?
I Prvi slovenski
dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

6?=

Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki.
&
first Skxvcnic Daily In the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.


Entered m smoad-Clmas Matter, September 21, 1903, at the Poet Office »t New York, N. Y., under Act of Confreu of March 3, 1879.
ŠTEV. 114.
NEW YORK, V PONEDELJEK, 15. MAJA, 1905.
LETNIK XXL
Tornado je zahteval
125 žrtev.
ŠTEVILO PO TORNADU V OKLA-HOMI USMRTENIH LJUDI VEDNO NARAŠČA.
Splošno se sodi, da ie bilo 150 osob usnirtenih. — Prva pomoč preostalim.
POGREBI.
Chicaške demonstracije. Trinajsti maj. Pogreb žrtve izgredov. Coney in slično.
	Snyder, Ok'a., 13.	naja. V koli-
ko.	je dr-r-edaj kjiuo.	liil t je vsled
torn	a-la kteri je '.t:-:.r	t! minolo s-re-
do.	vjikiii 125 ljudi usmi	tciiih. Do po-
ltuli	. ; w , pjiae«li i/mc	razvalin 05
	- v i5 i — b -t1	i ]>i«^rcša in
tež k	o ran'enih ;e 115	Matenjelno
	lo cenijo na p 1 ui	:lij« na dobir-
	kar se i/, ( 'colice.	etera še ni v
	javnej zvezi z ost	alim svetom,
p« »ri-	tča, bilo je zven me	steca usmrte-
	kakih 35 ljudi. V t	m slučaju bi
to ra	j znašalo število v s	eh žrtev naj-
	verner Ferguson je	p zval okla-
i		uij nesrečnim
pre!	a!:-cm v Snyder ji	pomaga in
1 in«!	stvo se je takoj odz	valo njegoye-
mu	p.,/. VU. Že včeraj d<	speld je sem-
	cele vatjone oble ke. :. i '-t/i t h -1 rebščiu	je-tvin. šoto-
y	-ii 1' 1 X \ -..' p	•i prave za po-
		ze tekom vče-
	nje-,'a dne se je vrši	lo par pogre-
	Iz «!ruz 'i mest ?o j	»oslali semkaj
	šie\il-« kr~r. tod	a za pogrebe
	ebaih vozov priman,	ikuje. Na uli-
	t* Še vi ilno srečati	površno oble-
čcin	ljudi, .vteriii mnog	stradajo, ali
	i man iscejo umole	svojce ter ho-
		* do druge.
	-i g- \ i. kteri so	namenjeni za
ž rt v		njeni z vodo,
ktei	o m >i a jo še le odst	aniti. predno
	■ iv > nesrečnike jx>l	■oj>ati. V mr-
t va>	■J 2S mn \	ecev.
		ravil tornado
	lišal. cenijo na.l $25	»0,000.
	-o-	
	Ustreljenega dobili.	
p	:nik javnega nasa	da i»ri Glen-
	. L, L. je našel vč<	;raj kakih 25
i. bro oblečenega moža z •• •» i j senen. Poleg nje^ra je ' ivt-r. Edino kar so našli pri nj - i začetne črke: O. H. 45, I . !■'.. K. II. 414. <". A. Ca., navalki
-o. S •••!.(.>r Ave.. Brooklyn.
i la sklepati, da se je iz-vršil samomor,
P;tapIjaiočemu se ni pomagalo.
7\ f< r irn ' j - in Louis V. Lemey i	."iT 11 lir* »rul way v New Yorkn,
sin • \ -vaj vozila v malem čolnu po 3 v . Ko pri *•■ imo večja ladja i - 'i s«> se t rili i valovi, da se je t' i ."i li i - t i i.brnil. A nie«to da bi bil- linija obetala in pomagala pone-siv -na, jc -hila mirno dalje. Vsb ■ ! ' va je Peter Tlirbjes utonil. T., ■ v pa se je Se toliko časa držal i <>■ vri: i. da so ga mogli priUitevši čolni rešiti, Coroner O, Gorman bode možtvo ladje zaslišal.
Viharji v West Virginiji.
Hunting-ton. W. V;1... 13. maja. Tukaj in v okolici je tekom zadnjih IS
■ i-a/ njal tak vihar, kteri je napra-> 1 velikansko škodo. Glavna cev pli-■ .. (IniJ.lw Triple State Gas Co., pri i • !i'M-bn?',ii je počila in vsled tega i„ • •; bivalci Gnavandotte, Ilunting-1	K< five. Catlettsburera, in dru-
xi .	krajev bres plina. Tudi
elel 'i«"' <■ naprave so daleč na okrog ru ■ • e. Reka Guaypndotte je ne-pri«'::] '»vano hitm narasla in odplavila do 100.000 tramov.
Nezgoda na železnici.
Chics .. 111.. 13. maja. Predmestni vb:k Chicago & Northwestern železni-ca j<- blizu Western Ave. zavozil v neko tovorno lokomotivo. Pri tem sta bila dva osobna vozova razdejana in dvi»j-"t ovi.li je bilo ranjenih. Trije potniki so težko ranjeni.
Štrajk premogarjev.
TVilkesbarre, Pa., 13. maja. Pri Pennsylvania Coal Co., je pričelo štrajkati nadaljnih 900 premogarjev in bati se je, da se štrajk ne razširi na vse družbene vslužbence.
Štiri želežnične žrtve.
Waco, Tex., 13. maja Na Cotton Belt železnici med Texarkano in Waco Be je pripetila nesreča. Štiri osobe so ▼smrtene. Med njimi sta tudi strojevodja in knrilec. Brzojavna sveža z Texarkano je pretrgana.
CHICAŠKI UNIJSKI DELAVCI SO V VELIKANSKEM ŠTEVILU SPREMILI VSTRELJENE-NEGA TOVARIŠA DO GROBA.
Število vozov postaja vedno večje. — Sedaj se pojavljajo na ulicah tudi vozovi brez policijske straže.
VEDNO BOLJ MIRNO.
Chicago, lib, 15. maja. Včeraj se je tukaj vršil pogreb pri izgredih vstreljenega unijskega voznika Geo. S. Pierceja. Pogreba se je vdeležilo nad 2000 linijskih delavcev z svojimi s /alnimi znaki okrašenimi zastavami. Sprevod se je pomikal od stanovanja pokojnika do centralnega kolodvora, od kjer so odpeljali truplo pokojnika v Louisville, Ky. Sprevod je bila krasna delavska demonstracija, ktera - • prisostvovale najrazličnejše delavske organizacije. Vsi pogrebci so imeli na suknjah bele gumbe z napisom: "Žalujemo za umorjenim bratom!"
Chicago. 111.. 14. maja. Včeraj je vozilo po Chieagu več vozov, nego ke-daj popreje in tudi manj policajev je stražilo vozove. Vendar so pa večje vozove departemeutnih prodajalnie še vedno spremljevali deputy šerifi. Pred Carter II. Harrisonovo šolo so štraj-karji metali na voznike kamenje.
Chicago, lib. 13. maja. Razne tvrd-ke so včeraj odslovile svoje linijske tovorne voznike. Danes je obavljalo po mestu tovorni promet nad IS,000 voz. k t ere je spremi jevalo 2100 policajev in skoraj ravno toliko deputy-šerifov. Delodajalci so odslovili veko št »-vilo zamorskih voznikov in jih .a 'omestili z belimi delavci. Zdravstveni urad je odredil, da se mora vsem iz juga došlim zamorcem cepiti koze.
Organizacija delodajalcev izdeluje takozvani črni imenik svojih bivših voznikov. Štrajkarji imajo na razpolago časa do prihodnjega tedna in ako so dotlej ne vrnejo na delo, jih nihče več ne sprejme v službo.
Včeraj so pričeli otroci neke druge šole štrajkati. ker je v šolsko poslopje pripeljal premog nek neunijski voznik.
Povodom pogreba v izgredih vsmr-t enega št raj k a rja Pierce, nameravn jo Štrajkarji vprizoriti velikansko ■ _>-monst racijo.
Wablrona. kteri je Geo. Pier< i: ■-fivlil, je siidišče oprostilo, ker j ' r pričami "dokazal", da je Pierceja v službi vstrelil, da je tako zabranil umor neunijskega delavca.
LUNA PARK, DREAMLAND, VESELI OTOK, ČUDEŽI, VSESTRANSKA GODBAIN MAČEK.
Oficijalna otvoritev zabavnih zavodov. Nihče se ne boji številke 13..
MNOGO NOVOSTI.
Novosti iz inozemstva.
ZAČASNI OGRSKO - HRVATSKI MINISTERSKI PREDSEDNIK ŠT. TISZA NA DUNAJU.
Nesreča v premogovem rovu na Ogrskem; 22 premogarjev vsmrtenih.
ŽRTVE ŠPORTA.
Toulon 15. maja. Tekmovalna vožnja auto - čolnov med Toulonom in Algierom se je žalostno izvršila, kajti zadnji oddelek čolnov se je ali v viharji potopil, ali so pa čolni poškodovani. V kolikor je znano, se ni nihče potopil. Col n Gtiand Meme je neznano kam izginol. V njem je bilo sedem osob.
Dunaj, 14. maja. Cesar Fran Josip pozval je poslujočega ogrskega mini-sterskega predsednika Štefana Tiszo na Dunaj. Sedanji kabinet najbrže v kratkem odstopi.
Dunaj, 14. maja. Te dni bode slavil avstrijski nemški "šulferajn" svojo 251etnico. Pričakovati je tem povodom mnogo nemških izzivanj.
Budimpešta, 14. maja V premogovem rovu Alinasi v Rezici na Ogrskem se je mina prehitro razstrelila. 22 premogarjev je vsmrtenih.
Sobotni koncert kluba Ilirije je vzpel v vsakem oziru. Igralo se je dobro, plesalo in zabavalo do ranega jutra.
Sicer si pa pridržimo natančneje poročilo za prihodnjo številko.
Hala in čast bogovom — ne onim na Olimpu, temveč našim domačim na Popokatepetlju, na Coney Islandu in v manhattanskej Časlavi. Ljudstvo je zopet blagodarjeno, kajti trinajstega dne v velikem travnju v letu Go-spodovem 1905 so se odprla vrata newyorSkega Elyseja, newyorstkih zabavišč, "koncertišč" in morda tudi drugih "išč". Natančno dne trinajstega! Na Conev Islandu in drugod, kjer se gre za zabavo, namreč ne poznajo praznoverstva, toda brez predsodkov nikjer niso. Veselice in zabave.. ktere so se vršile minolo soboto, završile so v skrbnem varstvu "'kluba trinajstih" z demokratičnim vodstvom vsemogočnega Jeroma.
S pomladansko mrzlico, oziroma tekom na sveže "asparagos", kumare in jagode; s željo, ki vleče na dirkališče, football in golf ter na deževni ping-pong, probudi se v vsakem pravem Newyorcanu tudi mrzlica, kojo je mogoče izlečiti le na Coney Islandu, kjer odmevajo vsakovrstne godbe od turške oršestre vse do banjo in harmonike. Toda Conev Island bi ne bil popolen brez Dreamlanda in Luna parka, ktera zavoda sta glavna pri-vlačevalna sila. Oba zavoda Še nista pnsem dodelana, toda tkljub temu se je tam že v soboto oglasilo na tisoče in tisoče ljudi. NajživahnejŠe je bilo naravno na plesiščih, kajti tu se ne •žleda na pravilno skakanje in tudi toalete, pa naj že bodo svilene in ozke ne pridejo v poštev, kajti čim manj je toalete, tem boljše za plesalce. Tu smo opazili oženjene možke sedeti pri neomoženih 'djevčinah' in i • >L**atno — iti videli smo sopro:;e, kt re so ke zabavale same; videli smo tudi, knko so se razburile, ko so ugledale svoj p može in kako so slednji obledeli, k" so morali priznati: "pater (mater) pecavi".
v*ir.re novosti na mičnem otoku so I "hippo■Irom". k: -r so vrše razna tekmovanja med konji, opicami in riojl
bilje potovanje no Evropi, cirkus, i " kti r^ r se v<> • predstave bolh ; me-!-to n-ritlikovcev, Bodoeko a menaže-"'.;a in razne druge zani .ivosti.
* ' se niso • ^ ašili poti, dasi-ravno jim .Tup' -v pluvius ni bil naklonjen . V '- .j i so se vračali domov, da prespe svojega mačka, da potem popravij-. ,vnjo obleko in se pripravijo na ponedeljsko delo, ktero se danes vrši mehanično, baš 'kakor v Dream-landu.
Na iztočnem bojišču. Saigon kot ruska baza.
NA KOREJSKI OŽINI STA SE POTOPILA DVA JAPONSKA TRANSPORTNA PARNIKA.
Tudi jedna japonska križarka, ktera je opravljala patrulno službo na Pacifiku, je poškodovana.
KJE SE MUDI RUSKO BRO-DOVJE.
Tokio, 15. maja. Japonska vlada je dobila uradna, kakor tudi zasebna poročila, da se rusko brodovje mudi na indo-kitajskem vodovju.
