N*Jv«£ji slorenaki dnevnik v Združenih drštfth
1	Velja za vse leto • • •	$6.00
1	Za pol leta * - - • •	$3.00
1	Za New York celo leto -	$7.00
I	Za fnornuM—»celo leto	$7.00
mmmamtm
9 The larg« the
Ust slovenskih delaycev r Ameriki*
TELEFON: CHelsea 3—1242
largest Slovenian Daily in the United States.
d Issued every day except Sundays
and legal Holidays, i	75,000 Readers.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 237. — Stev. 237.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 9, 1936—PETEK, 9. OKTOBRA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV,
FAS1ST1 SO ZACELI PRODIRATI S ŠTIRIH STRANI
Mesto O vie d o bo kmalu v vladnih rokah
ZA STRELNE JARKE IN BARIKADE V GLAVNEM MESTU JE IZDALA VLADA POL MILIJONA DOLARJEV
General Franco se je teden dni pripravljal za splošno prodiranje. — Vladne čete so ustavile prodiranje pri Maquedi. — Komunisti in socijajfsti
so izkopali strelske jarke v Madridu.
LIZBONA, Portugalska, 8. oktobra. — Na štirih točkah v velikanskem polkrogu so uporniki pričeli svoje veliko prodiranje proti Madridu. To prodiranje je pod osebnim vodstvom gen. Franci • sca Franca.
Na to prodiranje se je general Franco po padcu Toleda pripravljal en teden. Med tem časom so republikanske čete izvedle več protinapadov, v katerih so bile uporniške vrste pogosto v veliki nevarnosti.
1 rije oddelki Marokancev so pričeli prodirati po cesti, ki vodi iz Maquede v Madrid ter so oddaljeni 1 0 milj od močnih vladnih postojank pri Navalcar-nereo, 20 milj od glavnega mesta. S pomočjo petih aeroplanov so Marokanci prebili prvo vladno črto in zasedli Santa Cruz del Retamar.
Republikanske čete so imele dovolj časa, da so izkopale strelne jarke na strategičnih krajih ob cestah, po katerih nameravajo uporniki prodirati proti Madridu.
Medtem ko so zatrjevala prejšnja poročila, da ima general Franco 1 50,000 vojakov za prodiranje proti glavnemu mestu, jih ima po zadnjih poročilih samo 20,000, ne vštevši armado generala Mole na severu od Madrida v Guadarrama pogorju.
VAMOJADO, Španska, 8. oktobra. — Vladne čete so ustavile marokanske čete, ki so hotele prodirati od Maquede proti Madridu. Močni vladni oddelki drže važne točke med Vamojado in Santa jZruz del Retamar.
Republikanci tudi drže Olias del Rey, 7 milj severno od Toleda in je le malo nevarnosti, do bi bili vrženi iz svojih postojank. Navzlic pogostemu bombardiranju iz zraka uporniki ne morejo napredovati dalje od Bargasa.
MADRID, Španska, 8. oktobra. — Oviedo, ki jte še edino mesto v provinci Asturiji, ki je v uporniških rokah, bo v 24 urah padlo in se podalo vladnim četam. Boji okoli mesta se neprestano nadaljujejo.
AstrUski rudarji z dinamitom napadajo upornike in so se v Oviedu že polastili 1 7 večjih poslopij. Rudarji bi zelo radi dobili v svo je roke uporniškega poveljnika v Oviedu polkovnika Arando živega, ker je dal pomoriti več rudarjev v vojašnici ob pričet ku državljanske vojne.
MADRID, Španska, 8. oktobra. — Socijalistični in komunistični branitelji so po ulicah Madrida izkopali strelne jarke, da se bojujejo proti fašistom, ako se njihovim tovarišem izven mesta ne bo posrečilo zadržati upornikov. Za strelne jarke in barikade je vlada izdala $650,000.
Vojno ministrstvo naznanja, da vladne čete trdno drže svoje vrste zapadno od Madrida in da so se polastile strategično važnega mesta Siguenze.
Nek vladni oddelek je južno od Talavera de la | Reina zaplenila fašistični vlak z municijo. V boju za vlak je padlo 22 fašistov.
