Ko je pa Klofač svoj ton zvišal še za eno nianso, je Fahoun zakli* cal: »Torej, Vaclav, sedaj je dovolj! Vzemi si svoje fante in pojdi«. Klofač je nato s svojimi demonstranti odkorakal na eno stran, Fahoun s policisti pa na drugoc VSAK DAN ENA »Samo izvolite skočiti v škornje, pa boste videli, da so kakor nalašč narejeni za Vas J t ÖEreiybodJs weekly<$ Hfgr d %e JßsäJt ■ aOtxnca, Zo. СлКжЮ Kulturni pregled Rase v Podonavju v Budimpešti je pričel izhajati z okto. ätva v Beogradu in dr. G. Banu, državne. hrom t. i. časopis «Kassen im Donauraum«. Njegov izuajatelj in urednik, priv. docent dr. Johann Gaspar pravi v uvodni besedi, da dandanašnja generacija odklanja filozofijo miljeja iz prejšnjega stoletja т tendenco, da se zabrišejo svojske narodne značilnosti, prav kakor ne priznava vse izenačujoče enotne naobrazbe. v Podonavju se očitno kaže, da državna moč ali gospodarsko stanje posameznih razredov lahko v danih razmerah izkoreninita prirojene telesne in duševne znake ljudi in ljudstev, ne moreta pa jih predrugačiti. Zaradi tega je prav tu nujno potrebno raziskovanje in širjenje znanja na področju vede o rasi, biologije dednosti in evge. nike. Temu namenu je posvečen novi časopis. Izdajatelj pravi nadalje, da je znanost v posameznih podonavsikih deželah že tolikanj razvita, da lahko vsaka na svojem ozemlju raziskuje rasno sestavo narodov, dedno snov posameznih plemen in narodnih življev. proces izbire, ki se vrši med njimi in evgenične pogoje njihovega zdravja. Da pa se lahko razčistijo rasni problemi vsega podonavskega ozemlja v njihovi časovni in prostormnski kontinuiteti, je potrebno medsebojno spoznavanje doseženih izsledkov teh regionalnih razis-kavanj in proučevani. Potrebno posredovalno vlogo bo imel časopis »Rassen im Donauraum« Izdajatelj si je pridobil naslednje stalne sodelavce: dr- M. Pooova. profesorja biologije na sofiiski univerzi, dr. B. §kerlia. priv. docenta za artrooologijo na univerzi v I/tobMani. dr Svetislava S+efanovica, predsednika Jt!°4*5lov. zdravniškega dru- ga tajnika na razp. in višjega zdravnika v Bukarešti. V prvem zvezku, ki obsega 48 strani -f 8 strani prilog, so izšli tile prispeTki: Dr. med. Chr. Seizov piše o rasnem razis-kavanju in rasnem skrbstvu v Bolgariji. Dr. Božo škerlj prikazuje na str. 8 — 11 rasna raziskavanja v Jugoslaviji. Dr. Sve-tislav Stefanovič razpravlja o rasnem vprašanju kot kulturnem problemu. Dr. G. Banu je prispeval doneske v rasni zgodovini in rasni biologiji* Rumunov. Dr. med. E. Wiktorin razpravlja o rasnem raziskovanju na Madžarskem. Dr. J. Gaspar j ezastopan z odstavkom iz rasne biologije ogrske aristokracije (s slikami). Is. ti znanstvenik piše o rasni zgodovini področja med Donavo in Tiso. Med krajšimi poročili čitamo beležko dr. škerlja o me. narhi in nje zvezi z raso v Jugoslaviji in istega avtorja poročila o časopisu »Evge-niika« in o raznravi dr. Fedorja Mikiča »Slovenija u luči tablice redosleda umiranja«. Številko zaključujeio resumeii posameznih člankov v vseh štirih glavnih jezikih Podonavja. Vsekako je treba samo pozdraviti tako sodelovanje ki je v tem primeru našlo svoje ognjišče in središie v Budimpešti. Spoznanje o neuničljivosti plemenskih znakov je velikega pomena za nadaljnje sožitje narodov in njihovih držav v Po-donaviu Naj bi metode naisodobneiših ved. kakor ie veda o rasi. dale pra.vilno podlago tudi odinosom med temi narodi in s T>o^-'m nr'znavaT-em piihovih пояеЬпо-s+i ustvarjale ozračje, v katerem bo omogočeno rrfiTi sodelovarne tam Vio-r 50 «»tj. ka io vezi skupine usod'3 v vlfirjiortl in bodočnosti Pomen Ljubljanske filharmonije in njenega drugega honcerta Ljubljanska fiüiarmonija pričenja drugo sezono svojega dela. Njen prvi usianovni koncert je bii posvečen francoski glasbi, njen sedanji, drugi, pa je slovanski. M.mo tega, da fünarmonija posreduje našemu občinstvu dela svetovne literature, izvajana po poklicnih godbenikih pod vodstvom priznanih dirigentov in da opravlja tako tudi vzgojno delo, je velikega pomena njena načelna odločitev, da mora b.ti na vdakem njenem koncertu izvajano tudi originalno slovensko delo. To dejstvo, ki stremi prvenstveno za tem, da pospešuje domačo glasbeno produkcijo, bo s trajnim in smotrnim izvajanjem naših izvirnih del dajalo našim skladateljem vzpodbudo za delo, ker bodo imeli ne le verjetnost, marveč celo jamstvo, da bodo njihova dela izvajana. Stalnost Ljubljanske filharmonije in njenih koncertov v začrtanem smislu pa bo rodila tudi večje in trajno povpraševanje po takih delih. Velike vrednosti je nadalje gostovanje tujih priznanih dirigentov, ki niso le zunanja mikavna točka vsakokratnega koncerta, izmišljena samo iz komercialnih in reklamnih razlogov, temveč imajo predvsem vzgojni pomen za izvajajoče in za publiko. Ob njih se meri moč orkestra, nudi se domačim dirigentom priPka za primerjanja, publika pa sliši dela v dovršeni izvedbi. In še n-eki moment je zelo važen. Kakor je hvale vred" no in ima svojo dobro stran, da dirigirajo tuji dirigenti, prav tako je popolnoma prav, da bo eedanji koncert dirigiral domaäi dirigent g. Lovro Matačič. Ob takih prilikah se šele pokaže polna vrednost izvajajočih in dirigenta, in če se potem naknadno popravlja krivo mnenje, ki ga imamo po navadi o sebi in o svojih močeh, je tudi to važno, da. zelo važno. Ljubljanska filharmonija je bila z vseh strani toplo pozdravljena kot ustanova, ki je v naravnem razvoju našega glasbenega življenja potrebna. Kot odličen kulturni faktor zasluži vsestransko vpoštevanje in podporo. Iz zagrebškega pismu Zagreb, 