Odkar so dospeli Rusi na Kitajsko morje, je mesto Saigon njihova baza in število transportnih parnikov, kateri jim dovažajo potrebščine je toliko da se te parnike ne računa po jednega temveč po deset.
Tokio, 14. maja. Bivši angležki par-nik Sobralens. kteri sedaj obavlja japonsko poštno službo, je na potu iz
vse potrebno, da to prepreči. Dasi-ravno izjavljajo japonske oblasti, da to ni resnično, z tem francije še vedno niso prepričale, da temu ni tako. — Vsled tega svetuje ljudstvo vladi, da se pripravi na boj. kteri bode brez-dvomno sledil, kakor hitro bode imela Japonska proste roke. Radi tega bo parlament dovolil vladi večje svote denarja, da zgradi ono, kar je potreba v svrho obrambe. Vlada bode v Indo-Kitajskej pomnožila čete in vojno brodovje.
"Ruske Vjedomosti" cenijo moč, ki je zdaj Lineviču na razpolago, na 335.000 mož Vsled izgub pri Mukdenu je padlo število na 200.000 mož. Oja-eenja, ki so došla zadnji čas, to je četrti armadni kor kavkaške kazaške divizije, šest baterij gorskega topništva, znašajo G0.000 nadomestnikov in 10.000 ozdravljenih. Vojna moč vladivostoškega okrožja, znaša 45.-000 mož, ker so znatno pojačili strelske polke.
Tokio, 15. maja. Tukaj je vse polno vojakov, ki odidejo, da ojaeijo armado Ojame. Japonci so nadomestili vse izgube pri Mukdenu. Rusi so dobili 42.000 mož ojačenj. General Linevič se nahaja v Tšangtšunu.
Mirni prvi maj. V Rusiji ni revolucije.
VSI NAPOVEDANI IZGREDI IN GROZOTE SO IZOSTALI. DEMONSTRANTE NA POKOPALIŠČU SO RAZ-GNALI.
Zborovanje pristašev na Kavkaz prestavljenega metropolita Antonija.
ŽIDOVI IN ZEMLJIŠČA
LINČALI ZAMORCA.
Vkradel je ženo in dete, da bi dobil odkupnino.
Belmont, Mo.. 13. maja. Na tukajšnjem Public Square so linčali, oziroma obesili zamorca Rob. Weather-spoona, kteri je nedavno prišel iz ječe. Zamorec, kteri je bil dobro oborožen. prišel je na farmo sodnika F. T. Hessa, kjer je zahteval, da mu da voz in konja. Na vozu je potem odve-del sodnikovo ženo in otroka v stanovanje zamorskega duhovna Perr Thurmana in zahteval $G00 odkupnine. Hess je plačal odkupnino in dobil nazaj ženo in otroka. Državljani so za tem pričeli loviti zamorca, kterega so zvečer vjeli v bližnjem gozdu, ga dovedli v mesto in obesili na brzojavnem drogu. Na truplo so potem četrt ure streljali iz revolverjev.
Zopet tornado v Kansasn.
Valley Falls, Kans., 14. maja. Včeraj popoludne razdejal je tukaj tornado evangelsko cerkev, petero hiš in razna druga poslopja. Ranjen ni bil nihče.
Mayetta, Kans., 4. maja. Tornado je tukaj razdejal šolsko poslopje in desetero hiš. Telefonska zveza je poškodovana.
Topeka, Kansas, 14. maja. V Alta Visti je tornado odnesel par streh raz
hiše.	i
Ruska križarka Bogatir.
Newehwanga v Kobe, na višini predgorja Liaotishana, zavozil na mino in se razletel. Potniki so se deloma rešili na čolne, kteri so jim prišli na pomoč.
Chefoo, 14. maja. Pri otočju Miao-tao zavozil je transportni parnik japonske vojne mornarice Shevutsu na nino in je tako poškodovan, da ni pati, da bi ga zamogli rešiti. Tukaj se trdi, da se je že potopil.
Neka japonska križarka, ktera je
■■p: \vij .la patrulno službo na Pačiti'. je zelo poškodovana in je sedaj ::a potu domov, da jo popravijo.
Tokio, 14. maja. Vlada je proglasila za otok Formozo vojno stanje. Ukaz je postal včeraj pravomočen.
London, 14. maja Iz Newehwanga se brzojavlja, da je 2S potnikov par-nika Sobralense, kteri se je, ker je zavozil na mino, potopil, vtonilo; 60 osob so rešili.
Hongkong, 14. maja. Dne 10. t. m. zvečer pojavilo se je pri zalivu Van-fong 17 ruskih vojnih ladij. Istega dne so bile transportne ladije 75 milj severno od zaliva Kamrana.
Saigon, 14. maja. Od 0. maja nadalje, ko so Rusi ostavili tukajšnje brodovje, se o njih semkaj še ni poročalo.
Hamburg, 14. maja. Ruski parnik Georgistan, kterega so spremenili v parnik za poprave, dobil je povelje, da se nemudoma napoti v Libavo. Četrto paeifično brodovje namreč odpluje že te dni proti Japonskej.
Petrograd, 14. maja. Vsled kršitve francoske neutralnosti, ne bode prišlo do resnili neprilik. Kljub temu da je anšrležko časopisje neprestano hujskalo proti Rusiji, je angležka vlada vendarle vporabila ves svoj vpljiv
v Tokio, da je potolažila Japonsko.
Vsekako je pa pisanje angležkega časopisja povzročilo, da sedaj msko ljudstvo še bolj sovraži Anglijo, kakor preje. "Novoje Vremja" izjavlja, da je dogodek vsled nevtralnosti sedaj zaključen in izjavlja:
"Japonska je hotela Franciji ukazovati, da tako demonstrira svoje zje-dinjenje z Anglijo in da dobi vzrok za kasnejše napade na Indo-Kitajsko. Ker pa je Japonska mesto bombarde-menta sprejela od Francije poročil«! o njenej neutralnosti v celem obsegu na znanje, sklepati je iz tega, da jej je Anglija naznanila, da se radi nje (Japonske) neče bojevati z Francijo. V ostalem je pa bil ves dogodek le nevihta v eaši vode."
Paris, 14. maja. Sovraštvo, ktera ej opažati na Japonskem proti Franciji, obudilo je v tukajšnjih vladinih krogih prepričanje, da si Japonska želi pridobiti ozemljs v Indo-kitaj-skej, tako, da mora Francija vkreniti
O HARRISBURSKEJ KATASTROFI.
Ranjenci okrevajo.
Harrisburg, Pa., 15. maja. V tukajšnje j bolnici je še 34 ranjencev, oziroma žrtev železniške katastrofe pri tukajšnjem mestu. Bolnico ne more sedaj še nihče ostaviti, dasiravno so raznn jednega potnika vsi izven nevarnosti. Pri katastrofi je bilo usmrtenih 22 osob in jedna se še pogreša.
Bostonski časnikar in njegov denar.
Te dni je dospel v New York bostonski čjsnikar William Perkins. V soboto odšel je z nekim prijateljem šetati na milijonarsko 5. Avenue, kjer sta se sestala z dvema damama. Po kratkem razgovoru sta se obe kraso-tici poslovili in hitro odšli. Bostončan je pa pri tem opazil, da se je zajedno z njima poslovilo tudi njegovih $72, kteri denar je imel še malo preje v svojem žepu. Na 42. ulici sta šetalca srečno došla obe krasotici in kmalo nato se je krog njih nabrala velika množica ljudi. To je opazil tudi detektiv Rafaski. kteri je vse štiri od-vedel na postajo.
Ivo so "dame" na postaji preiskali, so našli pri njima onih $72, kteri denar sta si pa že razdelili. Obe areto-vanki, ^penom Mamie Darell in Nellie Smith, stavilo je sodišče pod $2000 varščine.
BOJE SE ŽENITVE.
Neka postarana devica, vprašala je inteligentnega mladeniča, čemu se mladeniči boje- zakona. "Bojimo se ker se nam dozdeva, da dekleta delajo vse raje, nego kuhajo in gospodini-jo. Znano nam je, da je ono glavni vzrok vseh ločitev zakonov. Toda kuhanje je drago in škodljivo, ker pokvari želodec, provzroči dispepsijo in stori možkega nezadovoljnim. Ljubezen izgine. Zopet v druzih slučajih človek pronajde, da je kuhinja dobra toda želodee je slab in posledice skoraj iste. V obeh slučajih bode Trine-rjevo ameriško grenko vino ozdravilo želodec in ga prisililo, da postane dovolj krepek, za sprejemanje najtežjih jedil. Ono ozdravi dispepsijo, slabo prebavljanje, očisti kri in jo pomnoži, ojaei živce, in omehča mišice. Na svetu ni boljše tonike in kričistilca. V lekarnah, Jos. Triner, 799, So. Ashland JLve. Chicago, HI.
"Cesarica" Šarlota in prestolonasletlnik Rudolf.
OBA NAVIDEZNA ČLANA HABSBURŠKE CESARSKE OBITE-LJI STA ZGINOLA IZ BOSTONA.
Mnogim italijanskim rodbinam sta odnesla vse, kar so imele.
$40,000 ZGINOLO.
Petrograd, 15. maja. Vsa pron:kovanja o velikanskih demanstraeijah, ktere bi baje priredili socijalisti povodom pravoslavnega 1. maja (včeraj), so tukaj, kakor tudi na deželi izostala. Povsodi v Rusiji je vladal mir. Manji izgredi so se pripetili le v Revalu in Ivišinevu, toda o resnih nemirih se od nilkjer ne poroča. Vsi poskusi soeijalnih demokratov prirediti protivladine demonstracije so se izjalovili.
Iz Kazanja, Tiflisa. Saratova. Ro-stova, Kronstada, Kijeva, Vologde, Tomsk a in druzih mest se poroča, da so delavci praznovali in da ni nihče kalil miru.
V	Petrogradu je bilo vse mimo. kajti delavci niso poslušali liujskačev in niso hoteli za nje žrtvovati svoje krvi. Trt-]>ov je bil gospodar položaja. Na ulicah je bilo manj ljudi, nego druge dneve.
V	parkih so medtem, iko se je ljudstvo razveseljevalo, agitatorji !:Ii med ljudi razne proklamacije in tu je prišlo tudi do izgreda. Toda kozaki so izgrednike takoj pregnali z nagaj-kami.
Socijalni demokratje so med delavstvom sedaj, ko so včeraj doživeli popolni fiasko, še bolj izgubili svoj ugled. Vodje soeijalnih demokratov so bili tako prepričani, da bodo izzvali prelivanje krvi. da so pripravili več provizoričnih bolniških postaj, kjer bi obvezovali eventuelne ranjence.
Na Preobraženskem pokopališču, kjer so pokopani "januarski mučeni-ki". prišlo je do male demanstracije, tiwla izgrednike so kozaki razgnali.
Varšava, 15. maja. Včerajšnji dan je minoi po vsej Poljsikej mirno, dasiravno so socijalisti storili vse, samo da bi izzvali nemire.
Petrograd, 15. maja. Včeraj so nameravali zborovati tukajšnji duhovni, da bi sprejeli resolucijo sočutstva za metropolira Antonija, kterega so prestavili na Kavkaz, ker je agitiral v zopetno ustanovitev patrijarhata. — Zborovanje je policija preprečila.
Car Nikolaj je podpisa} zakon, kteri dovoljuje Poljakom in Židom n^Aii-povati zemljišča na Poljskem, kar j< bilo od leta 1S(J3 nadalje zabranjen^.
Harkov, 13. maja. Tukajšnji de- vc: so sklenili pričeti jutri z generalnim št raj kom. Gubernator je ucreni! vse potrebno za vzdrževanje re In.
Protižidovsfei nemir, po Rusiji se razširjajo. V Deržati je prebivalstvo p'enilo po židovskih prodajalnicali. Dva Zidova sta bila usmrtena, 40 je ianjen;h. Tud' v Vinici in Čeladen na Poljskem so se vršili protižidovski nemiri.
Petrograd, 13. ma^a Generalni £ru-bematoi Trepov i.i policijski ravnatelj Kovalevskij sin p--: j-ib'-aua, •l.1. oode jsufi vladi; \ ! V:_rr:i i i mir. Mogoče je tudi, da pr:p°:e m pa tam kajii izgredi. Ak» bi pa tekla kri, bodo to gotovo p.->-zicč Ii oni, ki Lnij-skajo med delavstvom.
Oblasti so vkren-'a rs? potrebno za vzdrževanje miru. Posuiko so pomnožili z donskimi kozaki. A* predmestjih je pripravljenih kakih 25.000 kozakov. Pobočnik velikega kneza Vladimira, knez Vaziljčikov, je tfkazal vojaštvu, da ne sme streljati, dokler izgredniki vojaštvo ne napadejo.
Petrograd, 14. maja. Nek vojak, kteri je opravljal službo ordonanca, je ustrelil podadmirala Nacitova. Morilec je trikrat streljal na admirala, ker ga je hotel poslati na bojno polje.
Odjesa, 14. maja. Tukaj so našli izdelovalca bomb; v njegovem stanovanju so zaplenili 6 bomb.
Petrograd, 14. maja. Kmetje v okraju Sergatelj, Novgorodska gubernija, so pričeli razgrajati in so več hiš razdejali.