GIBRALTAR, 8. oktobra. — Aeroplani španske vlade so bombardirali Cadiz. Pri tem je bilo ubitih 20 oseb in več poslopij poškodovanih.
ROOSEVELT SE PRIPRAVLJA NA KAMPANJO
Green mu je zagotovil 90 odstotkov delavskih glasov. — Roosevelt bo mogoče obiskal tudi zapadno obal. -----\--
WASHINGTON, D. C., 8. oktobra. — Ko se je predsednik Roosevelt vrnil v Belo hišo iz Hyde Parka, je takoj pričel izdelovati načrt za svojo zapadno kampanjo, katero bo pričel ta teden.
Predsednik je iz Hvde Parka tudi prinesel zagotovilo predsednika delavske federacije \V. Greena, da je 90 odstotkov organiziranih in neorganiziranih delavcev zanj.
Med obiskovalci v Hyde Parku je bil tudi demokratski kandidat za governerja v Mi-cliiganu Frank Murphy, ki je predsedniku rekel, da more u-pati na 19 elektoralnih glasov Michigana.
Rooseveltovi svetovalci ga skušajo pregovoriti, da bi svojo predsedniško kampanjo raztegnil tudi na zapadno obal. Po dosedanjem načrtu /bo predsednik v petek odpotoval na svojo kampanjo, ki bo trajala 10 dni. Najdalje proti zapadu je predsednik nameraval iti do De-nverja.
iznajdbe španskega zdravnika
CLEVELAND, Ohio, 7. okt. — Španski zdravnik dr. Antonio Longoria, ki je za svojo iznajdbo novega načina varjenja (welding) dobil baje šest milijonov dolarjev, ima tudi razne druge iznajdbe. Iznašel je naprimer 44smrtne žarke", s katerimi je usmrtil na veliko razdaljo mačko in ptiča. — Toda smrtni žarki so samo za vojno, jaz sem pa sovražnik vojne, — pravi profesor.
Najbolj je ponosen na svoj stroj za varjenje, ki ni večji kot računski stroj, deluje neslišno, se ne segreje in porabi samo dva kilovata električnega toka. Ž njim ni mogoče variti samo železa, pač pa tudi druge kovine, tenke in debele plošče, cevi itd.
Ko so ga opozorili, da ga toži Bridgeport Brass Company zaradi kršitve pogodbe, je odvrnil: — Če je družba zamudila priliko, je pač njena stvar. Mene ne briga.
ZANIMANJE ZA RAZOROŽfTEV SE JE OŽIVELO
Sklicana bo razbrožitve-na konferenca. — Raz« pravijajo 'tudi o spre« membi Liginih pravil.
ŽENEVA, Švica, 8. okt. — Da bi ibile odpravljene evropske velike težkoče, je Liga narodov pod vzela dva različna koraka : prememba Liginih pravil in problem mednarodne tekme v oboroževanju.
Stalni odbor Lige narodov je predlagal, da je imenovan odbor, ki bi izdelal načrt, po katerem bi bilo mogoče iti na delo za premembo Liginih pravil.
Razorožit veni odbor je tudi prejel francoski predlog za zo-petno sklicanje razorožitvene konference, toda nrraa nikake-ga upanja na kak uspel: take konference.
Predlog stalnega Liginega odbora bo jutri predložen na seji Lige narodov. Ako bo predlog na seji sprejet, tedaj bo sestavljen odbor, v katerih bodo zastopane vse Ligi ne članice in ki bo sestavil načrt za j. remembo Liginih pravil.
Poročilo razorožitvenega odbora bo v petek predloženo zborovanju Lige narodov. V glavnih točkah predlaga razo-rožitveni odbor: Ureditev trgovine in izdelovanja m uniči je, objava izdatkov za oboroževanje in postavitev stalue razorožitvene komisije.
dr. hrdlička našel veliko glavo
smrt zadnjega velikega vezirja
CARIGRAD, Turčija, 8. okt. — V starosti 95 let je umrl danes Tevfik paša, zadnji veliki vezir turškega cesartsva. V predvojni dobi je igral v turški politiki zelo važno vlogo. Za velikega vezirja je bil imenovan leta 1905.