22. oktobra Imeli smo gostovanje članov dunajskega Burgtheatra, ki so nam prikazali tri igre St. Johna Ervinea »Die erste Frau SelbJ4, Fritza Lunzera in J. Baara »Frau Holle« in Hermana Bahra »Das Konzert«. Zal, da ansambel, ki nas je obiskal, ni bil sestavljen samo iz članov Burgtheatra, marveč so bili vmes tudi člani Nemškega ljudskega gledališča in Rajmundovega gledališča. Zaradi tega ni bilo tiste izenačene skupne itrre, ki odlikuje dolgoletno skupno delo vsakega ansambla. Taka gostovanja prav za prav nimajo prave umetniške vrednosti, ker nam ne kažejo duha nekega ansambla, ne odkrivajo skrivnosti čudovitega umetniškega stvarjanja vigranih protagonistov in ne nudijo celote, ki zahteva brezkompromisno, čisto, zaokroženo umetnost. Vzlic temu so nekatere korileje Burgtheatra potrdile svoj upravičeni sloves (Raol Aslan, Ulrik Bettaco. Marija МеУеп, Lili Marberg i. dr.) Največji uspeh so imeli gostje v Bahrovi komediji »Das Konzert«. Popularni domači skladatelj Ivo Tijardovič je »topil pred občinstvo s svojo staro, v Zagrebu še r.eizvajano opereto »Maršal Marmont«. Tijardovič si sam sestavlja libreta in je to nemara vzrok, da njegove operete — izvzemši »Malo Floramy« — vzlic prijetni melodiki in drugim vrlinam nimajo pravega uspeha. Ta slaba stran s^ oči tuje tudi v »Maršalu Marmontu«. Prav Ы bilo, da bi Tijardovič sestavljanje libretov prepustil komu drugemu. lavna in priljubljena komika Fritz Grun-baum in Kari Farkaš sta nam s svojim ansamblom uprizorila revijo z naslovom »Die Gestohlene Revue« To delo ima nalogo skrbeti za smeh. in to je v polni men do«eelo Na vrsti so še nadaljnja gostovanja. Koncertni dogodki so bili v jadnjem času trije-. Nastopil je pianist Petar Dumičič, nato smo imeli večer štirih novih domačih pevcev: Maria Gjuranca, Julija: Pecamca, Nikole Cubeliča in Milana Bručifia Naposled ie Zagrebška filharmonija pod Bara-novičevo taktirko izvajala Smetanov Ciklus »Mä vlast« (Moja domovina). Prihodnje novosti našega gledališča: Oo-tovčeva opera »Erozor.ega s^eta«, H. Bernsteina »Upanje« (Espoir), Delibesjeva opera »Lakme«. V opereti pride na oder Wem-bergerjevo češko delo >A propoe, kaj dela 1 Antula?« Josip Rijavec se je sporazumel z zagrebškim gledališčem glede večjega števila gostovanj. Vera Milčinovič, ki si je ustvarila v Ameriki lep sloves, napoveduje plesni večer v gledališču. Ž. Hirschler Dva praška literarna Usta Nedvomno je znak ča»a, aa širše kulturno občinstvo čedalje bolj sega po listih, če hoče zadostiti tisti plemeniti duševni potrebi, ki so jo v »starih, dobrih časih« nasičevale revije. Odtod razvoj kulturnih rubrik v dnevnikih, odtod pa tudi uspehi literarnih listov, ki v časniskj obliki nadomeščajo ali vsaj izpopolnjujejo revije. Literarna žurnalistika postaja čedalje važnejši činitelj v vzgoji množic za literaturo in umetnost. Naj izmed praških listov te vrste opozo- _ ____^ _____________ rimo na češki štirinajstdnevnik »Literarni I nes Miegel, ki poveličuje »das pruzzisehe noviny« in slovaški mesečnik »Elän«. Prvi | Urvold«, Hans DHtmer in drugi. Čeprav l idciiljs.ilc razstave Narodne galerije. Po vrsti razstav sodobne umetnosti, ki smo jih videli u Ljubljani v preteklih mesecih, se nam obetata, kakor т^т poro. čajo iz Narodne galerije, dve zanimivi zgodovinski razstavi v Jakopičevem paviljonu; Razstava umetniške zapuščine bratov šubičev nato pa razstava kolekcije risb znmenitega slovenskega slikarja Fr. Kavčiča. Za obe razstavi vlada že sedaj veliko zanimanje v krogih ljubiteljev umetnosti. »Javnost«, tednik, ki izhaja v Beogradu v redakciji pisatelja Nike Bartuloviča, prinaša v 40. številki urednikov članek »Politika prema Hrvatima«. Mladen Orlov razpravlja statistično podprto o vprašanju: »Jeli naša devizna politika postigla svoje ciljeve?« Spektator je prispeval komentar dogodkom na Grškem z naslovom »Na zavr-šetku jednog republikanskog režima«. Lju-biša Protič odgovarja v zanimivem Šanku na vprašanja: Može li se govoriti o propasti Društva naroda?« Poleg glos in drobiža sta izšla v tej številki še aktualna »Dali je potrebit specijalan zakon protiv korupciji?« in iOdnos snage Italije 1 Abesinije«. Revija mladih« je pričela izhajati v Zagrebu. Urednika sla Zlatko Miikovič in Z. Majtin. V programatičnem članku »Na vječ-nim izvorima« poudarja dr. Iii ja Jakovlje-vič polrebo, da se literatura in ž njo vse umetnostno in sploh kulturno življenje približa kmečkemu ljudstvu in nasloni na pravo narodno tradicijo. O Buninu razpravlja v zvezi z njegovo »Vasjo«, ki je pravkar izšla v hrvaškem prevodu, Zlatko Milkovi-л Pesmi in prozo so prispevali Ivo Kozarča-nin, Kamilo Križanič, Marko Leventič, Miro Majer. Zvezku sta priloženi reprodukciji dveh risb mladega, nadarjenega umetnika Frana Šimunoviča. Blubo — literatura v Nemčiji. V mona-kovski reviji »Hochland« je nedavno izšla presenetljivo odkrita kritika tako zvane Blubo - literature. Pod tem imenom tiči nova. v Tretjem carstvu službeno priznana in pospeševana književnost, ki ima ideološko izhodišče v Rosenbergovem »Mitu 20. stoletja«-. Naziv te literature je sestavljen iz prvih zlogov besed »Blut« (kri) in »Boden« (zemlja), ki tvorita simbol Rosenber-govega mita. V slovstvenem pokretu Blubo vidijo pristaši sedanjega režima v Nemčiji najodločnejšo reakcijo zoper tako zvano asfaltno literaturo, t. j. književnost velemestnega meščana in proletarca. Blubo-literatura pomeni oboževanje zennje ln poljedelstva in sloni seveda na veri v čistost rase in njen prenovitveni značaj. V nji se tudi oglašajo težnje germanskega človeka po nadvladi