Najstarejši veteran umrl.
Jedini veteran iz vojne leta 1812,-kteri je nedavno obhajal 105. leto svoje starosti. Hiram Cronk v Water-townu, N. Y. je smrtno obolel. Star bolnik ne more ostaviti svojo postelj.
Boston. Mass., 15. maja. Neka zelo podjetna ženska, ktera se je izdala za vdove bivšega mehikanskega cesarja Maksimilijana, oziroma za bivšo cesarico Sarloto. je iznenada zgi-nola iz Bostona. Šarlota je pravila lahkovernim ljudem, da je pravoprav-na dedinja avstrijskega prestola ia tako so jej tukajšnji lahkoverni ljudje, zlasti pa Italijani dali nad 40.000 dolarjev. Tako je sieparila kacih S let in Število varanih žrtev znaša nad sto. Denar je dobivala od Italijanov pod pretvezo, da bode tako najložje zasedla avstrijski prestol. Onim, kteri so jej dali večje svote denarja, je obljubila. da bodo postali avstrijski ministri in plemiči, kakor hitro postane ona cesarica. Soproga nekega promi-nentnejŠega Italijana jej je dala 3000 dolarjev, ker jej je Sarlota obljubila, da postane vojvodinja. Nek Italijan, kteri se preživlja z lajno, dal jej je več sto dolarjev proti obljubi, da postane na Dunaju dvoru: glasbenik in generalni glasbeni ravnatelj.
Šarlota, oziroma tekmovalka avstrijskega ministerskega predsednika Koerberja. bivala je v "palači" na južnem delu me-ta. Tu je imela tudi prestolno dvorano in svoje čudno ko-stumirar.e dvorjanike. V tej dvorani so jej izročali Italijani denar. Pri takih sprejemih so cesarico stražili tudi lepo oblečeni avstrijski vojaki z he-lebardami. Goljufiea je trdila, da je ušla iz bruseljske norišnice, kjer se Maksimilijanova vdova nahaja.
Vsi varani Italijani so bili za cesarico do skrajnosti navdušeni in so nestrpno pričakovali dneva, ko bode slednja zasedla prestol in ko bodo zamogli postati v sijaju c. in kr. solnca velike živali.
Med dvorjaniki cesarice je bilo veo lepih mladih mož, med njimi tudi avstrijski prestolonaslednik Rudolf.
V novejšem času pa bodoči ministri in plemiči cesarici niso več zaupali in jej pretili s sodišči. Radi tega je svoj prestol prestavila v nepoznane kraje.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Lucania 13. maja iz Liverpoola z S63 potniki
La Savoie 13. maja iz navre z 903 potniki.
St. Louis 14. maja iz Southamptcn.i s 753 pot. Cedric 14. maja iz Liverpoolt s 1205 potniku
Slavonia 14. maja iz Reke s 1044 potniki.
Columbia 14. maja iz Glasgowa z S1G potniki.
Dospeti imajo-
Rhein iz Bremena. Georgic iz Liverpoola. Li-gano iz Hamburga. Sardinia iz Hamburga. Hudson iz Havre. Bo vi c iz Liverpoola. La Fontaine iz Havre. Augusts iz Trsta. Armenia iz Hamburga. St. Louis iz Soutliamptona. Vaderland iz Antwerpena. Numidian iz Glasgowa. Alexandria iz Hamburga. La Gascogne iz Havre. Cevic iz Liverpoola.
Odpluli bodo:
New York 13. maja v Southampton. Umbria 13. maja v Liverpool. Finland 13. maja v Antwerpen. Koenig Albert 13. maja v Genovo. Astoria 13. maja v Glasgow. Kaiser Wilhelm II. 16. maja v Bremen.
Majestic 17. maja v Liverpool. Rotterdam 17. maja v Rotterdam. Caronia 17. maja v Liverpool. La Savoie 18. maja v Havre. Grosser Kurfuerst 18. maja v Bremen.
Cedric 19. maja v LrveipooL St. Louis 20. maja v Southampton.

"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev r Ameriki.
Urednik:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher.
F^ANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
tla Leto velja list xa Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto...... . 4.50
" pol leta.......2.50
" " « četrt leta ...IT. £75 V Evropo poSiljamo list skupno dve Številki.
"GLAS NARODA" iihaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of^de People") Issued every	except Sundays and
jf Holidays. ^ ^Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 Centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov
frosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
Telefon: 379S Cortland.
Katastrofa'pri Haris= burgu, Pa.
Čudno je. da se je <rrozna kata-
Zdravstveni položaj v Panami.
Kakor se poroča iz Paname, oziroma prekopovega ozemlja, zavladala je med tamošnjimi vslužbenci preko-pove komisije prava panilka, ker se je tamkaj pričela razširjati nevarna bolezen rumena mrzlica. Ljudje kar t rumom a ostavljajo prekopovo obrežje in se vračajo v Zjedinjene države. Vsi parniki, ki prihajajo iz Paname, so prenapolnjeni.
Toda polkovnik Gorgas, šef zdravstvenega urada na prdkopovem ozem-Uu» je Pa mnenja, da pojav kužne bolezni ni nevaren. On poroča, da se od 3. maja nadalje ni prepetil kak nov slučaj in upa, da bode vsled skrbnih zdravstvenih odredb bolezen tekom štirih mesecev popolnoma zginola. V uradnih krogih so mnenja, da je bolezen preuzročila počasnost pri dobavi stavbenega lesa za gradnjo novih poslopij. Tako so bili uradniki preko-•povega ozemlja prisiljeni stanovati v starih h:šah. Glavno gnezdo rumene mrzlice je vladino poslopje, v kterem se nahajajo uradi governerja Davisa in njegovih uradnikov. Kedo je odgovoren, da stavbeni les ni dohajal na prekopovo ozemlje pravočasno, še ni dognano, toda v prvej vrsti je za to odgovorna stara prekopova komisija ktera za svoje posle ni baš vestno skrbela. Tajnik Taft je mnenja, da se pri novej komisiji kaj tacega ne bode pripetilo. Predsednik nove komisije Shonts in sodnik Magoon, novi go-vemer, bodeta odpotovala na Istmus dne IG. t. m.
B«>do-li na prekopovem ozemlju
strofa nri Harrisbunru. Pa., pripetila! v istem času. ko vrši v Washingto- j llJe<lh ^emurni zakon za delavce, še nu mednarodni železniški kongres. ni doloccno. Generalni pravnifc Moody Gostje, kteri >o prišli h kongresu iz "amrec nl 0 tem lzdal svoJe določ-vseh krajev sveta in kteri so vsi že-|be' Pae 50 Je Pa 0 tem že govorilo položnici zvedenci. bodo dobili čudne i	Umetne ^je minoli petek, pojme o naših železnicah, ktere se ob ■ Mo°a-v ->e navedel za ta zakon raz-vsaki priliki nepopisno hvali. Velike Io-?< kl -ovore v praktičnem smislu so naše želer.nice v resniei, veliki sol™ Protl osemurnem dnevnem delu. tudi tozadevni uspehi in kje na svetu' Istmu ^^ tekom	Potrebo-
je dežela, ktera se zamore ponašati s železnicami na tisoče in tisoče milj dolzih tirov in s tolikim prometom, kakoršnjega obavljajo naše železnice. Zaista. na tem polju so ameriški in-ženerji dosegli svoj vrhunec in v tem pogledu zamoremo biti učitelji drugim deželam, ktere bi tudi rade štele tone po milijonih in računale milje kar na stotine.
Toda ncikaj smo opustili. Na varnost človeškega življenja se pri nas nihče ne ozira in frivolnost, ki ni nič druzesra, nego zločin, vlada tam, kjer bi morala vladati previdnost v svrho varstva življenja tisočerih in tisočerih ljudi. Preiskava grozne nesreče, ktera se je pripetila ob bregovju Susque-hanne, se še ni pričela, vendar pa zamoremo trditi in skoraj tudi dokazati, da je nesrečo zakrivila kaznjiva malomarnost. Naravno je temu mnogo kriv tudi slučaj, kteri se pa pri nas čestokrat oglaša.
Toda kljub temu pride pred vsem malomarnost v pošte~. Da skoči par vozov raz tir vsled prehitrega zaviranja vozov, da se tako prepreči nesreča, <e večkrat dogaja. Tudi se dogaja, da baš v takem trenotku pridrdra kak osobni vlak na lice mesta in skoči raz tira radi vozov, kteri so preje padli na stranski tir. Taki slučaji se večkrat dogajajo, toda o njih izvemo le, ako zakrivijo večjo nesrečo. Toda talki slučaji «0 običajno malovažni in tudi pri Harrisbunru bi se ne pripetilo kaj posebnega, ako bi oni tovorni vozovi ne bili naloženi z dinamitom in drugimi razstrelnimi tvarinami.
Dinamit je bil toraj vzrok vse nesreče in to je frivolnost. Že samo po sebi je zločin, da se nalagajo tolike količine dinamita in smodnika v vagone. kteri niso močneji in težji od drugih. Zločin je tudi, da se tak vagon pri j »ne vjaku, kterega vsled njegove dolžine ni mogoče kontrolirati. Mogoče je, da je kaj tacega po železniških predpisih prepovedano, toda s tem še ni rečeno, da je železniška uprava nedolžna in da je le oni, kteri je taik vlak odposlal na pot, glavni krivec.
Koliko večja bi bila katastrofa, ako bi se pripetila v kakem mestu! Koliko tisoč ljudi bi bilo usmrtenih, ako bt se to pripetilo, recimo, v kakem tunelu. Železniškim družbam je treba za transport drago plačevati in čemu toraj ne skrbe za varnost?
vali mnogo mehanikov in druzih učenih delavcev. Pri nas v Zjedinjenih državah je vse delavstvo za uvedbo osemurnega dnevnega dela, v kolikor se tiče Wadinih delavcev, tako da je tudi pričakovati, da se v tem pogledu ne bode delalo razlike med delavci na Istmu in onimi v Zjedinjenih državah. Tudi je treba povdarjati, da pridejo delavci, kteri bodo zaposleni pri prekopu, iz zdravega v nezdravo podnebje, tako da bi bilo skrajšanje dnevnega dela zelo umestno. Alko se to ne bode vpoštevalo, potem bode šlo le malo ameriških delavcev na Ist-mus. Nadalje morajo delavci stanovati daleč proč od kraja, na kterem bodo delali, ker le na ta način se more kaj <toriti v zdravstvenem pogledu.
Iz Hrvatske.
Zagreb, 20. apr. 1905.
Razmere v Gospiču v Liki postajajo z vsaki dnem neznosneje. Tamo šnji okrajni predstojnik, po imenu dr. Matanič, in podžupan Cekie uprav pašujeta, proganjata na turški način ter ubijata moralno vsakogar, ki ne piha v njuni rog. Svobodna beseda, ali kako svobodno gibanje — to ne ugaja tej gospodi, ker oni vidijo tem takozvane "politične" stvari. To so vam pravi satrapi, huji od samega Khuena. Da vam navedem le en slučaj.
V prejšnjem tednu je imela gospodarska podružnica v Gospiču svojo skupščino. Med drugimi se je dvignil tudi zborovalec Došen ter je hotel predložiti, naj se skupščina izjavi proti carinskemu ločenju Ogrske od Avstrije. Ali, čim je v svojem govoru došel do te točke, dvignil se je takoj eden od one dvojice satrapov in je govorniku branil govoriti o tem, ker to da je — politika!! Došen je najodloe neje protestiral proti temu, razvil se je hud prepir in seja je bila zaključena. O tem slučaju je prinesel neki tukajšnji list resničen dopis, toda zadela ga je tista tužna osoda, ki toli tlači opozieijonalno novinstvo v nas na Hrvatskem: zadel ga je — cenzorjev svinčnik!
Vidite, tako se dogaja v nas na Hrvatskem v dvajsetem stoletju!
Tudi nase gospodarsfko družtvo ob-državalo je dne 13. t. m. svojo skupščino, a predmetom posvetovanja je bilo vprašanje o carinskem ločenju. NaŠe zaslužno gospodarsko družtvo se je izreklo enoglasno proti carinskemu ločenju. Vsi govorniki so posebno naglašali, kolika nevarnost nam srrozi po ločenju carinskega področja. Posebno pa se je iztical baron Hellen-bach, ki je z ostrim radikalizmom zahteval za. nas financijalno samostal-terih število se je zadnji čas jako nost. Veleposestnik Mihalovich je tu-znatno pomnožilo, dovoljuje ruska sv. i di govoril v slienem smislu in je oči-Sinoda, da urejujejo cerkveno-občin-; tal našim madjaronom, da v narodno-ske posle na češkem jeziku, bogoslu- j gospodarskem pogledu nič ne delajo žni jezik ima pa biti staroslovenski. za Hrvatsko. Ta Miholoviehov govor Ruska cerkev bode imela iste statute | je močno začudil vsakogar, kajti kaj kakor ostale pravoslavne cerkve v {tacega ne oi bil nihče pričakoval od Avstriji. Ruska sinoda je imenovala njega, ki je — oče onega istega Miza duhovnega pastirja pražke ruske halovieba, ki kandidira za mesto ško-cerkve otca Nikolaja Riškova.	fa v Djakovu.