WASHINGTON, D. C., 8. oktobra. — Dr. Aleš Hrlička, ki je celo poletje preiskoval Aleutske otoke, se je vrnil v Washington z veliko človeško glavo.
Ta glava je vsebovala »največje človeške možgane na za-padni polobli. Ta Aleut, ki je živel pred 100 leti, je imel glavo, ki je vsebovala 2005 kubičnih centimetrov možgan. — Povprečni moških jim ima 1450 kubičnih centimetrov, ženska pa 1300.
Možgani se morejo primerjati z največjimi znanimi možgani ruskega pesnika Turge-njeva, ki so merili 2030 kubičnih centimetrov. Druge velike možgane sta imela Beethoven 1750 in Kant 1740 kubičnih centimetrov.
starček za roosevelta
SANTA MONICA, Cal., 8. oktobra. — William Mendelssohn, bratranec slavnega skladatelja, je obhajal svoj 102. rojstni dan v Culver City. — Pravi, da bo letos glasoval za Roosevelta ter je dodal: "Imel sem to čast, da sem glasoval za
ANGLIJA SLUTI NEVARNOST NOVE VOJNE
Vladni krogi so zelo vznemirjeni. — Berlin mojči o ruskem ultima-tumu. — Anglija ne želi, da bi se Evropa raz> delila v dva tabora.
LONDON, Anglija, 8. okt.— Vsled nepričakovane in javne obdolžbe sovjetske Rusije, da so Nemčija, Italija in Portugalska kršile špansko neumeše-valno pogodbo, je po mnenju u-ngleškili vladnih krogov nastala velika nevarnost za evropsko vojno.
Anglija in Francija gledate na ruski ultimatum z jezo in obžalovanjem, kajti Anglija iu Francija ste skušali z neume-sevalno pogodbo preprečiti, da bi se Evropa razdelila v fašistični in komunistični tabor.
Ako se Angliji in Franciji v petek na seji izvrševalnega odbora za nevtralnost v španski državljanski vojni ne bo posrečilo pomiriti Rusije in treh -ob-dolženih držav, tedaj bo prišla neumeševalna pogodba ob vsako veljavo in vsaka evropska država bo zavzela svoje stališče glede španskega vprašanja.
Pri tem pa Anglija popolnoma nič ne prikriva, da je takoj spočetka vedela, da od neume sevalne pogodbe ni mogoče pričakovati ni kakega uspeha, ker Portugalska ni hotela pristopiti k pogodbi.
Nekateri diplomati pa se čudijo, da sovjetska Rusija že prej ni prišla na dan s svojo obdolžitvijo, ker je bila takoj spočetka naklonjena madridski vladi in ni mogla dolgo gledati; kako nekatere države pod pirajo njene nasprotnike.
Angleško vnanje ministrstvo je tudi zakadi objave ruskega ultimatoma zelo nejevoljno, kajti Angliji bi bilo mnogo ljubše, ako bi bila Rusija pojasnila svoje stališče posameznim vladam, ne da bi za to javnost vedela in bi bilo mogoče o tem razpravljati za zajetimi, vrati.
grof ciano bo šel v berlin
RIM, Italija, 8. oktobra. — Vnanji minister grof Galeazzo Ciano bo prihodnji teden odpotoval v Berlin, da se pogaja s Hitlerjem za vstop Nemčije v italijansko - avstrijsko - madžarski blok.
Ta obisk je bil dogovorjen na konferenci med Mussolini-jem, grofom Ciano in nemškim poslanikom Ulrichom von Has-sel.
R00SEVELTQV SIN NI NIČESAR ZAKRIVIL
tri največje ameriške predsednike: Lincolna, Wilsona i n Roosevelta."
Mendelssohn je prišel iz Avs strije, ko je bil star 18 let, in je služil v ameriški državljanski
Sentaor Nye pravi, da je _ stvar zanj zaključena. Predsednikov sin Elliot
n i prodal aeroplanov Rusiji.
