ALEKSANDER PETERCA njegov škorenj. Jaz sem nadaljeval z delom. Ko se je zvečerilo, je bilo vse SVETI VEČER Z GOZDARJEM KOTARJEM sotovo. ** ' tM T ^N»fcix J. v\/&" Moji mali so začeli prihajati v raz- ^**l»* C 1*1 IVwl ARJtrl ogj so se jjm blestele v skritem priča- kovanju in iskrenem božičnem razpo- _ , , loženju. Starši so se postavili ob ste- Teden dm pred prazniki je bilo. nah? ie tam okoli gozdarja je bilo do- Ravno sem otresal sneg po sadnem vo]j prostora drevju, ko se je gozdar Janko Kotar Potem pa se je prigeiOi kakor po- vracal po stezi domov. Sredi kocevskih vsod po vsem svetu gozdov malo pod Rogom, ima svojo )>s;eta noč> blažena noč... koco. Nihce ne ve, kohko je star Saj Nažigal sem svečke. Pristopil je go- govori le z malokaterim. Najbolj ga zdar Janko in pomagai. V njegovih razume Bari, njegov veliki pes z rjavo očeh je iežalo nekai bolnega in roka dlako m z octni, ki se pn luci svetijo se mu je pri prižiganju nalahno tresla. Jai}tar- Nato so otroci -deklamirali pesmi, »Dober dan,« sem ga pozdravil pa da je staršem kar vidno rasel ponos. takoj nadaljeval: »Božičmco bomo na- §e kaj? Seveda, razdelili smo darila; pravili, gospod gozdar.« Pokimal je ta- vsi so prišii na vrsto Veseie oči smeh ko, da nisem vedel, ali bi mu se kaj dobra vo]ja in zahvalna molitev so nas povedal ali ne. Poo edal je v psa, ostra povezali v nepozabne, zlate minute. guba od nosa do konca usten se mu Kmalu nato so se moji mali jeli posiav. je nekohko ublazila, zato sem ga pro- ]jati starši so voščili dofere praznike, sil: »Veste, epo smrečico bi rad, če veselo svidenje v novem letu in po- m dolocih, kje jo smem posekati.« ^as{ ocjg|j Zamrmral je skozi sive brke in brado, Le aozdar je še ostal Sklenila sva, ne vem tocno kaj razumel sem le, da da porfeva. skupno k polnočnici. Kar jo bo sam pnnesel. »Že petdeset let ni- nerodno mi je bilo tiho sedeti, zato mam vec bozicnega drevesca«, je se sem sprožii pogovor: pristavil. ... , »Veste, gospod gozdar, ko sem še - F?yavbll.'e^. ^'.^1 P"de se on k jaz hodil v osnovno šolo, med svetov- solski bozicnici. Pnkimalje zopet po- nQ vojno smo imeli tudi božičnico. aledal Banja, pnvzdignil na pol klo- Vsi smo dobiJi čev]j samo podpiati buk in pocasi izginil v gozd, ki se za- qo bm leseni Cok]e sma jim rekli cenja takoj za solskim vrtom »Le kaj Grozno težko sm0 hodiii v njih ker de a sam vsa ta leta, dve un hoda od- se jih je sneg tako prijemal. Pa 6e vse- daljen od vsake naselbme? Je res ze ^ -]ovek rad spominja skupnih sve- za vse otopel? So mar spommi, ki ga tih vegerov« vežejo na ono polpodrto hišo, tako Gozdar •' trudnL> t j in zače] m^m'rrdl ga vse ;d™»> Ue ,za.nlma šati svečke. Le ono na vrhu je pustii. vec?« Tako sem nnshl in se dolgo v ^ . meta]a sence drevesca vseh duhu spremljal redkobesednega go- kotih prostrane šolske sobe. Ko je se- zdarja Kotarja z Roga Zuna, pa so del nazaj na svoje mest je ^ ri. se - kot razigrana mladost - teph oovedovati naglo, hitro, kakor bi se snezem kosmi... ^ bal da ne bo česa pozabil. »Toliko sem bil star. kakor ti mali, Ves dan pred svetim večerom senn ki so bili pravkar tu. Obe moji sestrici nestrpno čakal na smrečico. Saj ne gre oa sta bili še manjši. Oče je ležal bo- nihče pri nas od doma, če pade do dva lan v sobi in soseda mu je stregla, ker metra snega. Naenkrat sem zaslišal v matere nismo več imeli. Otroci smo v šolski veži težke*korake. Bil je gozdar kuhinji otepali koruzne žgance in mle- Janko s krasno smrečico preko rame. ko za večerjo. Takrat je prišla soseda Tih kakor vedno mi je pomagal, da iz sobe in rekla kar v prazno: »Otroci, sva jo nasadila. Nato sem jo začel oče so umrli...« krasiti s svečkami. okraski, sladkarijo »Mene je stisnilo v grlu. druga se- in vso prepredel z belimi i'n zlatimi Ias- stra je začela jokati, najmlajša pa je mi. Ves čas ie stal gozdar pri peči in rekla po svoji pameti: — ,Pa ravno gledal psa, ki se je vlegel z glavo na danes, ko je sveti večer'.« u »Po onem letu smo imeli doma ved- relo ognjeno rdeče in barvalo njegovo no božično drevesce. Samo pokrivali sivo brado in brke. Pri nogah. mu je smo ga vselej s črnimi, ne z belimi ležal Bari. lasmi. Sploh ne vem kako smo mogli »potem sem prevzel službo gozdar- ziveti. Čez petnajst let sta sestri odsh ¦ -n u kam dakč TUi y Rogu v Amenko. Lepo jima je slo. Poslah sem doma Vsi spomini na dom< na sta se mem denar za vozovmco, da bi o5et na sestri yse -e tu j Da> se izsehl za njima. Ravno sem ureje- spomini kajne) Bari< ^jubezm, areci. v bolnici umrli. Ta tujina...« V visokem snegu sva delala gaz po Njegov glas je bil truden. Ves čas bližnjicah k župni cerkvi. Vso pot sva je vlekel kratko pipo, v kateri je ža- molčala. Še danes ne vem, zakaj.