Preganjanje nemadjarskih narod- Dosedaj so bili naši delegatje v Pe-noetij na Ogrskem se množi. Pred po- šti povsodi poznani samo po imenu rotniki ▼ Temeavaru so bili obsojeni "delegatje hrvatskega sabora". Se-župnik Kaspar v lOmesečno ječo, od- daj pa prihaja pred nas madjarsko vetnik Petrovič v 6meseČno in časni- novinstvo zopet z novim odkritjem, kar Cork v Smesečno jeeo.	To madjarslko novinstvo namreč sedaj
jednostavno ne priznava hrvatskih delegatov, ampak jih imenuje — ma-djarske narodne zastopnike!! Motivirajo pa to tako, da je te zastopnike sicer res izbral hrvatski narod kaJkor hrvatske zastopnike, ali hrvatski sabor da jih pošilja v Pešto kakor ma-djarske zastopnike. Ali to ni uprav otročje in smešno? S čim vsem si naši "bratje" ne razbijajo svojih glav? Glej čuda! Kar hkratu naj bi hodil hrvatski narod volit — madjarske zastopnike ' Morejo-li zdravi možgani spraviti v svet tako neumnost?! Kaj hočemo: madjarski šovinizem je že dospel i ako daleč, da že našim poslancem krati pravico imenovati se hrvatskimi narodnimi zastopniki. S tem smo toraj tudi Hrvatje dospeli na nivo nemadjarškah narodnosti na Ogrskem, ker iste volijo res madjarske zastopnike, kajti volijo jih direktno za madjarski sabor. Nu, dokler bo v nas bodi tudi le en sam človek naše zdrave pameti, dokler bo v nas le en volilee še, ki bode Hrvat, dotlej ne bode sedel v skupnem ogrsko-hrvat-skem saboru niti en madjarski zastopnik iz Hrvatske, marveč vsikdar in edino le. štirideset hrvatskih delegatov, pa ee imajo radi tega madjarski šovinisti počiti od jeze in besnila.
Slieno se je dogodilo v adresi, ki jo je ogrska koaJirana opozicija poslala na kralja našega. V tej adresi, Ikjer opozicija stavlja glavno zahtevo po madjarski komandi, stoji na zaključku podpis: Zastopniki iz Ogrske Hrvatske in Slavonije. Na kalk način 111 čegavim dovoljenjem je falsificiran tu ta dodatek iz Hrvatske in Slavonije? Prvo treba vedeti, da v odbor, ki je sestavljal adreso, ni bil izvoljen noben Hrvat; toraj je povsem nemo-žno, da bi bili adreso podpisali tudi poslanci iz Hrvatske in Slavonije! In v drugo se zahteva v adresi madjarski poveljstveni jezik. "Zastopniki iz Hrvatske in Slavonije" ne žele tudi za Hrvatsko madjarskega poveljstve-nega jezika, ampak nasprotno, hrvatskega, kakor je to izjavil Tomašič pred samim kraljem. A v tretje: ta iz "Hrvatske in Slavonije" je bil stavljen pod adreso brez nikogar dovoljenja, kajti onih naših 40 — pa četudi so vsi madjaroni, toraj prijatelji Madjarom — vendar najodločneje obsojajo načrt in program iste adrese same! Sploh so v nas vsi proti tej adresi, o čemur pričajo najbolje Članki v madjaronskih listih, ki so vsi pisani v ostrem tonu.
Za spomenik blagopokojnega nam velikana Strossmaverja je že nabranih v tem kratkem času preko 12,000 kron. Sedaj je sestavljen odbor, na čelu mu grofica Anka Jelačič, ki bode nabiral prispevke po vsej deželi, da se talko čim prej nabere svota stotisoč kron, s ktero svoto naj se postavi spomenik, dostojen velikega pokojnika. A poleg spomenika v Zagrebu bi se naredila tudi doprsja v Osjeku in Splitu, a vse to naj bi izveli naši hrvatski umetniki.
. .Ruska cerkev v Pragi. — Praški ru-sko-češki pravoslavni občini se je izpolnila davna želja, ker je Čehom, ki so iz rimsko-katoliške prestopili na pravoslavno vero, nedavno dospel od petrogradske sv. Sinode dopis,, v katerem ista pristaja na to, da se v Pragi zgradi ruska cerkev. Čehom, ki so prestopili na rusko pravoslavje in ka
Filozof.
Črtica. I. Ivanov.
Mrak je legel na mesto... Preje je deževalo, zato so se žarki električnih svetilk svetlikali v mlakužah mestnih ulic. V postranskih, bolj temnih ulicah je ponehalo na večer vrvenje vozov in ono, ob belem dnevu se javljajoče življenje ljudi. Tu pa tam se je v teh postranskih ulicah polkazala ženska postava, skrbno zavita in dobro oblečena, ker noči so že postajale vedno hladnejše in hladnejše. Take ženske so pa ostajale navadno celo noč na ulici in lovile možke ter jih vabile k uživanju ljubezni.
Filozof Dolinar, s potezami na obrazu, izrazujočimi nelkako malomarnost in ironijo v vse, kar so drugi ljudje od papeža, škofa, župnika, kaplana notri do zadnjega v kmetski vasi častili in ljubili, ta človek s ponose nim klobulkom na glavi je z urnimi koraki stopal mimo ženskih postav, ki so ga vabile ljubko in nasmehljivo k studsneu ljubezni. Filozof Dolinar jc zrl ta pred-se in hitel dalje. V postranski, na pol razsvetljeni ulici, daleč od glavne ceste, se je ustavil pred štirinadstropno, v starem slogu zidano hišo s hišno številko 68, pogledavši najprvo na hišno pročelje in njeno Številko.
Nekaj časa ogleduje Dolinar kraj in nato zavije notri v vežo er od tam po stopnicah tja gori v četrti nad-s t rop je. Hlastno potrka in odpre vrata srednje velikega, še precej svetlega kabineta, ki je bil poprej kuhinja, fkar se je še dobro in razločno spoznalo, in je sedaj v tem prostoru prebival kak bolj reven študent. V tem kabinetu je stanoval Dolinarjev kolega — tudi filozof — Andrej Kopri va, 3 debelimi, rudečimi, a bolj na modro se spreminjajočimi lici. Tega človeka postava sicer ni bila vsako-mu na mah prikupna, tudi filozof Kopriva ni mogel doseči trajnega uspeha pri kaiki Ženici, no Dolinai^u je bH Andrej najbolj simpatičen, ali bolje najintimnejši prijatelj. Dalje je vsa fizijognornia tega filozofa označevala kot zadovoljnega, ne dosti potrebu-JOČega človeka, ki je pa ravno tako kakor Dolinar v blato metal svetinje drugih ljudi j, ki so se shajali pri duhovnih.
* # *
Sprva je tudi Kopriva zahajal v žnpmšee k domaleemu župniku, ki se je baje zelo odlikoval na slovstvenem
polju slovenske književnosti. Pri kozarcu rujnega vina je župnik z njim in kaplanom včasi cel dan tarokiral in pri tem tudi razmotrival kalko mo-droslovno ali naravoslovno vprašanje, ker je spoznaval tupatam nasledke ta-rokiranja. Ti nasledki so bili v tem, da je župnikov um popolnoma otopel vsled predolge igre. Nekoč je prišlo pri taroku vprašanje: Kdo je jedino opravičen določevati in diktirati norme in dogme, ki so ljudem neobhodno potrebne in ravnotako v dosego večnega zveličanja (po mnenju župniko-vem) in kaj so norme in dogme in principi ?
Tedaj se oglasi Kopriva z ironičnim nasmehom: "Nikdo ne more diktirati norm in dogem. Tudi nima nikdo pravice, zato jih ne sme!"
Župnik ga je debelo in začudeno pogledal, iker ni verjel sebi, da bi ta zadovoljni in mirni, nobenemu nič ža-lega hoteči filozof Andrej bil nihilist, ter mu reče:
"Ali ste nihilist ali anarhist? No pa povejte, v ktero normo vi kot nihilist verjamete?"
"V nobeno!" se je Kopriva drzno odrezal.
"Slednjič pa mi povejte definicijo teh dveh besedi! Toraj: Kaj je po vašem norma in kaj dogma?"
"I kaj je norma? Norma je liter dolenjskega cvička!" Kopriva se je zasmejal, župnika pa je čudna zona spreletela po dobelem, od masti se lesketa jočem obrazu...
Iver je bil župnilk slaven in odličen slovenski literat, je uporabil filozofa Andreja Koprivo za original propadlega, blodečega človeka, ki je svoj poklic zgrešil in postal ponesrečena eksistenca.
Kopriva je postal slaven vsej domovini; spoznala ga je tudi odvetni-kova odlična gospa kot teoretičnega nihilista in sicer v gledališču.
Toraj Anton Dolinar je vstopil v srednje velik tabinet filozofa Andreje Koprive in ga pozdravil s zvonkim glasom:
"He, dober večer, amice! Si še pri življenju?"
Andrej Kopriva ga je debelo pogle dal. Se nikdar ni videl — kakor se je njemu zdelo — svojega prijatelja v tako veselem stanju. Da, nj-egovo dušno stanje je bilo bolj podobno nenor-nosti. Obraz Dolinarjev je v resnici izražal tedaj nekaj veselega. Njegove dolge poteze na obrazu so igrale na nasmeh, oči divje plamtele in žarele vsled duševnega stanja. Andrej Kopriva ga je še nekaj časa ogledoval, nato mu velel se usesti na staromodni tkanape in je končno spregovoril:
Kaj pa ti je? Morda si potegnil od kje kaj debelega? To bi bilo imenitno!"
L kajpak, telj!"
"To je izvrstno! No, od kje in koliko?"
"Ha-ha-ha! Kje ga bodem nelki dobil? Saj vidiš. Sestrična je sama in bogata, pa je tercijalka, zato neče dati beliča v ta namen, da bi podpirala našo sveto vedo. Stric ima hčere že odrastle, toda jih kmalo vpreže v zakonski jarem, zato tudi ta ne da. Vidiš, viri so usahneli in še vedno usahujejo. To je zlodej. Strici, tete, sestricne in druga taka zverjad ima dovolj debelega, mi pa nič."
Pri tem se je filozof Dnlinar smejal na pol demonično in delal geste, ki so oeividno spominjale na stanje momentano nenormalnega človeka. 0 tem je bil tudi njegov tovariš Andrej Kopriva popolnoma prepričan in je v sebi utrdil mnenje, da plava filozof Dolinar v posebni elkstazi.
Zatem spregovori filozof Andrej nadalje :
"Kaj pa ti je vendar, pri vseh bogovih in hudičih? V kakem stanju se nahaja tvoja božanska psiha? Danes pa nisi oni trezni človek, kakor po navadi, ampak nenormalen."
"Vesel sem, da sem v taikem duševnem razpoloženju, kakor malokdaj. Zopet je prišel večer, ko čutim v sebi ono moč, kakor takrat — tisto noč, ko smo sedeli mi trije, ti in jaz ter Rafael na klopi pod kostanjem v drevoredu ter se pogovarjali o oni nasi skrivnostni ideji. Čutim v sebi energijo do moči in oblasti."
"H-ha! Kaj hočeš biti nadčlovek? Niso v tebi že a priori dani pogoji za nadčloveka.3'
"Dani ali pa ne. Razumeš, kadar človek n.ma nič, da je prazno tu notri. (Dolinar je pdkazal v tem trenotku na svoj prazen želodec), takrat skuša vsak Človeški individuum postati nadčlovek. Pri tem pa je v dosego tega način pota pri vsakem člo-velku drugačen. Lakota, to je prvi faktor v kulturnem življenju, v spo-polnjevanju vseh bitij na potu razvoja. Lakota je moja zvesta ljubica. In jaz jo imam rad, ker množi energijo, oziroma veselje, bolje rečeno, do dela."
"Kako to razumeš?" pristavi Andrej Kopriva, mencajoč si roke po svoji stari navadi.
EUSL
Za 100 kron avstr. veljav« treba j« dati $20.45 in k temu ie 10 centov za poštarino, ker mora biti denarna posi-1 j ate v registrirana.
Denar, denar, prija-
Rojakom v Colorado naznanjamo, da nimamo v Pueblu nikacega zastoj nika za prodajo parobrodnih listkov. Nekteri železniški agentje pravijo, da so z nami v zvezi, a potnike pošiljajo, kamor se jim ljubi, le nikdar k nam, dasi jim odvzemo denarje za braojave Zato rojaki v Coloradu bodite opozorjeni na tako postopanje. Ako želite pri meni knpiii listek za parnfk, kupite tam le železniški listek do New Yorka-	Frank Saber.
Pojdite k na j bližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice«
Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbomim vlakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s "Continental Limited" iz New Yor-ka.
Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnervnika.
Informacije glede vožnjih cen, oskrbljenja Pullmanovih in turi«ti-ških vagonov dobiti je pri
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston. Mass.