nad »inferiornimk narodi, zlasti Slovani. Najizrazitejši in najbolj hvali-sani proizvod nove struje je roman Filipa Templa »Heilige Erde«. Dalje sodijo v ta krog pisatelji: Gustav Frenssen s svojo »Chronik von Barlethe«, švabski avtor Peter Dörfler, vzhodnopruska pisateljica Ag »Riviera« zobna pasta osvežujoč vonj, temeljita kamen ta ohrani zdrave uporabljajo т vseh kulturnih državah б P O Jutri Ilirija : Primorje T V prvenstveni kvalifikacijski tekmi se bosta jutri ob 14.30 srečali na igrišču Hermesa moštvi belo-zelenih in črno-belih — Zanimiva predtekma ilirijanske rezerve Letos smo imeli že več srečanj med Iii rijo in Primorjem, toda važnost jutrišnje tekme presega vee dosedanje. To pot bo šlo za prevažne točke, ki bodo verjetno določile že končnoveljavni položaj enega in drugega kluba Ako pogledamo malo nazaj, je prva kvalifikacijska tekma pokazala tudi po rezultatu, da sta moštvi enakovredni. Z 1:1 sta si delili točke. V prihodnji tekmi, ki pa ni bila prvenstvena, je Ilirija zmagala s 4:1. Тя na ne sme nikogar va- rati Ne bi bilo n» mestu, da bi že danes prerokovali izid. Vemo le to, da se pripravlja velika borba Zaradi tega si bo hotela ogledati tekmo vsa Ljubljana in bo prireditev s tega stališča odgovarjala svojemu velikemu pomenu. Zaradi velikega navala, ki se obeta pi4 blagajnah na igrišču, priporočamo, da si občinstvo preskrbi vstopnice že jutri dopoldne v kavarni Evropi list je pred leti prenehal izhajati, a 1. 1933. ga je ugledno založništvo »Sfinx« zoput obnovilo in poslej izhaja redno vsaki štirinajst dni, izvzemši počitniške mesece Vodilni urednik je kritik in prevajalec iz moderne ruske literature Boh. Mathasius. Njegova ideološka opredeljenost daje listu se ti proizvodi službeno privilegirane književnosti ne smejo nespoštljivo ocenjevati, se je Ernst Alker v *nochiandu« opogumil in napisal kritiko, v kateri označuje Blubo - literaturo za privilegirano regionalno slovstvo, ki se poslužuje krajevnih narečij, rabi obilno folklor in čisto po šolarsko viden značaj, vendar je okvir tako širok, opisuje ljudske šege in navade. Vsekako da prihajajo do izraza tudi druge strujö I je drzno, če navajajo ti literatje med svo-in težnje našega časa. Vzlic delni enostra- jimi vzori Hamsuna in Udsetovo. Litera-nosti pa so »Literarni noviny« živ, in ved- tura Blubo je zmes fantastičnega nordizma, no zanimiv informator o češki literaturi romantičnega folklorizma in ideologije Hit-in tudi o kulturnih pojavih in dogodkih lerjeve knjige »Mein Kampf«, v nji se prav V f>si«li Rvmni v niiWib itnitvih 7Я7пя- I za prav jzživlja stari nemški partikulari- v ostali Evropi. V njihovih stolpcih zazna vaš utrip sedanje dobe. njeno žgočo problematiko. prepletenost današnje literature in umetnosti z v*emi tokovi časa. V dosedanjih treh številkah novega letnika »Literarnih novin« je izšlo več člankov, ki imajo širši pomen Tako na pr. v prvi številki Matbesijev uvodnik o Gi-deovem individualizmu, Vladislava Zime članki o »Duhu demokracije in duši diktature«, o »Zakonih proti Židom in židovskem zakonu«, o stalnem padanju cene umetnostnih proizvodov kot značilnem znaku časa (članek: »Krompir dražji — umetnost cenejša«). Zanimivi so tudi članki bivšega urednika berlinske »Die literarische Welt« W. Haa-sa o tehniki javnega mnenja. V najnovejši zem in — kakorkoli se tega- niti ne zaveda — predstavlja novo gibanje samo reakcijo zoper politični centralizem narodno-socialistične države. »Prodana nevesta« v Moskvi. Kakor poročajo iz Prage, namerava avtor znanega romana »Peter Veliki« Aleksej Tolstoj prevesti libreto Smetanove opere »Prodana nevesta« in doseči nje vprizoritev v Moskvi. Lidove Noviny« ob tej priliki poročajo, da je imela »Prodana nevesta« prvo rusko premiero že 1. 1871- na odru carskega Ma-rijanskega gledališča v Petrogradu. Tedanja ruska kritika pa je Smetanovo opero popolnoma odklonila in poslej je v Rusiji sploh niso več vprizorili. Dejstvo je bilo tako pozabljeno, da so se Čehi in Rusi Prvenstvo II. razreda V nedeljo bomo imeli zopet nekaj prav zanimivih prvenstvenih tekem v II. razredu. Svoboda : Kor°tan Na igrišču Jadrana bosta nastopila ob 9. Svoboda in Korotan. Vsekakor bo to zelo zanimiva tekma, ki bo privabila na igrišče mnogo publike. Tej tekmi bo ob 10.30 sledilo srečanje Jadran : Grafika Jadran se bo moral boriti proti žilavi Grafiki, ki stoji trenotno na tretjem mestu pred Jadranom. Jadranovo moštvo gre v borbo sicer pripravljeno, vendar pa še ni pozabilo poraza, ki ga je doživelo prejšnjo nedeljo. Upamo, da bodo fantje kljub temu zaigrali z vsem elanem. Slovan : Reka Na igrišču Slovana se bo vršila od4>-čilna tekma za naslov jesenskega prvaka med Slovanom in Reko. Slovan, ki vodi že nekaj nedelj in je dosedaj edini ne-premagani klub, si bo skušal še v tej zadnji borbi ojačiti svojo pozicijo. Isto velja pa tudi za Reko, ki je znano borbeno in tehnično moštvo. Ker bi bij polovičen uspeh obema kluboma lahko nevaren, bo borba tembolj ogorčena. Priprava za .to srečanje je na Viču, kakor tudi v Mostah v polnem teku. Tekma se vrši ob 10. na igrišču Slovana za Kolinsko tovarno. V predtekmi se bosta ob 8.30 spoprijela v prvenstvu Mars in Sloga. Zaradi nizke vstopnine je obisk vsakomur omogočen. ASK Primorje (nogometna ecket J»), Danes ob 19. naj pride pred Emono moštvo, ki je igralo proti Hašku in Berton. celj TL SK Mars. Is to moštvo, ki je igralo ▼ nedeljo, igra jutri proti Slogi. Naj se javi od 8. na Slovanu. Reditelji: Kukek, Lotrič, Kom an. Juniorsko moštvo pa naj se javi ob 10.30 na igrišču Korotana. Reditelji: Herman, Z.ernik. KdoT ima opremo doma, naj jo prinese gotovo s 6eboj. S. K. Svoboda. Danes ob 19. strogo obvezen članski sestanek, nato važna od-b0rova seja. Službeno iz poverjeništva SOOO Trbovlje. Za tekmo Amater: Svoboda se odreja ss lArhar, rezerva Krhlikar. SSLi 'S' т^ГГЛ^Ж WSSTÄ K nT љ Tretjakovim, sin Thomasa Manna Klaus Mann pa je prispeval članek »Andrč viide in evropska mladina«. Pomembno je tudi V. Černega razglabljanje tako zvane čiste poezije (sloveči spis abb^ia Bremonda je pravkar izšel v češkem prevodu z uvodom F. X. Salde). Čeprav so »Literarni Noviny« obenem glasilo založbe »Sfinx« (В. Janda), se nikjer ne vsiljuje založniški interes: kulturna založba izdaja kulturen Ust. siji opera, ki je dosegla svetovni sloves? Nemara bo nova vprizoritev v novih razmerah popravila Smetanov neuspeh v Rusiji. Sokratov» теёпа modrost. Francoska filozofska avtorica Jacques - Treve je pravkar izdala spis »L' Evangile de Socrate«. V njem razglablja večne vrednote Sokratove filozofije in primerja Platonovega učitelja »Elan« je najprikupnejše glasilo mlade z Jezusom. Medtem ko je antični modrijan generacije v slovaški literaturi. Da izhaja zaPustil evangelij modrosti, Je Jezusov v Pragi (pri podjetnem založniku L. Ma- "a.uk Prezet 2 najplememtejšo strastjo. Pri začu). mu je samo v korist: Tako je pov- f°kratu razum, pn krščanskem učeniku zdignjen nad krajevne razmere v slovaških cu„vstvo: oba evangelija vsebujeta po avto- kulturnih središčih in priključen bujnim "C11??™ mn,eniu »vso realnost ln ves mi- tokovom velemestnega kulturnega življenja lten} cloveka*- N1 nezanimivo, da je baš v češkoslovaški metropoli Obenem je tudi ?fr,ska P°svetxla Sokratu, predstavitelju mo- tehnično na višini- Obžalovati je samo, da sfega razuma m logike, zelo tople strani, ne izhaja vsaj štirinajstdnevno. f. kazeJ° u??vani® ^ nJegove miselnosti; Urednik »Elana« je pesnik, kritik in toko Je P° tisočletjih popravila Ksantipo. esejist Jan Smrek. V primeri z Mathesijem Shakespearjev »Hamlet« v novi luči. An- pri »Lit. Novinah« je ta urednik ideološko gleški profesor J. Dover Wilson je izdal znatno manj zainteresiran, zato ima njegov nov tehten donesek k shakssperiani: knji- list v večji meri literarno-informativni zna- go »What happens in Hamlet« (izdala Cam- čaj in urednikovo objektivnost občuti čita- bridge University Press). Študija se dokaj telj na sleherni strani tega vešče urejeva- razločuje od večine dosedanje literature o nega in okusno opremljenega književnega I »Hamletu«, ki je odkrivala nedognanost in časnika. Videti je, da slovaška literatura I nejasnost posameznih partij in očitala av- ni v toliki meri kot češka v vrtincu časa: I torju, da ni popolnoma obvladal tvarine. to pa seveda ne pomeni, da ne bi z vsem I Dover Wilson je razčlenil vso konstrukcijo vzgonom dohitevala Evrope, v čemer je baš I »Hamleta« in skušal dognati, kaj so videli »Elan« dober kažipot. Medtem ko prej ome- v drami o danskem kraljeviču sodobniki njeni češki list zelo rad koketira z Rusijo, I in prvi poslušalci. S tega vidika dobe mno- je »Elan« bolj usmerjen na zapad. Izmed ge reči povsem drugačno osvetljavo. Tako slovanskih narodov posebej upošteva Po- je na pr. treba presojati prizor z očetovim ljake in Jugoslovane. I duhom s stališča takratnega protestantskega V »Elanu« sodelujejo predvsem mlajši pojmovanja duhov, saj je bil Hamlet pro- slovaški kritiki, esejisti in pesniki. Prinaša testant. Tudi o drugih mestih v »Hamletu«, članke in eseje o literaturi in likovni uuiet- ki so jim doslej očitali nejasnost, prinaša nosti, informativne preglede, biografije, осе- I Dover Wilson dokaj novih podatkov in ne knjig in revij. Prva številka novega pogledov. Tako njegov spis, ki upravičeno letnika je bila na tem mestu že zabeležena vzbuja pozornost angleške kulturne javnosti, v zvezi z njeno »jugoslavico«. »Elan« je na podlagi podrobne razčlembe označuje lepo ilustriran; prav kakor v »Liter, no- I »Hamleta« za mojstrsko delo, v katerem ni vinah«, so tudi v »Elänu« vedno zanimive nič odvečnega in kjer tudi ne prisiljenega karikature, ki si brez njih težko mislimo I razvlačevanja dejanja. Slehern, še tako nez- sodoben literarni časnik. Kdor se bo hotel I naten del dialoga ima svoj upravičeni informirati o slovaškem kulturnem življe- [ pomen in svoje mesto v celotni zgradbi nju, bo s pridom segel po»Elanu«. ČITAJTE LJUBLJANSKI ZVON M dela. Ni torej res, da Shakespeare ne bi bil kos tvarini; v resnici jo je obvladal tako. da je zadovoljila celo najzb'rčnejšega gledalce tedanje dobe. (Prim. Zupančičev kongenialni prevod »Hamleta« v izdaji Tiskovne zadruge). Ilirija : Jadran V nedeljo ob 14. na igrišču TSK. Moste V nedeljo se nadaljuje v Ljubljani pod sp.vezno hazensko prvenstvo. Ob tej priliki se srečata najjačja predstavnika slovenskega bazenskega športa Ilirija in Jadran, tekma pomeni za naše prilike nekak ha-zenski derby, ki naj odloči, komu pripada primat v tej športni panogi. Poznavalci hazenskih prilik računajo z zmago Ilirije, ki je letos prav resen kandidat za državnega prvaka, vendar pa iznenadenja niso izključena. Ako računamo s tem, da je Jadranova družina v jesenski sezoni že dvakrat sigurno porazila izvrstne Gorenjke, in to na Jesenicah, moramo priznati, da je Jadranova sedmorica v poslednjem času močno napredovala in da bo zaradi tega za Ilirijo izredno trd in opasen protivnik, katerega Ilirijanke ne bodo smele podcenjevati, ako si bodo hotele izvojevati sigurno in izdatno zmago. Tekma se vrši iz propagandnih ozirov na igrišču v Mostah