AWSHINUTON, D. C., 8. oktobra. — Predsednik senatnega odbora, ki je preiskoval inunieijsko industrijo, senator Nye, ki je objavil zapriseženo izjavo graditelja aeroplauo\ H. J. Fokkerja, ki trdi, da je Elliotu Rooseveltu obljubil $500,000, ako bi ruski vladi prodal 50 njegovih aeroplanov, je izjavil ko je prišel v Washington, da je zanj cela stvar zaključena. Nye je rekel, da njegov odbor zadeve ne bo več preiskoval, da je o tem že poročal in da njegov odbor nima nikakega denarja, da bi še dalje kaj preiskoval.
"Ker ni bila sklenjena nobena kupčija, je jasno na dlani, da predsednikov sin ni napravil nič nepostavnega," je rekel senator Nye. Rekel je tudi, da Fokkerjeve izjave tudi ne bi objavil, ako ne bi nek list za zra-koplovne zadeve obdolžil senatnega odbora, da zadržuje nekatere listine.
Nye je tudi rekel, da sta republikanska člana njegovega odbora senatorja Vandenberg in Barbour ž njim istega mnenja/ da bi javno zaslišanje v tej zadevi imelo edini namen blatiti .predsednika Roosevelta.
Elliot Roosevelt,- ki živi v Fort Worth, Tex., pravi, da se ni nikdar zavezal, da bi Rusiji prodajal vojaške aeroplane. O kaki proviziji $500,000 ni bilo nikdar govora. Mladi Roosevelt — Elliot je star 25 let — pravi, da objava Fokkerjeve izjave krati njegove državljanske pravice in da se bo glede tega posvetoval s svojimi odvetniki v New Yorku. Elliot pravi, da je pripravljen senatnemu odboru predložiti pogodbo, katero je pred dvema dvema letoma sklenil s Fokker-jem. Pravi, da je bil tedaj samo govor glede prodaje trgovskih aeroplanov privatnim evropskim zračnim progam.
Elliot Roosevelt pravi, da je bilo v pogodbi določeno, da aeroplani ne smejo biti prodani nobeni tuji vladi.
"Cela zadeva izvira iz re» publikanskega tabora," je rekel Elliot.
g0emb0es0v0 truplo na mrtvaškem odru
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 8. oktobra. — Truplo pokojnega madžarskega ministrskega predsednika Juliusa Go e m-boesa, kateri je v torek podlegel bolezni na ledicah, leži v parlamentu na mrtvaškem odru.
TOKIO ZAHTEVA SVOBODNOZONO
Po mnenju Japonske, država Mančukuo ni do-vojj zavarovana.— Kriza se je približala svojemu višku.
NANKING, Kitajska, 7. okt". Japonci zahtevajo popolno neodvisnost za pet severnih kitajskih provijne. Te province naj bi tvorile posebno zono med Kitajsko in rnefl »iovo državo Mančukuo.
Tozadevno poročilo je izdalo danes tukajšnje japonsko poslaništvo.
Japonski poslanik dostavlja, da Japonska noče protektora-ta nad tem ozemljem, toda po mnenju tokijske vlade jo potrebna vmesna država med Mančukuo in Kitajsko.
— Vse se lahko zgodi, — je pisalo tukajšnje časopisje, ko s-ta se diktator Ciang Kaj-šek in japonski poslanik Kawagoe pripravljala .na konferenco, či-je svrha bi bila odvrniti naraščajočo krizo.
Japonci so že dosti dobili od Kitajske. Če bodo hoteli še ka j več, bodo njihove zahteve naletele na oborožen odpor.
Danes se je vršila tukaj velika vojaška parada, katere se je udeležilo nad trideset tisoč kitajskih vojakov ter veliko število tankov, topov Ln letal. Namen te demonstracije je bil pokazati moč kitajske armade.
RR0WDER toži župana
TERRE HAUTE, Ind., 7. oktobra.-— Komunistični predsedniški kandidat Earl Bro\v-der je danes vložil proti županu in policijskemu načelniku tukajšnjega mesta tožbo za 50 tisoč dolarjev odškodnine, češ, je bil po krivici aretiran.
Browder bo 19. oktobra zopet poskušal govoriti v tukajšnjem mestu.
žensko so obesil!
DUNAJ, Avstrija, 7. okt. — 42 let stara Josephina Luner je bila danes obešena, ker je do smrti mučila in ižstradalaj svojo mlado deklo. Njen mož, ki ji j^ pri tem aloeinu pomagal, je bil obsojen na šest let.