Slovensko katoliško
podp. društvo
svete Barbare
ZJodln]ene države Severno Amerik««
Sedež: Forest City*, Pa.
at. januarja I9Q3 -v državi P«nn«ytvan|k
-O-O-
POZOR!
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam naj topleje tei naznanjam, da prodajam raznovrstne parobrodne listke, menjavam novee, ter odpošiljam denarje t staro 4om» rime.
Postrežba solidna in peltena. Z velevpoitovanjem
BOŽO GOJZOVIC
6SS Ohestant JOHNSTOWN. PA.
!= <g) gl> CT'ES^
* Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, m.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, naj bol ja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keglliče in Igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošlil Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
• Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111.
h m* fTTI* fT^1

ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAB, ml., Box 647, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TET,KAN, Bor 3, Moon Run, Pa.
L tajnik: IVAN TKLBAN, Box 607, Forest City, Pa.......^
IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa ^ NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Vo.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box M7, FeresQ City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
SLIVOVKA!
POZOR! Redka priložnost za salonerje.
Ka splošno željo Slovencev in Hrvatov sem kupil
najfinejših čespeij v Floridi in dal žgati slivovko po avstrijskem načinu,
Izborno pijačo razpečavam:
Prosto posodo, prosto postavljeno na kolodvora
v Keadingu, Pa. gal....................................$3.40
V steklenicah po £ gal., 12 steklenic skupaj________$11.00
6 steklenic..................................................................$5.75
Vzorci po vsej Ameriki z prvo pošto in zastonj.
Ne pijte mešanice od wliiskeya, temveč zahtevajte ovsod zdravo pijačo
SLIVOVKO
Pazite nr znjuiiko steklenice, da je prava. Pišite takoj na naslov:
JAS. W. WERTZ,
329 Penn Street, Reacting,
Opombat 2<Ta željo priobčimo vse saloone v Ameriki, kjer se toči naša pristna slivovka.
Slovenci naj ne dvomijo vec
o vspehih, ktere doseza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v zdravljenju, kar spričuje dan na dan
mnogo poverjenih priznanj. ======
OZDRAVLJENA OD KRONIČNE OČESNE BOLEZNI, ZAPRTJA IN SPOLNE SLABOSTI.
Profesor na Universal Medical Institute v New Yorku!
Dne 2. aprila 1904. — Podpisana sem trpela dolgo na kronični očesnej bolezni, zaprtju in spolni slabosti, tako, da so mi zdravniki prepovedali vsako delo. Poskušala sem iskati zdravja pri več zdravnikih, bila v raznih bolnicah, a vse brez vspelia; že sem mislila, da je bolezen neozdravljiva. Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-špecijalist imenovanega slavnega zavoda in danes sem zdrava kot prej.
S tem mojim pismom se želim javno zahvaliti gospodu profesorju in mu zagotovim, da ga bodem vedno in povsod priporočevala vsem. ki so bolni.
Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časopisih in trdim, da ni vse navedeno nič; — kot gola istina.
X. MARIA LOSIČ, 103 East 104 St., 2. nadst., New York. A. GALLO, priča.
OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA, SPOLNE SLABOSTI IN ZAPRTJA. Gospod profesor!
Naj Vas sam Vsegamogočni blagoslovi. Vaša zdravila so mi bila kot svetinja. Trpel sem dolgo časa na prsih jn nisem mogel skoro več dihati; noge so mi bile otekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in oslabel sem bil — a že za 2 dnij po uživanju Vaših zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Za povrnjeno zdravje kterega sem zadobil po vživanju Vaših zdravil, se Vam od srca zahvaljujem.
Sluga ponižen.
PASKUAL PANIČEVIČ,
Box 32, Lookport Station, Penna.
Tukaj so toraj imena in naslov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati in prepričati se, kako izvrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti — ampak še prosile so nas, da se na ta način izkažejo hvaležnejse onim, kteri so jih ozdravili.
Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobivajo na ta način kronične bolezni.
Ali trpite za kako izmed navedenih bolezni j T
KOSTNE BOLEČINE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — SKRAB — BOLEZEN NA OČEH — UŠESIH NOSU — GRLU IN PRSIH — IZPADANJE LAS — SLAB ŽELODEC — NA MATERNICI — HEMEROIDI — TRIPER — SIFILIS — IMPOTENTNOST — NERVOZNOST NADUHA — KAŠELJ — ZDRAŽLJTVOST
— ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU?
Mi Vas zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo.
V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolezen in v kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi osobno, ker pozna že vse bolezni iz dolgoletne skušnje.
Bratje, nič ne stri, ako Vas nikdo ne more ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Yorkn, ampak daleč zn-naj, ker bodete vsejedno ozdravljeni.
Pišite v svojem materinem jezikn, in opišite po možnosti natančno svojo bolezen. Zdravila Vam pošljemo po ekspresu. .Ta zdravila pa morate vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnost in srečo. Če pa nimate denarja je pa bolje, da ne pišete.
NAŠ NASLOV:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
^O West 29tH Street, blizu Broadway,	New York City«
Uradne ure: Od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 6. popoldne. — V sredo in soboto od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 8. are zvečer.— V nedelje od 9. dopoldne do L m« popoludne.
Jugoslovanska
Kami. Jednota.
Inkorporirana dne 24. januarja xgoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KE RŽ IS NIK, P. O. Bor 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn, n. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St.. Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, W'^,
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: GEORGE L. BROZICH, ELY, MINX., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. 0. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
DR0BN0STI
V Ameriko. Dne 30. aprila se je od-
peljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 10 Slovencev in 20 Hrvatov.
Iz Bele Krajine se piše: V rninoli zimi smo imeli veliko sušo; celo zimo ni bilo dežja. Vodnjaki so bili večinoma suhi, le v ledenih lužah smo mogli živino napajati, za ljudi pa smo dovažali vodo iz daljnih krajev. Ker pa je bila tudi ]*>leti huda suša. so bili poljski pridelki jako slabi. Vsled pomanjkanja krme so morali kmetje živino prodajati. Posebno na Suhorju so mnogo trpeli vsled suše. Že mnogo let se Suhorjanom obljubuje vodovod, pa ga še vedno ni.
Pri skakanju z voza ponesrečil. — Dne 20. aprila približno okolu V^O. ure zvečer obstal je Jožef Kogovšek s svojo vprego pred Krama rjevo kremo v Laških rovtah, da bi nekaj praznih sodčkov za pivo naložil. Kmalu na to prisedel je na voz 3Sletni delavec Jožef Ž van iz Kamnja. Po izpovedbi voznika je Žvanu klobuk odletel z glave, ta je skočil z voza za njim, in takoj je čutil v trebuhu grozne bolečine. in ker ni mogel vstati, je obležal na cesti. Pripeljali so ga v Polje, kjer je drujri dan umrl.
Pretep. Dne 19. aprila po noči je nastal v neki gostilni na Zabjeku v Ljubljani med vojaki in civilisti prepir. ki se je končal s pretepom. Treba je Lilo treh krepkih policijskih močij. da so napravili mir s tem, da so osem najhujših pretepačev spravili pod ključ.
Dekleta, ne kazite prstanov! Dne 8.
aprila je mizarski pomočnik Martin Z. v Ljubljani toliko časa nagovarjal natakarico Marijo Gorjančevo, da mu naj pokaže prstan, da ga je res dobil. Z. je prstan del na prst in odšel. Ko je pa čez par dni Gorjančeva zahtevala svoj prstan nazaj, se je začel Z. izgovarjati, da se mu je stri in ga je dal v popravilo, potem, da ga je izgubil. a slednjič pa je prignal, da ga je v neki kavarni še isti večer zapil.
Umrla je dne 20. aprila na Bledu trospa Marjeta Pretner, roj. Pojračar, mati tržaškega odvetnika, dr. Mateja Pretnerja.
Ukradena ameriška pismo.. Vsled naredbe celjskega okrožnega sodišča se okolu Celja in Zidanega mostu še nadalje iščejo ameriška pisma, ki so bila na vlaka pokradena in izropana. Tn res po orožniki blizu Zidanega mostu oh žolcznici in po jarkih našli še 71 odprtih ameriških pisem, dočim je neki pismonoša blizu Trbovelj našel tudi 40 takih pisem. Zaprti poštni vslnžbenec Nemetz trdovratno taji.
Slučaj ali zločin? Iz Zgornje Šiške se piše: Za Matjanovo ledenico so našli štrajkujoči mizarji 26. aprila popoludne mrtvo žensko. Bila je to M ina Potočnik, 74 let stara, revna samica. Kot sestra ranjke Marovtovke je imet "kot" v hišici za Matjanom. Nikdo v hiši stanujočih zapuščene re-yice ni pogrešal. Ležala je blizu svojega doma v hribu vso noč do druzega popoldne mrtva in, kakor ljudje sploh sodijo, zadavljena. Glavna ruta je ležala ob strani, jopič in krilo raztrgano. deloma krvavo, vrat temno višnjev... Na lici mesta ni bilo ogleda. Javnost pričakuje, da bode uradna preiskava razjasnila skrivnostno smrt staro Mine.
PRIMORSKE NOVICE.
Umrl je dne 27. maja v Šempasu v letu svoje starosti g. Josip Kro-šan, kapelnik šempaske godbe. Celih 02 let je nastopal kot godec. Zadnji dve leti pa ni več mogel. Pri pogrebu je igrala domača godba.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Strela je udarila na veliko soboto v stolp župne cerkve v Šmartnem pri Slovenskem Gradcu. Od strelovoda je odletela strela ter oplazila neko deklico tako, da se bori z smrtjor
Sin umoril očeta. Dne 15. maja se prično v Mariboru porotne obravnace Med drugimi pride pred porotnike 17
j let stari hlapec Janez Amruš, ki je na I svojem očetu izvršil roparski umor.
HRVATSKE NOVICE.
Dr. Franka Potočnjaka postavijo opozicijonalci, Hrvatje in Srbi, za svojega saborskega kandidata v petri 11 jskem okraju.
Roparski napad pri belem dnevu. Blagajničar državne železnice v Zagrebu je poslal slugo Totha z večjim zneskom denarja na pošto. Toth pa trdi, da ga je na ulici napadel neki kolesar ter mu odvzel denar. Ker pa se sumi, da se je Toth nalašč neznatno ranil, da je rop fingiral, so ga zaprli.
Potres so Čutili dne 28. aprila ob 10. uri zvečer v Zagrebu. Potresne opazovalnice v raznih mestih so zabeležile da se je nekje vršil potres, ki je bil skoro enak indijskemu potresu.
Slovenski pisatelji med Srbi. — Srbski leposlovni list " Brankovo kolo", ki izhaja v Karlovcih, priob-ču je v svoji zadnji številki Ivan Cankarjevo povest "Gospar Antonije", ilustrovani mesečnik "Nova Iskra" v Belgradu pa portret in kratek življenjepis slovenskega pisatelja in pesnika Frana Levstika.
BALKANSKE NOVICE.
Carigrad, 28. aprila. Poslaniki velesil so v imenu svojih vlad opozirili turško vlado, da nektere okrajne oblasti v Macedoniji prizanašajo gonjam grških čet. Turška vlada je vsled tega po vrhovnem nadzorniku Hilmi paša naročila oblastnijam zelo strogo, naj postopajo enako proti vsem četam. Kakor kažejo poizvedovanja, so grški metropoliti v Bitolju. Kastoriji in Florini pri počenjanju grških čet hudo kompromitovani. Turška vlada je vsled tega pri ekumenskem patrijarhu resno posredovala in patrijirhat je pozval metropolite, naj se novici jo.
— Turška vlada je nedavno poslala v Atene resno svarilo, ker se je na grških tleh za Macedonijo oborožila močna četa. Četa je večinoma iz Kre-čanov. Obenem je turška vlada v tej stvari poslala velesilam okrožnico.
Sofija, 28. aprila. Dasi sedaj gotovo ni čas za to, da bi ktera balkanska država znižala število svoje vojske, vendar si gospodarsko društvo v Sofiji prizadeva z statistiko dokazati, da izda Bolgarska v primeri z drugimi državami preveč za vojni proračun in da bode treba armado zmanjšati, sicer nastane velika nevarnost za gospodarski razvoj. Tem agitatorjem pa odgovarjajo trezni in dalekovidni politiki. da mora Bolgarska imeti dobro organizovano in številno armado, ako hoče v pravem trenotku izvršiti svoje načrte, t. j. si pridobiti zemlje, dobrih pristanišč ob morju ter združiti vse bolgarske brate. Ako si Bolgarija ne razširi mej ter si ne pribori proste poti do morja, se mora baje zadušiti v svojih ozkih mejaji.
Sofija, 29. maja. Grške čete so očitno v turških službah, da zasledujejo bolgarske vstaše ter jih izdajajo turškim vojakom, kolikor jih sami ne zmagajo. Srd Bolgarov je vsled tega na Grke splošen, in ravno sedaj za velikonočne praznike se je bati hudih poročil iz Maeedonije.
Carigrad, 29. aprila. Konzuli velesil so dognali, da krvav napad grške čete na Zagoričane ni bil namenjen bolgarskim vstašem, ki jih v teh krajih sploh ni, temuč so krvoločni Grki najbrž vsled verske mržnje napadli mirno k maši gredoče Bolgare. Med strašno razmesarjenimi mrtveci je bilo pet deklet pod 17 let, nadalje 3 žene in 53 mož.