i j. ob cesti na Fužine. Savezni izpiti za hazenske sodnike. Uprava LHP sporoča, da bodo drevi ob 20. v posebni sobi kavarne Evrope teoretični sodniški izpiti. Zato morajo biti ob navedeni uri v kavarni Evropa člani sodniške komisije: Baltesar, Kušar, Doberlet ter sodniški kandidati: Luschan, Grintal, Kosmač in Klepec. Praktični izpiti bodo jutri popoldne na igrišču TSK. Moste. Sodniška komisija in sodniški kandidati, ki bodo pripuščeni k praktičnemu izpitu, morajo biti na igrišču ob 14. Po nalogu pod-saveza morajo biti na istem igrišču tudi vse verificirane igralke Ilirije in Jadrana. Kandidati, ki ne prideio brez zadostnega opravičila k teoretičnemu izp'tu, ne bodo pripuščeni k praktičnemu izpitu. V tem primeru zapade tudi vplačana izpitna (taksa. Ljubljanski plavalni podsavez namerava letos prirediti za akademike in srednje šotee z dežefle, ki ее zanimaj0 za plavanje in študirajo v LJubljani, vaditeljski tečaj v zimskem kopališču SK Ilirije. Namen tega tečaja je vzgojiti kader organizatorjev, ki bodo v počitnicah doma. če Je flana možnost razvoja plavalnega športa. zbirali plavače in e tem propagirali plavalni šport Vsi, ki se reenn eme-ajo za ta te^aj. nal se pismeno javijo do 1. XI. t.L na tajništvo LPP Prezelj. Ljubljana, Gregorčičeva 10. Iz smuško — tehniSkeqa odbora JZSS Smuško-tehnični odbor Poziva vse tekmo-vailce na nedpljwki oftainHski trening s smuSkimi palicami. Zbirališče t»b 7. pred Stadionom. Ob vsakem vremenu. ASK Primorje (bahVoatletska eekciia). Zaradi dogovora o razdelitvi dela pri prevzemu 7 g. Kleinem spor+nim učiteTiem iz Gradca, v ponMelieV ob 20 30 v kletni dvorani hotel« Metropol vse!» od- bornikov in aktivnih članov. Naj pridejo tudi juniorji RADIO Izvleček iz programov Sobota 26. oktobra Ljubljana 12: Plošče. _ 12.45: Vreme, poročila. ^ 13: Cas, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme. — 18: Veselih hc na deiopust. Radio orkester. — 18.40: Zunanji politični pregled (dr. A. Kuhar). — 19: čas, vreme poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Strahovi: lite. rarno.glasbena prireditev. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester. Beograd 16: Narodna giasba. — 19: Plošče. — 20: Schubertova opereta «Pri treh mladenkah». — 22.30: Lahka glasba. — Zagreb 12.10: Operna glasba. — 17.15: Lahka godba orkestra. — 20: Violinski koncert. — 20.30: Ruska glasba- — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.15: Valaške pesmi. — 20-05: Pester program. 20.55: Zvočna igra. — 22.35: Plošče. — 22-30: Lahka glasba. — Varšava 20: Mešan glasbeni program. — 21.30: Humor. — 22: Lahka in plesna glasba. — Dunaj 12: Iz operet. — 16.30: Opereta «Dijak prosjak». — 19.10: Glasbena reportaža. — 20.15: Idealni teater za vsa. kogar. — 22.10: Arije ta pesmi. — 24: Koncert solistov, — Berlin 19: Vojaške koračnice. — 20: Prenos Mozartove opere «Cosi fan tutte». — 23: Lahka glasba- —■ Nedelja 27. oktobra Ljubljana 730: Potreba selekcije pri obnovi vinogradništva (inž. Sergej Gorjup). — 8: Öas, poročila, spored. — 8.15: Vokalni in orgelski koncert. «Pevske tooke: gdč. Vida Rudolfova, orgle: g. Blaž Arnič. — 9: Matineja romantične glasbe (Radio orkester). 9.45: Versko predavanje (dr, M. Opeka). ■— 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Slovenske vojaške in narodne pesmi (Akademski pevski kvintet, vmes poje g. Mirko DolničaT). — 11.40: O fosforitih, njih predelavi in uporabi kot umetna gnojila (inž. Vojko Knop). — 12: Čas, spored, obvestila. — 12.15: Plošče po željah. — 15: Za zabavo in za ples (Radio orkester). — 16: Dajmo otrokom več srca (Ga. Meglič-Hočevarjeva). — 16.15: Spominska proslava Simona Jenka. — 18: Pesem mladine gre preko meja! Mednarodna prireditev s sodelovanjem mladinskih zborov iz vseh držav sveta. — 19.30: Nac. ura. — 20: Čas, poročjla, spored. — 20.15: Pevski konceh mladinskega zbora Jadranski stražarji fo Št. Vida nad Ljubljano. — 20.45: Operne fantazije (Radio orkester). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za ples in kratek čas, prenos z nebotičnika. Be.°grad 16; Ruske pesmi. — 17: Narodne. — 20: Zabaven program. — 22.20: Orkester. — Zagreb 16.45: Tamburice. — 20: Recitacije. — 20.15: Pester program. — 22.15: Ples. — Praga 19.05: Pivske pesmi. — 30.05: Koncert češke filharmonije. — 22: Plošče. — 22.35:4 Orkester. — Varšava 20.25: Orkestralen koncert. — 21: Zabaven program. 22.20: Ples. — Dunaj 11.45: Orkester. — 12.55: Lahka glasba. — 15.30: Godalni kvartet. — 17.55: Mednarodni mladinski koncert. — 29.10: Spevoigra. — 22.30: Klavirski, koncert. — 23.25: Jazz. — Berlin 20: Koncert orkestra in solistov. — 21: Graenerjeve skladbe. — 22.30: Tz Münchena. — 24: Lahka glasba — München:. 20.20: Sramel kvartet — 21: Iz Berlina. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 20.15: Zabaven večer. - 21: Iz Berlina. — 22.30: Iz Münchena. — 24: Beethovnov koncert. — Rim; 1730- Lahka glasba. — 20.50: Koncert orkestra in solistov. — 22J0: Ples. H. E. Werner: 32 lür.Thorsten hoče boj! In prav Charlottenburška postaja je bila cilj, ki ga je bil ondan neznanec določil šoferju, ko je po boksarskem matchu z Buzzom skočil v avtomobil in izginil. Morda so bile tudi tu kake zveze. Morda ni bil ta Araster nihče drug kakor veliki neznanec iz posebnega vlaka? Morda... Lytton E. Buzz je nezadovoljno majal z glavo in puhal velikanske oblake dima. Morda — кат preveč »morda« je bilo v teh pr-esodkih. Morda so vsi skupaj vodili na led! A Buzz je hotel ubrati varno pot — m v to je imel samo eno sredstvo: moral je dognati, kdo je Arnster. Če je bil res neznanec iz vlaka — da, potem to dejstvo nikakor, ni ugodno pričalo za Wessentina. Zveza s tem zločincem bi vsekako postavila Thorstenovega tajnika v kar •najslabšo luč. Poročevalec je zamišljeno iztrkail pipo v umivalnik. Nič ni pomagalo — dvomljivo točko je bilo treba razbistriti. Ozrl se je .skozi okno. Sivo in oblačno nebo je bilo razpeto nad Dorotejino cesto. Pametno se je bilo zavarovati zoper dež, ki se je utegnil vsak čas uliti. Hitro je vzel gumijasti plašč iz kovčega in si podjetno poveznil trdi sivi klobuk v zatilnik. Nato je urnih korakov zapustil hotel. Ko ga je takoj nato srečal na uilici dimnikar, si je štel to v dobro znamenje: zakaj daisi je bil Lytton E. Buzz v bistvu trezen Američan, je imel vendar tudi romantične trenutke. Regina je bila šele pozno vstala. Mučne misli ji skoraj vso noč niso bile dale zaspati, tako da je bila šele proti jutru zatisnila oči. Ko so ji naznanili doktorja Fabricittsa, se je bffla pravkar ob- j lekla. Uganila je razlog njegovega zgodnjega obiska in ga povabila v svojo sobo. Že po prvih pozdravnih besedah je nastal med njima mučen molk, in doktor se je moral v zadregi odkašljati, preden je izpre-govoril. «Mda — čudna ie bila včeraj ta i stori ja z Wessentinom! Ali vi razumete njegovo ravnanje, Miss Thorstenova?» Regina je počasi zmajala z glavo. «Prav ničesar ne razumem,» je tiho odvrnila. «Včerajšnji dan s svojimi strašnimi dogo< i me je zmedel tako, da nisem zmožna jasne misli. Najprej očetovo izginje-nje _ in potem Günter Wessentin — res, vse £> mi ne gre v glavo! Samo nekaj vem — da je nedolžen!» «Odkod veste?» je previdno vprašal Fabricius. Ko ni odgovorila, je obotavljaje se nadaljeval: «Pomislite ^— Wessentin ni žrtev kakih obdolžitev, ki bi se moglo izkazati, da niso resnične — ampak sam, iz svojega nagiba je priznal, da je storil to dejanje! Davi sem že na vse zgodaj telefoniral komisarju — Heintze mu je menda ime — torej, govoril sem z njim, češ, morda vam bom mogel prinesti kako to! a žilno novico.» «In —» je šepnila s tesnobno vprašujočim pogledom. Doktor ie skxymisrnil z rameni. «Pri zaslišanju, ki je bilo še snoči, pozno zvečer, je Wessentin dobesedno potrdil svoje prve navedbe. Samo pajdašev in skrivališča. v katerem imajo vašega očeta, noče izdati. In ko sem to slišal, sem se zamislil — zelo sem se zamislil, Miss Thorstenova.» Tiho in previdno je govoril, kakor da bi vedel, da mora vsaka njegovega beseda raniti dekle v dno srca. Zato ji je zdaj tem bolj osuplo pogledal v oči, M so se bleščale v čudnem ognju. «Recite kar hočete, doktor — jaz vem, da je nedolžen, čeprav se sam obtožuje!» «A kaj bi bilo potem vzrok njegovih samoobtožb?» «Tega ne vem. Prav tako pa tudi ne vem odgovora na vprašanje, zakaj bi bil tako podlo ravnal proti mojemu očetu!» Doktor Fabricius Je naslonil brado v dlan.. Videti je bflo, kakor da bi govoril z veliko muko — a nekaj v njem je moralo biti močnejše od tega odpora. «Pač, na to vprašanje je odgovor. Žal mi je, da vam moram povedati, Miss Regina — ali» »Prosim, doktor, govorite. Vse hočem vedeti, da mi ne bo treba biti krivičen.« »Vaš oče sam ni več popolnoma zaupal tajaiku.« »To ni res!« Fabricius je vstal. Užaljena črta se mu je zarezala okoli ust. »Potem je seveda zaman odkritosrčno govoriti z vami.« Tudi Regina je bila skočila po koncu. Mahoma se je zavedala, kolikanj je bila razžalila tega moža, M ji je hotel dobro. Ujela ga je za roko, in oči so se ji vlažno zalesketale. »Ne zamerite, doktor. Tega ne bi bila smela reči. Ali po vsem, kar se je zrušilo name, so moje moči pri kraju!« »Ni se vam treba opravičevati, Miss Thorstenova — se je prijavno pobranih »Sam izprevidim, da nisem imel prav, ko sem vam hotel vse povedati.« »Da, govorite. Vse moram vedeti, vse! Pravite, da oče ni zaupal Wessentinu?« Obotavljaje se, je pokimal. »In — odkod veste to?« »Iz njegovih ust, Regina, Povedal mž je predsinočnjim, ko sva ta v hotelu prvikrat govorila. Kar iznenada me je vprašal, ali mu ne bi mogel priporočiti zanesljivega človeka za tajniško službo. Šele davi sem se spet spomnil tega vprašanja in razumeli boste, da si ne morem razlagati drugače kakor — mu, tako, da je hotel nadomestiti Wessentina z drugim, zanesljivejšim človekom. Gotovo je imel za to tehtne razloge.« Regina je bfla skoro bolno роЫесМа. Vsaka dektorjeva beseda se ji je skeleče zarezala v srce. Ko je utihni!, ga je vprašujoče pogfečfefe. »bi — doktor — ali boste tudi pred policijo tako izpovedali?« Fabricius je nagrbančil čelo. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši zneeek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženifrve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—<. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aU dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od 0gIasnega„d°X?priS Din J.' v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še mampulacijska pristojbina Din 5.— Vsa naročila In vprašanfa, tfSoSa se nsalUs oglasov, Je naslavljati na: Oglasni cdäelek „Jutra", Ljubljana. smmmm Beseda 1 Din daгећ 4 Dm. m 'Šifro ali dajani« .aclcva 5 Dia Naimanjši »neseh 17 Oin Pletilje navijajte in prebivalke, iščem za stalno delo. Ь.. So*ä, Mestru trg. ^ Natakarico га. fino restavracijo, sprejmem takoj. Znati mora pertektno slovensko in rciužko. im?» m»«» .mal° kavcijo ter biti čedna in le-р.-та obnašanja. Ponudbam je priložiti sliko ter poslati podružnici .Jutra Maribor pod »Poštena*. 23V32-: Frizerko dobro Mvežbano v damski pt.roki, posebno vodni on-duliciji, mogoče tudi_ Strien u. г oskrbo v hiši ter plačo po dogovoril. sprej-Ui s 16. novembrom Oton Hei-nsartner, Slovenska Bistrica. 