To je bilo prvo obešanje v Avstriji raza leta 1933, ko je pokojni kancler Dollfuss zopet uvedel smrtno kazen.
c aristični Častnik obso-
jennasmrt
MOSKVA, Sovjetska unija, 8. oktobra. — V Askabadu jo bil obsojen na smrt bivši cari-stični častnik A. J. Jakulin, ker je bil dne 20. septembra leta 1918 udeležen pri usmrtitvi 26 ljudskih komisarjev v mestu Baku. Njegov tovariš Zim-, nitskv je bil obsojen na deset let ječe.
w9LZU N'AXUV
New York, Friday, October 9, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ93L
"Glas Naroda"
(A Oorporatkm)	....ajJK* '
Owned and Published by	i |
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Prank Sakser, President	L Benedlk,
Tnu.
Place of business of the corporation and addrcissos ot above officers: ftl« West lttfc Street, B«mh sf Manhattan, New Yeck CUy, N. X.
"OLA S NA BODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Sa celo leto velja
Kanado ........
Za pol leta.......
Sa Četrt leta.....
Ameriko in
..........$6.00
..........$3.00
Za New York sa celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za inozemstvo sa celo leto...... $7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $0.00
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli podil Jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izrsemfii nedelj in praznikov
"GLAS NARODA'*. 216 W. 18th Street, New York. N.
Telephone: CHelsea 3—1242
VOJNA IN KAMPANJA
Amerika, voditeljica demokracije, ima dive velike nalogi : pod nobenim pogojem se ne sme vmešati v vojno, istočasno pa mora tudi drugim državam pomagati, da se nekega lepega dne ne znajdejo sredi vojne vihre.
Predsednik Roosevelt je imel v mestu Chautaqua zelo značilen govor, v katerem je omenil, da <so v starem času nastajale vojue vsled venskih nasprotij, dočim dandanes peha narode v vojno gospo<kirski in politični fanatizem ter plemensko sovraštvo.
Nič ni bolj mogočega kot nova vojna Po Evropi in po Aziji je bodoča vojna glavni predmet razprav. Male iskre je treba, pa bo eksplodiral sod smodnika, in ibo zapet pol sveta v plamenih.
S čim ščiti Amerika svoje sosede pred vojno nevarnostjo? Š čim bo za jamčila svojo nevtralnost!
Amerika je zaenkrat navidez preveč zapletena v volilno kampanjo, da bi se bavila s temi velevažnimi vprašanji. Navzlic temu pa utegne sedanja volilna kampanja odločiti bodočnost Amerike ki ostalega sveta.
Nihče ne bo trdil, da je republikanska stranka zagovornica vojne in da je demokratska stranka zaščitnica miru. Kaj takega trditi, bi bilo pretirano. Obe stranki sta v skladu z razpoloženjem naroda, ki je proti vojni.
Če pa natančno premislimo, pridemo do zaključka, da politika, vsebovana v republikanski platformi, ni posebno primerna za od vrnitev vojne nevarnosti.
Republikanci so za visoko carino ter zahtevajo od evrop škili držav, naj nam vrnejo posojeni denar, ne pomislijo pa, da nam ne morejo drugače plačati kot z blagom.
Za mednarodne dogovore nimajo republikanci nobenega načrta in so v bistvu proti njim, za zaščito nevtralnosti nimajo nobenega sredstva.
Onemu, ki študira republikansko platformo, ,se vsiljuje misel, da so Združene države svet zase in da ni nobene druge države, nobenega drugega naroda na sveto.
Predsednik Roosevelt pa uvažuje svetovne probleme, in državni tajnik Hull se je izkazal za dobrega državnika.
— Mi nočemo biti osamljeni, — je dejal predsednik Roosevelt, — in ne moremo biti. Edinole vojna na« mora po-oplnoma osamiti.