RAZNOTEROSTI.
"Der heilige Kater". Med vsemi
zlodeji iz kraljestva nadhudiea Bitru je takozvani tiskarski škrat eden naj-nadležnejših. Ta zlodej je na Veliko noč pobožnemu dunajskemu "Vater-landu" tako napravil, da je reš obžalovati, da tega lista živ krst ne čita. "Vaterland" je v velikonočni številki priobčil najnovejšo encikliko "der heiligen Katers", eneikliko gospoda Josipa Sarta, ki se ga v nemškem jeziku časih imenuje 'Heiliger Vater*.
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU, \ [
31—33 Broadway, 4 floor, jj |
—' 15
Daje nasvete aa infor« ^ $ macije, posreduje bre^- t | plačno službe, ter deli v < jj potrebnih siuSajih pod- jj | pore.
Pisarna odprta: od 9. are zjutraj do 5. ure popoiodne i«*
Ta tiskarska pomota je pač čitateljem znatno olajšala prebavljenje te najnovejše enciklike.
Mobilizacijski načrti ukradeni. Iz brambovske vojašnice v Velikem Va-radinu so neznani tatje odnesli veliko težko železno skrinjo, meneč, da je v njej denar. V skrinji pa so bili le najnovejši mobilizacijski načrti, ki jih je nekaj dnij poprej dobil polk od mi-nisterstva.
Svetovno razstavo v L ježu (Luet-
tich) je otvoril zelo slovesno princ Albert.
Propadla banka. V Montluconu je propadla Mussyjeva banka. Pasiva znašajo 3,200,000 frankov.
Požar na ladji. V Kitajskem morju je zgorel parnik "Juenvo". Zgorelo oziroma vtonilo je baje 150 Kitajcev!
Maščevanje obsojenca. V Bolcanu je bil obsojen postrežček Zanon radi razžaljenja veličanstva v šestmesečno ječo. Po obsodbi se je peljal domov z uradno slugo in nekim drugim možem ki sta pričala proti njemu. Naskočil je bliskoma oba z nožem ter ju zaklal.
Umrl je v Inomostu bivši tirolski deželni glavar in poslanec, dvorni svetnik dr. baron Bossi-Fedrigotti.
Avstrijski prestolonaslednik. Glasilo neodvisne stranke poroča iz odličnih dunajskih virov: Starejši sin nadvojvode Otona, nadvojvoda Karol Frane Jožef, bi bil moral po Veliki noči nastopiti daljše potovanje v inozemstvo. Vsi potni načrti so bili že določeni in tudi spremstvo je bilo že izbrano, ko je vsled cesarjeve odredbe potovanje izostalo. Obenem s to nepričakovano odredbo se je začela v aristokratičnih krogih širiti vest, da se mlademu nadvojvodi pripravlja v kraljevem gradu v Budimpešti posebno stanovanje, kamor pride že meseca maja s cesarjem kot prestolonaslednik.
Nežnočuten sin. Pred graškim sodiščem se je te dni zagovarjal kmečki fant J. Nuster iz feldbaške okolice, ker ga je lovski čuvaj zalotil s puško v gozdu ter so njegovi sledovi tudi vodili k zanjkam, v ktere se je bil vjel zajec, o čemer je pričala zajčja dlaka na mestu. Nuster se je izgovarjal, da je šel usodnega dne v gozd le iz nežnočutja. Njegov oče se namerava namreč zopet oženiti ter je imel omenjenega dne doma sestanek s svojo izvoljenko, in on kot nežnočutni sin, ju ni hotel motiti. Sicer pa da ima tudi po zimi navado hoditi v gozd občudovat veličanstva božjega stvarstva. Sodišče pa ni hotelo imeti vsmi-Ijenja z njegovo nežnoeutnostjo in dovzetnostjo za naravo, temuč ga obsodilo v 14dnevni zapor.
Dragi gospod cesar! V nekem nemškem mestecu ima delavec Krausse 12 let starega sina, ki je obiskoval domačo ljudsko šolo. Deček si je po končani ljudski šoli želel v srednjo šolo, toda oče nima za to denarja. Deček je dolgo razmišljal, potem pa je pisal cesarju sledeče pismo: "Dragi gospod cesar! Jaz sem, hvala svojemu učitelju, dovršil tukajšnjo ljudsko šolo. Zelo rad bi učenje nadaljeval, toda moj oče in mati sta velika reveža. Ker se tudi jaz, dragi cesar, imenujem Viljem kakor Ti, in ker sem se kakor Ti rodil 27. marca, prosim Te lepo, da mi pomagaš." Cesar se je res zavzel za dečka, ter naročil, da ga pošljejo v realko.
Resnica — obrekovanje. Kapitan in prvi krmilar na neki ladiji sta se hudo črtila. Nekega dne je zapisal kapitan v javno raportno knjigo: "Krmilar danes pijan." — Beležka je bila resnična in kapitan se je branil isto popraviti. Drugi dan je bilo čitati v knjigi: "Kapitan danes trezen." Kapitan je besnel, toda krmilar besed ni hotel popraviti, ker so bile resnične.
Nova jezikovna pridobitev Poljakov. — Vsled opetovanih želj, ki jih je izrekel gališki deželni zbor pa tudj poljski klub državnega zbora, se razširi raba poljskega službenega jezika pri orožnikih v Galiciji. Brambovski minister izda v najkrajšem času načrt tozadevne službene predloge.
NAZNANILO.
Od Mestne hranilnice ljubljanske smeh prejeli večje število letnih obračunov za leto 1904, v kterih je vrednost vsake hranilne knjižice z dnem 31. dec. 1904 z obrestmi vred označena.
Vsem ©nkn, ki imajo kaj denarja naloženega pri gori omenjeni hranilnici, dopošljemo na željo jeden obračun. Plačati je le poštnino 5c.
Upravništvo "Glasa Naroda".
VABILO NA NAROČBO!
Prvo četrtletje ja. minolo in prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blago vole kmalu poravnati.
"GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, ve Ija za četrt leta
75 centov
ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej.
Sedaj smo pridobili zopet novo moč da postane list tem zanimivejši.
"GLAS NARODA" gotovo donaaa obilo gradiva in vedno skušamo zado voljiti naše cenj naročnike; vsem ps nikakor ne moremo vstreči. Ako dobim.; vedno več podpore, se bode list še raz širil, ker vedno "naprej" je naše geslo.
Upravništvo „Glas Naroda".
ROJAKOM priporočamo našega zastopnika Mz. JANKO PLEŠKOTA, ki se mudi se daj na potovanju ter bode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih kraiih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vsluž-ben ter ima pravico pobirati naročm no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo.
Upravništvo "Glasa Naroda"
Kje je LUELA ŽELE, doma iz Trnja pri Št. Petru na Notranjskem? — Pred tremi meseci bival je v Shryock, W. Va., in sedaj se menda nahaja v Charleston, W. Va. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga izvoli naznaniti: JOHN POŽAR,'Box 487, Collinwood, Ohio.
(13-17—5)
Kje je moj brat FRAN ERPIČ? Pred dvema meseci je bil v Cleve-landu. Ohio. Rojake prosim za njegov sedanji naslov. — JOHN ERPIČ, P. O. Box 276, Manor, Pa. (12-16—5)
Kje je ANTON ARKO? Bival je svo-ječasno v Diamondville, Wyo., ter je od tam neznano kam zbežal. Meni dolguje že osem let svoto $80 in je ne plača. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga izvoli naznaniti : ELIZABETH GROSS, Cokedale, Mont.	(12-15—5)
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo Ces Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-l zo kolodvora.
MoJ SAL.OON se nahaja pod St.1
»»vuTvta. n-AU<u JJIIUCS IZ UipC,
| krem aa desno in »i takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso dosedanjo r naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-jkemu najbol|So postrežbo zagotavljam.
S spoštovanjem
JOSIP SCHARABON,
'409 W. Michigan St.,
DULUTH, MINN,
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, CaL
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano s najboljšo postrežbo.
V obilen obisk ae priporoča: (Side)
POZOR SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chieagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni
—: SAIL O ON. :—
Na razpolago imam tudi lepo kegljišč«. Točim vedno sveže in dobro Seip pavo, jako dobro domače vino, razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna.
Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse preikomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po -dneve em kurzu. V zvezi sem z banko Frank Sakser v New Yorku.
Svoji k svojim! Z velespoštovanjem
JOSIP KOMPARE, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, HL (lx v t)
nvse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tUcetoy, pri tem se je vedno obračati na zaupne ljudi in jeden teh* je gotovo Fr. Sakser, 109 Greenwich Str., New York.
CITAJTE NOVO IZŠLO KNJIGO
Katero je
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga pi5e v prvem poglavju o sestavi Človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem O čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvilek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih.
Sto li zdravi nI i t>olni pisito po to knjigo ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko varuje vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLIXSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se:
SO tisoč knjig1 zastonj razdeli med nas narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
Kdino Profesor Oollinsn je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slučaju bolezni najliitreje zado bi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po kniigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postrečl, ker so knjige še le sedaj gotove.	-	m
RED STAR LINE
Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom * * * * * * * * Philadelphijo in Antwerpenom
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki;
VADERLAND dva vijaka 12108 ton. ZEELAND..............H905 ton.
KROONLAND............12760 ton
FINNLAND..............12760 ton
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine^ dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike Iz ali •v Avstrijo s na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
I* NEW YORKA odpliujejo parniki vsako soboto od 10:30 uri dopo-ludne od pomola štev. 14 ob vznožji Fulton Street. — Iz PHIUADEU-PH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašanj ali kupovanja voinjih listkov se je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
90—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
. Rojakom. Slovencem. in bratom Hrvatom v Miiwau k m, Wis., in okolici pri poro ian najtoplej« svoj
SALOON,
aa 17S Seed St. v Milwaukee Wig. Postrežba točna. Rojaki dobro do&lil
JAKOB RAKUN,
lastnik.
{lfl-jun-05 Bxw)
NAZNANILO.
Udom družtva sv. Barbare, postaja štev. 7 v La Salle, 111., se naznanja, da se od zadnje seje z dne 7. t. m. iste vršijo za naprej v prostorih g. Jakoba Juvaneiča št. 1230 First St.
Objednem vabimo vse člane in cenjene rojake iz našega mesta ter okolice na družtveno veselico, ki se vrši v soboto zvečer dne 20. maja t. 1. Slovenci in Slovenke dobrodošli!
Z družtvenim pozdravom Odbor. (13-16—5)
SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA?
Mi tržimo na veliko a pravim bosanskim In tur.
dlclm tobakom in zamoremo zato prodajati cigarete, cigare ali tobak dosti cenejše, kakor kterasibodi amarikanska tvrdka.
5 zavojčkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj skupno 500 cigaret, vas velja samo --5 zavojčkov najboljših cigar, v vsakem po 50,
toraj skupno 250 cigar, stane samo $3. — 6 veiikih zavojčkov najboljšega bosanskega tobaka	— Cigarete, cigare al tobak poši-
ljamo vsakemu zastonj na poskušnjo, če se nam pošlje 50c v znamkah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu natančen naslov in pošljite ga na
The Croatian Tobacco Co
-43 Jefferson St.
NEW YORK, IV. V
teWoa kadar dcwp«i aa kako postajo t Hit York t»MV*i priti k IXAKX SADBOMU. Pokliči HmrfSkm S7M la govori rtofouk*.
<
i
Ako hočež dobro postrelbo
z mesom in grocerijo,
tako ae obrni na
Martin GerSiča,
301-303 E. Northern Av.f
Pveblo, Colo.
Tmdi naznanjam, da imam T zalogi vsakoTTstno suho meso, vuunrač;
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim t vseli slovanskih jezikih. Priporočim se s* ofaO-ni obisk.
^WBSWLt MJVL*P J
y
• .....-•


Moje ječe.
Silvijo Peiliao, prevel —a—
(OMj*.)
Ta sum pa je kmalu prešel. Najini nazori bili so v vseh glavnih vprašanjih enaki. S plemenitim srcem, plamtečim vzvišenim nazorom, kojih ni bila strla nesreča, zjedinjeval je najčistejšo in najpopolnejšo vero v krščanstvo, mej tem ko ta nekoliko časa sem v meni ni bila prav trdna in se mi je včasih zdela, da je vsahne-
la popolnoma*
Oroboni zavračal je moje dvome z Izvrstimai adoei in vtliko ljubeznijo; čutil sem, da ima on prav in sem mu tudi pritrjeval, a dvomi so se vračali. To se "prij>eti vsakemu, kdor nima evangelijev v srcu. vsakemu, kdor sovra/.i droge, samega sebe pa ]*>vi-šuje. Razum vidi za hip resnieo. a kakor hitro rnu ne dojiade. takoj ne veruje več vanjo in se trudi, najti jo kje drugje.