2Ш2-1 Gospodična trgovsko in gospodinjsko naobražena, išče kakršnokoli zaposlenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna«. 2S67&-3 Natakarica i5č.e službo. Vzame tndi gostilno na račun. Položn kavcijo Ponudbe na ogl. nd-d. Jutra pod »Simpatična«. 33690-2 шшт Hubertus nepremočljiv. moški ln domski 330.- Din, otroški a kapuco 146. Din, fcrench-coath, rmpregniran, samo 400.- Din. pumparoe od Din 48.- naprej, dobite pri PRESKERJU, Sv petna cesta 14. 31a Gospodinjo za restavracijo eposobno, z 50—60.000 Din gotovine, iščem. Vprašati pri »plačilnem« v restav-raeijd »Slon«, Ljubljana. 28704-1 Možnost zaslužka nudim raznašalcu kruha, ^ki imi že svoje stranke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.. 23710-1 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dalanle oaslova S Din. Naimanjši meseb 17 Din. Potnika s svoj™ avtom, iščem sa takoj kot sopotnik. Mala kolekcija, za Savinjsko dolino in Slovenijo. Ponudbe na ogl. (KlA. Jutra pod »Hitro delo« 28688-5 2 krojaška pomočnika ta velike in male kose, sprejme takoj Moke Franjo. Vič 141. cesta na Brdo. Hrana in stan po želj-i v hiši. 33607-1 Vsak- beseda 50 oar: daveb Din. ta dajanje naslova 5 Din. laimaniši znesek 12 Din. Brivski pomočnik samostojen de.lavec z večletno prakso, prvovrsten bubi-štucer, išče stalno službo. Cenj. ponudbe na Anton Hadela, Grahonoš TI, Sv. Jurij ob Stavnici. 33661-2 Beseda 1 Din, davek 3 Din, z.-, šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši jnesek 17 Din. Pozor mizarji! Napredni mizar uporablja samo patentirano poeteljno tračnico (Bettschiene) »Kapo«. PrihTani delo io čas. Brez zadolbenja. Dobiva se v trgovinah z žeieznino: Schneider & Verovšek. Stu-pica. Breznik Erjavec. Zal-ta & Co. — vsi v Ljubljani. Rok Arhar v Št. Vidu. Omerza v Kranju. D Raknsch v Celju in Andra-schitz, Lötz v Mariboru. D43-6 Kupitn Be«eda 1 Din. davek 3 Oin. za šifro al» dalanle naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Berkel tehtnico rabljeno, e skalo, takoj kupim. A. Vrhovec. Borštnikov trg 3 2Э677-7 Črno obleko «moki n g, frak in jaket, v zelo dobrem stanju, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 23709-18 Frak dotxro ohranjen, za srednje-močno poeta,vo, kupim takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Frak«. 23723-13 Beseda 1 Din. davek i Din. za šifro al) dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Pes nermška doga, črno bel, star 7 mesecev, zelo len, naprodaj. Naslov v veeh poslovalnicah Jutira. 33685-27 Pohištvo Kuhinjsko opravo novo, prodam za 660 Din. Cerkvena uEca 34, Trnovo. 31, vrata 33748-12 G. Th. Rotman: Življenje Jakca Такса Jojmene! Jakec je bil očividno pozabil, da naglica ni dobra... V silnem strahu, da ga ne bi očka vendarle ujel z čop, se je zdajci spotaknil in — Bog nebeški! - strmoglavil s štirinsjs* metrov visokega žleba v globino! Beseda 1 Din. davek 1 Din, za šifio ali dajanje nasi<-va 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovino kupim aJi vzamem v najem v mestu »li na deželi z 1. januarjem 19Э6 ali nekaj pozneje. Piromet najmanj 23-Э0.00Э.- mesečno Plačam v gotovini ca Din. 40.000.- v hram. knjižici Din 30.00?.- event. višjo zalogo po dogovoru. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Eksistenca 16« 239411-19 m Beseda t Din. davek 3 bin. za šifro al) dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobico sončno, г dobro pečjo, visoko pritličje ali v prvem nadstropju, išče mirne, solidna gospodična z vso oskrbo, v centru ali bližini mesta s d. novembrom, po zmerni ceni. Ponudbe na ogl odd. Jima pod šif-o »Gorka sobica«. 23724 -23& Sobico blisu tramvaja, ižče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cenejša«. 2f»o--2Sa Beseda 1 Din. davek 1 Din. za Šifro ali daianje naslova 5 Din. Naimaniši znesek 17 Din. Vagon za Beograd nalaganje v torek; iščem družabnika ze polovico vagona ali manj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod številko »23-741«. 33741-31 Opozorilo! Gospod, ki je v torek popoldan 32. t. m. zamenjal dežnik v trgovini s čevlji pri »Zamorcu« sv. Petra c. 91, ее naproša, da ga vrne in istotain dobi svojega nazaj. 28701-31 Razno Beseda 1 Din. Iavek 3 Г'ч. гв šifro all dajanje naslova 5 Din. Nalmanfš) tnesek 17 Oin. Parcela 500 m' v bližini Stadiona, je na prodaj. Primerne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »80«. 213607-30 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši tnesek 17 Din. Družabnika sprejmem k že obstoječi, dobro vpeljani trgovini, radi povečanja iete. Pogoj temu primerna gotovina. Trgovina se nahaja na najbolj pnometoem kraju v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Resne «. 2&7Э6-30 Posojilo Din 100.000 aa odkup dobroidoče delikatesne trgovine in gostilne v večjem mestu, iščem, eventuelno sprejmem družabnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Protivrednost trgovina«. <3738-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske, v znesku Din 306.OOO, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Proti takojšnjemu plačilu«. 33702-16 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din. GRAMOF. PL09ÖE zamenjamo: Za 3 stare in doplačilo Din 30.- dobite eno novo po izbiril Milostiva gospa! Pudra ne morete soditi po zunanjosti, ampak po uporabi. Poizkusite še danes PUDER O O "T Y in bodete za vedno presenečen! nad njegovo čistočo, fineso tn nedosežno kvaliteto njegovega parfema. — Nikdar več ne bodete mislili na druge pudre. Din 19.