Oroboui bil jo pravi mo/. ki je znal obraeati mojo ]»osornost razlogom, koje ima flovck, biti odpu^jnm na-■ loveku. katerega sem sovražil. mu nisem wrwil, ne da bi se on ne potegnil zanj in ca ne branil, in sicer ne s !-amimi besedami, ampak tudi z iz-ph-di. Mnogo jih je bilo. ki so mu škodovali. Žalosten je bil teira. a odpustil je vsem in ako je mogel ]>ove-dati mi kako pohvalno črtico o tem ali onem izmed njih, storil je to rad.
Razburjenost, v ko je j sem bil od sv. je obsodbe sem. iti ki me je bila odtujila veri, trajala je še nekaj tednov. potem pa je izginila popolnoma. Kr«*}xt> Orobonijeva me je bila p ponaredila. Tmde so pridobiti si < ako kr< [»»»t. priš« 1 sem vsaj na njegovo pot. Tedaj pa sem »met lahke .	,	y
verno moiil in nio-jvl sem živeti, ne dr.
Iti kom sovražil: dvomi o veri so se izgubljali. Kjer je vera in ljubezen, tam je Bog.
LXIV.
Da povem rr->nieo. ako je bila prav kazen «>-tra in je nas mo^la razburiti. in .'li smo ob enim redko srečo, da so bili d->bri vsi. kateri so imeli z nalili opraviti. Oni niso mogli premeni-t i naš«-u:» ]>oloženja drugače nesro z dobrim in dnbrohoini-u in spr.štlji-vim vedenjem; t< pa so l>ili vsi. Ako je bilo nekoliko osornosti pri sta-itiii Schillerju« kako jo je nadomesto-v«la . h • uitost n '. <"_;a srea ! So
da (kazin
i nam ;je no-
sil kosilo in trikrat na dan vode) hotel je. da Lia umen.o. da nas obžaluje. On jo nam tudi d\V 't na teden sobo pc.n: tal. Ko	nekega jutra i e l po;: era > Her odstranil dva korak ' i ri za 1i;t>. porabil ga je T* <»j in mi ponudil kos bob ' Vzel ,a |-rn<. , ač pa ■ stisnil roko. To stisnenjo ro-f dirnilo ter de'al m' je v slabe' iiem~."*ini (bil je Poljak): "Gosi «><1. tako malo Vam dajo jesti, da trpite lotovo lakoto/'
Zatrjeval seir. da no a zatrjeval sem nekaj neverjetnega.
Ko jo zdravnik spoznal, da nihče izme j nas no more jesii one hrane, ko-jn so nam dajali prve dni. poslal nam je vsem ono. kar imenujejo Četrt por-eijo. t. j. bolniško hrano._ P»ilo so tri prav i•"-1 e juhico na dan. košček pečene jnenjetine. katero si lahko enkrat požrl in kake tri rezi beleira krnlia. Kolikor se je boljšalo moje zdravje, to ;.;<, l.f.lj mi je tli^ala jed in ta f'če-tvi bila je res premajhna. Poskusil s■ z«.p. t s hrano zdravili, a nič ni-S" -i- :ul :»a 1 šem. ker nisem mogel . ' ■'i t -liho j.-dij. Xa vsak način moral sem se držati "četrti". T)elj ko '•'o ij skušal ser,'. kaj «o pravi la-ko'o t n 't-. To muko pa so trpeli še bo'j » •''«•'•: moji tovariši, ];i so bili močnejši od mene in vajeni, jesti obil-i !■'. 7. \ ne' at re iz- .ed njih vem. da so jim dajali kraba Schiller in dru-- • straž' .k so nam bili prideljeni v • • '.i ■ «if..i	,irtK..;
ni je
1	- ■ ooj.-vonl sem mu
Prihod:,:.	Shodil io vsako
sob-t, hotel mi je skriva i dati velik kos beje«n kruha. Sehillr-r se je delal !••• ' ' r bi te,- o videl, lio }»; jaz bil -al želo.b-e. .>il bi ponudbo sprejel. a vendar sem jo odklonil, da bi uboge<ra faria ne ol«-la skušnjava, nan.o ponavljati, ker bi delj časa ne moirel lzhaiati.
Tz istega nagiba odklanjal sem po-niiobe Sol dlorjeve. Večkrat prine-
cI ' I i in l- C 1-r,	.
i. i kos k m a nega mesa. prose«* t naj ga snem. in zatrjujoč mi, da ga no pokosi, da mu je ostalo, da ne ve kam ž njim. da ga da komu dru-tremn. ako ga no vzamem jaz. Planil bi bil po nje a ako bi *ga bil vzel. ne bi li «»n želel vsak dan dati mi kako stvar?
Samo dvakrat, ko mi je ponujal krožnik črešenj in enkrat nekaj hrušk zdel se mi je pogled teh sadežev nepremagljiv. Žal pa mi je bilo. da sem jih vzel. ker mi od takrat ni odjenjal ponujati jih.
LXV.
Prve dni se je bilo odloČilo, da ima vsakdo izmed nas dvakrat na teden eno uro sprehoda. Pozneje se je dovolila ta olajšava za vsak drug dan in še pozneje vsak dan razun praznikov.
Vsaeega posebej peljala sta na
sprehod dva s puško oborožena vojaka. Jaz, ki sem bival na koncu hodnika, šel sem — ven grede mimo vseh laških političnih kazjencev razun mimo Maroncellija, ki je hh-al sam pod zemljo.
'' Prijeten sprehod!'' šepetali so ini vsi skozi ključavnico slojih duri; ni mi pa' bilo dovoljeno obstajati, da bi koga pozdravil.
Šlo se je po stopnicah, prekoračilo široko dvorišče, od tu pa se je prišlo na južno stran na nasip, s katerega se je videlo brnsko mesto in velik del dežele na okoli.
Xa omenjenem dvorišču bilo je vedno mnogo navadnih kaznjencev, ki so šli na delo ali pa so prihajali od dela. ali pa so se skupno sprehajali in razgovarjali. Mej njimi bilo je nekoliko Lahov, ki so me pozdravljali z velikim spoštovanjem in so govorili mej sabo: "Ta ni tolovaj, kot mi in vender je njegova ječa mnogo težja."
Res so imeli mnogo več prostosti ko jaz.
Slišal sem te in druge besede in jim uljudno ozdravljal. eden izmej njih dejal mi je nekoč: "Vaš pozdrav. gospod, mi dobro dene. Morda vidite na meni kaj, kar ne kaže zlobe: nesrečna strast me je zapeljala in zakrivil som zločin; a zloben, gospod, zloben jaz nisem!"
Tu zjokal se je. Ponudil sem mu roko a ni mi jo mogel stisniti. Moja stražnika sta ga odpodila, ne iz hudobnosti. ampak ker so jima navodi tako ukazovali. Stražnika nista smela nikogar pustiti blizu mene, bodisi kdorkoli. Kadar so mi ti kaznjenci kaj povedali, delali so se kakor bi govori! i mej sabo. ako pa sta vojaka zapazila. da so bile besede namenjene meni, ukazala sta jim biti tihim.
<'ez to dvorišče hodili so tudi ptuji ljudje različnih stanov na grad. nekateri so hodili - obiskovat oskrbnika, ali kaplana, ali štražmeštra ali pa k«-ee«a korporala. "Glejte, Lah, pravi Lah!" rekli so tiho. In obstajali so ter gledali me: večkrat som slišal reči jih nemški, ker so mislili, da jih ne umem: "ta revež ne bo star, smrt. se mu bere z obraza."
Tn res. ko se mi je nekoliko popravilo zdravje, liiral sem radi prepičle brane in zopet me je mnogokrat tresla mrzlica. Komaj som privlekel svojo verigo <lo konca sprehajališča, vlogel sem se na travo in tam sem navadno ostal do konca določene mi ure.
Stražnika sta poleg mene ali stala ali sedela in razgovarjali smo se. Eden med njima, z imenom kralj, bil je Ceh, ki se je bil, akoprav kmečkih in revnih starišev sin. dobro vzgojil, katero vzgojo je bil popolnil, kolikor je le mogel, opazovaje bistrim umom svet in čitanje vseh knjig, ki so mu le pri~le v roke. Poznal je Klopstoka. Wiolanda, Goetheja. Schillerja in mnogo družili nemških pisateljev, ki so na dobrem glasu. Xestevilne pesni znal je na pamet in deklamoval jih jo z razumom in občutkom. Drugi stražnik bil je Poljak Kubitzky, bil je naveden, a uljuden in dobrega srea. Njuna druščina bila mi je zelo ljuba.
LXVI.
Xa enem koncu imenovanega nasipa bilo je stanovanje oskrbnikovo, na drugem pa je stanoval korporal z ženo in jednim otrokom. Ko sem koga zagledal iti iz katerega teh dveh stanovanj, dvignil sem se in bližal o sobi ali osobam, ki so se prikazale ter obsipali so me dokazi uljudnosti in sočutja.
Oskrlmikova gospa bila je že dalj časa sem bolna in je počasi hirala. Včasih prinesli so jo na naslanjaču na zrak. Xe morem povedati, kako me je ganila s sočutjem, koje je imela z nami. Njen pogled bil je mil in bo-ječ. a včasih se je s pazljivim zaupanjem vprl v onega, s komur je govorila.
Nekoč dejal sem jej s smehljajem: "flospa. veste, da ste nekoliko po-dolma osobi. ki mi je bila jako draga ?"
Zarudela je in veselo odgovorila in z ljubeznivo pri prostost jo: '1 Torej
.. t:.- bote {Kjzabili. kader umrjem; molite za ubogo dušo in za otroke, katere pustim tu na zemlji."
Oil onega «bie ni mogla več* iz postelje: i i sem je videl več. Hirala je še nekaj mesecev, potem pa je umrla.
Imela je tri sinove ki so bili kot angelji lepi, jednega so še dojili. Xe-cre«'na žena jih je večkrat v pričo mene objemala in rekla: "Bog ve, katera ženska jim bo za mano mati. Bodi si katerakoli. Bog jej daj srce matere tudi za otroke, kojih ni ona rotli-la!" In zjokala se je.
Stokrat in stokrat spominjal sem se te molitve in teh solz.
Ko je ni bilo več objel sem včasih one otroke, storilo se mi je vselej milo in ponavljal sem molitev njihove matere. In mislil sem na svojo mater, in na goreče molitve, koje moli brez dvoma predrago mi njeno srce za -me in zaupil sem ihte: Oh koliko srečnejša je mati, ki umisaje zapusti male otroke, nego mati, kojej se vzamejo, ko jih je vže vzredila v neskončnih skrbeh!"
Dve dobri stari ženici bili ste pri otrocih: ena bila je oskrbnikova mati, druga teta. Vedeti sta hotela eelo mojo zgodovino in jaz sem io jima z malimi besedami povedal.
"Kako nesrečni sva", rekli sta z znamenji prave žalosti, "da vam v
ničem ne moreva pomagati. A bodite zagotovljeni, da bova prosili za Vas in ako pride necega dne za Vas pomiloščenje, bo to praznik za celo našo rodbino."
Prva„ to je ona, katero sem videl večkrat, bila je izvanredno zgovorna v tolaženju. Poslušal sem jo z otročjo hvaležnostjo in tolažbe so se vko-reninile v mojem srci.
Pravila mi je stvari, katere sem vže vedel, a vplivale so na - me, kakor bi bile nove: da nesreča ne ponižuje človeka, ako ni vže nizek, ampak ga celo povišuje: da, ko bi mogli stopiti pred sodni stol božji, bi videli, da so mnogokrat bolj obžalovanja vredni zmagovalci ko premagani, veseli ko žalostni, bogatini ko reveži, da je posebno ljubezen, kojo je Bog-vredna posebne pozornosti; da se smemo ponašati s križem, kateri so nosile božje rame."
Ti dobri stari ženici, koji sem videl tako rad. morali sta kmalu iz rodbinskih ozirov s Spielberga; tudi otroci nehali so hoditi na nasip. Kako žalosten sem bil teh izgub!
LXVIT.
Vsled neprilične verige na nogah nisem mogel spati in uničevala je ista tudi moje zdravje. Schiller je hotel, naj se pritožem. in je trdil da je zdravnikova dolžnost, ukazati, da mi jo odvzamejo.
Xekoliko časa ga nisem poslušal, potem pa sem ga ubogal in rekel zdravniku, da ga prosim naj mi jo o«lvza-me vsaj za nekoliko dnij, da bom mogel zopet spati.
Zdravnik pa je dejal, da mrzlica Še ni tako huda. da bi mi mogel ustreči in da se moram privaditi železju.
Odgovor me je razžalil in jezilo me je. da sem bil napravil to brezvspe-šno prošnjo.
"Glejte, koliko mi je pomagal Vaš svot", dejal sem Schillerju.
Gotovo sem rekel te besede odurnim glasom in žalile so priprostega, dobrega moža.
"Vam ni všeč. da se Vam je odbila prošnja, meni pa rie, da ste Vi z mano tako ošabni!"
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 let se jo obnašal Dr. RICHTERJEV
S VETO VIO, PRENOVLJENI
it
SIDRO
99
Compagnie Generale Transatlantique.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SViCE, INOMOSTA IN UUBUANL
POSTM PARNIKI SO« "La Lorraine" na dva vijaka............ ......12,000 ton, 25,000 konjskih mot
"La Savoie" " " ** ..................12,000 "	25,000	"
"La Touraine" " " " ..................10,000 " .12,000	"
"L'Aquitaine" " " * ..................10,000 "	16,000	"	"
"LaBtetagne"............................... 8,000 "	9,000	"	"
"La Champagne"............................. 8,000 "	9,o00	-	"
MLa Gascogne"............................... 8,000 "	9,000	*	"
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
ParaBd od plujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopofudoe iz prist* nišCa SL 42 North River, ob Morton St.. New York:
Važno za one, kteri iščejo po Ameriki svoje sorodnike, prijatelje in znance; za gospodarje, ki iščejo de lavskih moči j /aznih slc;e\, ali za oAe, ki iščejo službe; ne prezrite datx malega oznanila v naš list, ako imato kaj na prodaj, želite kaj kupiti itd. Naši oglasi imajo vedno ugoden uspeh.
Cena za enkratno uvrščenje, če
oglas ne obsega več 'kot 7 vrst, 25e.. za 4kratno 75c
Če ot>-:ega oglas nad 7 vrst, pa zi jedno uvrščenje 40c. in za 4kratno $1.25.
Računa naj se povprečne po 6 besed na jedno vrsto.
Svota naj se pošlje z eglasom na prej. in sieer v poštnih znamkah ali po Postal Money Order.
Za trgovce, obrtnike, saiconerje itd. posebna prilika in posebne cene!
SLOVENCI IN SLOVENKE! Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal položi dar domu na oltar I	(v d)
ROJAKOM NA ZNANJE !
V New Yorku prične izhajati še koncem tega meseca šaljivi list
"KOMAR"
List bode izhajal spočetka vsake 14 dni na osmih straneh in veljal do konca leta le 50 centov.
List dobi lično glavo in slike. Za uredništvo imamo dobre moči. Tiskala ga bode tiskarna "Glas Naroda", kamor bode nasloviti vsem po-šiljatvam.
Cenik: knjig,
KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREEN WICH STREET, NEW YORK
•LA TOURAINE •LA SAVOIE La Bretagne •LA LORRAINE •La TOURAINE
11 maja 1905, *LA SAVOIE	15. junija 1905
18. maja 1905. La Bretagne	22. junija 1905
25. maja 1905. "LA LORRAINE	29. junija 1905.
1. junija 1905 La Gascogne	6. julija 1905.
8. junija 1905 *LA SAVOIE	13. julija 1905.
Parnih* a zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
CUNARD LINE
PARINIKI PUaUJEJO MED
TRSTOM, REKOJNJEW Y0RK0M,
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKEIT PR0ST03 NA KfiOVU ZJL ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpluje iz New
OLTOIA SLAY0HIA PA101A
Yorka dne 6 maja 1905.
odpluje iz New Yorka dne 23. maja 1905.
odpluje iz New Yorka dne 6. junija 1905.
Pain Expeller
kot najfcoljši Iek zoper
REUMATIZEM, P0K0STHIC0, PODAGRO itd. '
in razne reumatično neprilike.
S A no s 2 Set. in 5Oct. v vseh lekarnah ali pri
Ai Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
ZASTONJ i
S)& se naši občeznani
"Jersey električni pasovi1
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav" Ijeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam al treba oičesar po* ftlljati, ker to je darilo.
Kedar zgubljate vašo telesno moc, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če no morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po upe >i "Jersey" električnega pasa" ozdravljeni.	fli
Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom poporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Va£ električni pas je toraj vse uSinil, kar ste mi obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil. P«-an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, Ul.
Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem ■cdaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St^ N. Y. City.
Kargovorimoj tudi držimo! Izrežite to ter nam dopcšljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite:
•Jersey Specialty Co., 125 Cedar St..	New York, N. Y.
ULTONIA, SLAT ONI A in PANN0NIA so parnild na dva vt Jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladn* sa tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pr mizi poBtrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston,
67 Dearborn St., Chicago.
5=5=^
Jaco"b StoanuicIkL
89 E. Maclisp ri Street,
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak.
Cena uram:
Nikel nra........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw naviiak.....$12.0*1
Srebrni Tira......
z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite aro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za daru? Z kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure sn najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčen* glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.

Jacob Stonich,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL*.
W	NARAVNA
g KALIFORNIJSKA VINA
SA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct. jjL^i	gal on s posodo vred.
^If Dobro belo vino od 60 do 70 ct. M/.	galon s posodo vred.
W Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj ^ nihče ne naroča, ker manje ko-Tni ličine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. na-ročniki dopošljejo denar, oziro-JjSf ma Money Order, jj*^ Spoštovanjem
Nik. Radovich,
W 594 Vermont St, San Francisco, CaL ^ ^^^
losi namenjen
ženo, otroke
sorodnike ter prijatelje
liSi za pojasnila in vožne cene na: FRANK
ali pa v Ameriko vzeti,
apoiasi
AKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y, ker tu bodeš najpošteneje in najbolje postreže n. Fr. Safcser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodnih druib.
NEBIROS ASTRO MEDICAL CURE
(NEBIROS ASTROLOGIJO ZDRAVLJENJE)
Slavna egipSansks
vedeževalka Agulia-rept L. Nebiros zdravi po novej astro-logičnej medicinskej metodi V6e bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdravniki ozdraviti.
Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in unii-ruje obsedence.
Za zdravila uporablja le razna zelišča, kfcera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in jibjsama pripravlja.
Obče znano je, da se zamore s posredovanjem čitanja iz zvezd ali astrologije jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno ,vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njoj njegovo preteklost in pribodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekletam, o njih ženinih. — Ona dajo najboljše nasvete v vseh domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure: Vsak dan od 9. uro dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in jraznikih.
WASL0V: 214 E. 25, ST.„ NEW YORK, MED2 !n3 AVE
Na pismena vprašanja se točno odgovarja. TEL. 4524 MADISON SQ.
MOLITVENE KNJIGE: Mali duhovni zaklad, fino vezane v
I usnje $1.80.
v šagrin-usnje ?1.50. i Sveta Ura, fino vezana, šagrin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo, $1.00. Kajski glasovi, platno, z!ata obreza.
(mieen molitvenik), $—.40. Otroška pobožnost, platno vezane, ru-
deča obreza. $—.25 Vrtec nebeški, platno, zlata obreza.
j G0 centov.
Nebeške iskrice, platno, zlata obreza, 00 centov
P'-esveto Sr:e Jezusovo, platno, zlata
obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza. $1.20.
Sv. Rožni venec, platno, zlata obreza. $1.20.
Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, i $1.00.
. Skrbi za dušo, šagrin, zlata obreza, i $1.50.
Skrbi za dušo, fino vezane, zlata obre-
I za. $2.00. ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE.
Angleščina brez učitelja, 40e. Abecednik, slovenski, 20c. Ahriov, angležko-nemški slovar 50c. Aladin s čarobno svetilnico, slikano,
10 centov. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90/>. Admiral Teg^, -v Ave Marija, Baron Trenk, Belgrajski biset. •.;: Berač, 15c.
Bojtek, v drevo f' - 'cz.
Ijica, lOe. Benetska vedežev x. Burska vojska, 3l; . Božični darovi, 20. Bleiweiss, Slovensk-Cvetke, pesmire in j.	2J-.
Cesarica Elizabeta, . . ;i Orni bratje, 20c. Cerkvica na skali, pra. Ciganova osveta, 20c. Cvetina borograjska, 3' Cesar Maksimilijan I., cž^ nslxil-
ski, 20c. Cas je zlato, 30c.
Četrto berilo za slovensk® icle, 50<v Draga, umorjena srbska kraljica, 20e. Dimnik, slovensko-nemški besednjak.
vezan, 90c. Druga nemška slovnica, vezana, 50e. Darinka, 20«. Doma in na tujem, 20?. Draga, umorjena srbska kraljica, 20e. Dve čudapolni pravljici, 20e. Eno leto med Indijanci, 20e. Evstahija, 15e. Evangelij. 50e. Erazem Pred jamski, 15c. General Laudon, 30c. Grofica beračica, od 1—100 zvezek. 6.50.
Golobček in kanarček, 15e.
George Štefenson, oče železnic, 50e.
Gozdovnik, L in II. del, vsak 70c.
Godčevski katekizem, 15c.
Hedvika, banditova nevesta, 15c.
Hirlanda, 20c.
Hildegaxda, 20c.
Hitri račun ar, 40c.
Hubad, pripovedke, L in II. del, vsak
po 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40c. Izanami, mlada Japonka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25e. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, fino vezani 1—11,
skupaj $S.00 — posamezno $1.00. Kako postanemo stari? 40c. Krištof Kolumb, zgodovinski roman.
(novo), 50c. Kneipp, domaČi zdravnik, vezan, 50c. Knez Črni Jurij, 20c. Kako je zginil gozd, 20c. Krvna osveta. 15e. Klrištof Schmid, 100 pripovedk, 30c Kalan, povesti. 20c. Kako postanemo stari? 40c. Lain j i vi kljukec, 20c. Lurške podobice, 5c. Leban, sto beril, 20c. Mali vitez. I., II., HI. del. $2.50. Mladi samotar, 15c. Mati Božja z Bledu, 15c. Mali katekizem, 15c. Marija, hči polko va, 20c. Marjetica, 50c. Mala pesmarica, 30e. Materina žrtev, 50c. Mirko Poštenjakovič 20e. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gostac, 20c. May, Ery, 20c. Mlinarjev Janes, 40c.
Žalost in veselje, 40c.
Žirovnik, narodne pesmi z napevi, I.
in II. del $1.20. Ženinova skrivnost, 25c. 60 malih povesti, 20c. Opomba. Naročilom je pridejati denar. Knjige pošiljamo poštnino
pro« t«.
Nezgoda na Palavanu, 20c Narodna biblioteka, posamezno, 20c. Nedolžnost, prekanjena, 20c. Naš cesar Prane Jožef I., 20e. Navodilo za spisovanje raznih pisem,
SO centov. Nemščina brez učitelja, 40e. Nesrečnica, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20^. Nikolaj Zriniaki, 20c. Najdenček. 20c. Na indijskih otokih, 30c. Naš dom, I. do IV. zezek, po 20c. Naselnikova hče, 20c. Narodne pripovedke, I. in IL del.
vsak 20c. Oče naš, povest, 50c. Ob zori, (Cankar), 50e. Ob tihih večerih, (Meško), povesti, 70c.
Poduk rojakom Slovencem. 30c. Primož Trubar, (Aškerc), lirična pe-i sem, 50c.
Podobice svete, razne male, 3c. Prst božji ali izgledi, 15c. Poslednji Mohikanec, 20c. ^rva nemška vadnica, 35«. 'red nevihto, novela, 20e. ..egovori, 30c. - i Vrbovčevem Grogi, 20c. .-v 1 turškim jarmom, 20c. r'• c Evgen, 20r. Jzv -move poezije, broširane, 50c. : jice, 20c.
levihto, novela. 20e. . aje v Liliput, 20c. ? -s 20c. "r • :■» 'ostojnosti, 20c. ."' ol ri ' , nemški slovar, broš., 40c. -oč i s1' . -ngležki besednjak, novi,

'eških, Sienkiewicz, 1-3,
-t«. sin, 10c. Radecki, 20c. Resnicoljub, 20c. Rodbinska sreča, 40c. Repostev, 20c. Roparsko življenje, 20e. Razglednice, newyorske, 3c.
„ narodna noša, 3c. „ ljubljanske, 3c Rusko japonska vojska, 5 zvezkov, 50 Robinzon, 50 c. centov.
Spisovnik ljnbavnih in ženitovanjskih
pisem, 30e. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanjske knjige, male, 15e. Spretna kuharica, broširana. ?0c. Spreina kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15c. • Skozi širno Indijo, 4Cc. Slovenski šaljivec, L in II. knjiga,
vsaka 20c. Stric Tomova koča, 50c. Stanley v Afriki, 20c. Srečolovec, 20c. Senilja, 15c. Spisje 15c.
Stoletna pratika, 60e.
Spominski listi, 25c.
Sv. Notburga, 20c.
Sita, mala Hindostanka, 20c.
S prestola na morišče, 20e.
Stezosledec, 20c.
Spisi v ljudskih šolah, 30e.
Strelec, 20c.
Šaljivi Jaka, I. in IL del. jedna k nji j e«, 20c. 5tiri povesti, 20c. . Timotej in Filomena, 20c. j Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $0.50. Tinn Ling, 20c.
Voščilna knjižica za vse prilike, 20e.
V	gorskem zakotju, 20e. Venček pripovesti, 20c. Vseznalsc, mali, 20c. Veliki katekizem, 30c.
V	delu je rešitev, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40c.
V	zarji mladosti, 25e. Vstajenje, 20c.
Zemljevid Združenih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid rusko-japonske vojne, 25 . Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30e. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, vse
skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60c. Zlata vas, 20c.
Zgodovinske povesti, (Vrhovec), I., IL
III., vsak zvezek, 40c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50c. Žirovnik, narodne pesmi z napevi, 1» in II., po 60c zvezek.
_
___:_'__
_
\ '
J___