— in 34.— plus mestna trošarina. S poti v Vrnjačko banjo Izredno skromni, a vendar čisti vaški domovi naglo beže mimo nas, silno nizki so in pritisnjeni k t.ln. izražajo pa globoko ljubezen Srba do zemlje, ki je nanjo prav tako vezan, kakor ti skromni domovi. Zemlja je rodovitna in rodi obilno. Ob-delena z veliko ljubeznijo. Morda zaradi tega, ker vsak korak čeznjo pomeni spomin na nov spopad, na novega palega junaika in na nov up. V vseh vaseh je zlasti lahko zapaziti velika in lepa šolska ne. Danes srečamo poleg vsake postaje lepo negovane cvetne nasade. Pokrajina postaja vedno bolj enol.čna. Takšna je tudi pesem tega naroda, ki z največjo ljubosumnostjo čuva svojo najodno nošo. Značilno je, da ima vsak kmet, ki potuje, vse svoje stvari shranjene v vreči in je zato na postajah le težko videti kmeta brez vreče. Posebna zanimivost so vaški pandurji, ki se v izvrševanju svoje službe pojavljajo na postajah v opankah, raztrga- 100 uspehov na en oglas M' JUTRU" poslopja — znak novega4 kulturnega in gospodargkega življenja naroda, ki ga niti najbolj divji paše niso mogli pokoriti, naroda, ki se je stoletja boril za svojo svobodo, v kateri, si danes gradi novo, veliko in svetlo bodočnost. Kolikor globje potujemo v Srbijo, toliko pogostejša so nepregledna polja koruze. Sledovi močne suše so povsod vidni. Na postajah zbram kmetje se menijo o kraljevem rojstnem dnevu, ki je bol prav tedaj, ko sem potoval v Vrnjce, in pričakujejo — časopise. Prometno oeobje je sala vljudno; marsikdaj bolj kakor v naših krajih. Ko sem pred leti zadnjikrat tod potoval, so bile razmere še drugač- nih hlačah, enaki srajci in šajkači, seveda e puško čez rame, ker slednjič tudi oni predstavljajo neko oblast. ★ BÜ sem precej efceptlčen, ko sean prispel v Vrnjce. Mislil sem najti praiv takšno značilno srbsko palanko, kakršna so vsa druga večja naselja Postaja kakor vse druge. Nekaj več cvetja, nekaj več gostov, ki prihajajo in odhajajo, in dolga vrsta kočijažev. Ta obrt, ki v vseh večjih mestih propada, živi tod še sijajno. Za razdaljo treh kilometrov, kolikor je kopališče oddaljeno od postaje, računajo 30 dinarjev. Cesta ni ne slaba, ne dobra Prvi vtisi so precej neurejeni, kakor je neurejena tudi vsa okolica. Gotovo bo minilo še več let, DAMSKE PLAŠČE ZA JESEN IN ZIMO nudi v veliki izberi in sicer: trpežni športni . , v temnih barvah s kožuhovino dekliški v vseh velikostih . , otroški od 2 let vse velikosti od Din 180.— naprej od Din 380.— naprej od Din 160.— naprej od Din 95.— naprej INSERIRAJ V „JUTRU" Na zalogi velika izbera črnih boljših pla-ščev s kožuhovino ali brez, v vseh velikostih, tudi za močnejše dame. Plašče izdelujemo tudi po naročilu, ter imamo lepo in veliko izbero vsakovrstnih navadnih in finih blagov na zalogi. Lastna šivalnica za izdelavo plaščev. OGLEJTE SI BREZOBVEZNO! F. I. GORIČAR, Ljubljana, sv. Petra c. 29. NAJMANJ GORIVA - NAJVEČJA TOPLOTA EDINO Z ZEPHIR — PEČMI ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK ! „ZEPHIR" d. d., SUBOTICA TOVARNIŠKA SKLADIŠČA: Ljubljana: VENC. BREZNIK, železnina, Celje: D. RAKUSCH, Maribor: PINTER IN LEN ARD, Ptuj: ANTON BRENCIC. dokler bodo mogli milijonski kaipitaiQ iz Vrnjcev napra/viti svetovno kopališče, kar po kakovosti svojih izvirov docela zaslužijo. Onžh nekaj naglih vtisov, ki Jih ne morem imenovati neugodne, je središče Vrnjačke banje docela izbrisalo. Tujca preseneti več odličnih hotelov, M po zgradbah, opremi in oskrbi ustrezajo vsem zahtevam sodobne hoteLäke industrije. Hotelirji imajo za sodobni turizem zadosti smisla, a oblasti so žal za njihove želje premalo uvidevne. Ogromni, lepo urejeni parki, ki ее raztezajo v dolini Vrnjačlce rake, menjajo letno po 30 in več tisoč gostov. Ka(} nd to število zadostno, da imperativno zahteva večjo skrb in večjo pozornost za to lepo zdravilišče? Vsa okolica je videti kakor ogromen park, ki iz njega dihata lepota in zdravje. Z nekaj večjo podjetnostjo bi lahko iz Vrnjcev astvarili raj pod Gočero, Potožajj kopafcSča Je zaradi valujočih, pogocsdemh obronkov Goča izredno lep. Klim«, podpLaninska, ugodnejša kakor v ostali SribijL Topli mineralni izviri spadajo v vrsto alkalno kislih boemeoterm ta dosegajo temperaturo človeškega telesa. Zdravljenje po vseh sodobnih načelih, prarvi prospetet Tudi naš bdagopokojni кгаЗј je imel v Vmrfcih izredno lepo, шаг-mamo kopaHšče, kamor je hodil iskai zdravja in novih noči. KopaliSka poslopja so najmodernejša, zgrajena so bila pred štirimi letL V okolici najden» prebogate zgodovin, ske spomenike velike vrednosti. Omenim naj le zadušbino Stevama Prvovenčanega Sedmovraito žičo, zadušbino Stevama Neznanje StudenioQ, zadušbino čara Lazarja Lazarico in zadušbino carice Milice Mi-lostin jo, ki zaradi zgodovinske in umetniške vrednosti zaslužijo največjo pozornost ■vseh izletnikov. Ljubitelji narave in planinstva najdejo premnogo lepega tudi na izletih po planini Goč. Letos se je r VrnjaSki banji zdravilo tudi blizu 30 Slovencev, ki so bili doslej sicer sola redki gosti v srbskih krajih. VI. R. Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din SVARILO. Jaz, Gvidon Pongratz, lastnik velepo-sestva Dornava pri Ptuju, svarim vsakogar, da bi z mojim sinom Rudolfom pl. Pongratzom sklepal kupčije, mu dal denar ali ga sprejemal, ker je pod sodno kuratelo in ne jamčim zanj v nobenem primeru, niti nisem zanj plačnik. Urejuje Davorto Ravijen. — Izdaja га tonzordj »Jutra* AdoU Bibnikar. ~ Zla Narodno Uskamo d. d. kot Uskaraarja Franc JezerSek. - Za Inaeratnl del je odgovoren Alojz Novak,-Sel Ж LJubljani.