MRTVI ČUVAJO PONAREJEN DENAR
52-letmi Jakob Gaberšek, ki je izučen v ključavničar, obrti in pristojen v Ljubljani, se je že leta 1934 proslavil s ponarejanjem kovancev. Tedaj je bil v družbi dveli tovarišev zaradi ponarejanja 50 dinarskih kovancev obsojen na dve leti ro-bije, ki jo je prelstajal v mari borski kaznilnici. Pa je bil po decembrski amnestiji odpuščen. Vnovič je stal zaradi istega delikta pred malini ka ženskim senatom.
Maja se je Gaberšek napotil na Gorenjsko, kakor je pravil, iskat dela. Pri nekem kovaču na Velesovem blizu Cerkelj je prosil miloščine, sumljiv pa se je videl orožnikom, ki so baš prišli mimo. Ker jim je dajal zmedene odgovore, so ga odvedli is seboj in izvedli telesno preiskavo, pri kateri so prišli na dan kovanci, za katere je sekta j senatu odgovarjal. Pa kako je odgovarjal!
Robijaško življenje, kaže, ga je v mariborski kaznilnici izobrazilo tudi v pravu. Sodnike je zavrnil, da ga sploh ne morejo soditi za zadnje falzi fikalte, ker teh ni napravil po prestani kazni, temveč že pred obsodbo v letu 1934, da je torej tudi ta, išele danes mu očitani greh, zagrešil že pred prvo razsodbo in s tem je zanj zadeva urejena. Če .bi pač sodniki že hoteli vedeti. Ko se je vrnil rz Maribora, je naprej obiskal pokopališče pri Sv. Križu, kjer je za pokopališkim zidom po prvi preiskavi iz previdnosti zakopal falzifikate, kolikor jih policija ni našla. Po povratku jih je izkopal, ni pa jih nameraval spravati v promet, le v spomin na preista-na robijaška leta jih je hranil.
Ker pa kovanci niso kazali sledov, da bi bili ležali zakopani v zemljti in tudi posebna komisija, ki jo je. vodil Gaberšek sam, za pokopališikim «idom ni našla nobenih znakov, da bi bil Gaberšek tam izkopal zaklad in Gaberšek tudi prvič ni bil -tožen, da je koval Ifcudi 20 dinarske novce, zato je vse ka zalo, da se je po odpustu eno-va lotil preizkušene ponarejevalce obrti. To je sodišče smatralo za dokazano in je Ga-berška obsodilo na 1 leto ječe.
23. sept. ob 4. je bdi v bliži ni svojega doma ustreljen 29-letni posestnik Alojz Zidarič. Mož se je podal koisit, ali komaj se je oddaljil od svoje hiše, kjer je na posestvo priženje*i, kakih 200 metrov, ga je sredi ceste v bližini hiš in njegovega doma neznan zlikovec bržčas brez besed napadel in nanj oddal brez vsakega povoda strel iz samokresa, nato pa pobeg nil. Strel je Zidariča zadel v prsi, mu prebil pljuča in krvno žilo. S težavo se je ranjenec še privlekel do rojstnega doma, ki je bil od kraja zločina oddaljen le ikakih 80 m, kjer je pozval svojo mater: 44Mama, nekdo me je ustrelil, odprite/' Ko se njegovi Istarši ter starejši brat Franc, iki doma gos podari in vrškoib enem posle občinskega poslovodje, odprli vrata, se jim je ranjeni zrušil v naročje. Četrt ure kasneje je izdihnil svo|jo blago dušo. Tri ure nato je prispela na kraj zločina orožniška patrulja i? Dobove, ki je uvedla preiskavo. Vendar za zločincem ni duha <ne sluha. Obdukcija, ka je bila izvršena v mrtvašnici v Pišecah, je ugotovila strel v pljuča. Vsaka Itakojšnja zdrav niška pomoč bi bila odveč.
10 - LETNICA POVO-DNJI V POLJANSKI DOLINI
27. septemlbra je poteklo 10 let, odkar je v Poljanski doli ni razsajala usodna povoden j, kakršne niso pomnili najstarejši prebivalci. Še ona pred 300 leti ni bila hujša, ki jo omenja Valvasor v svojem velikem zgo-j do vinskem delu, na katero je naslonil dr. Tavčar povest: 4'Vita vitae meae.,' ŽaJosten je bil pogled na dolino po kata-
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro do-movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista lie pošiljamo.

9
USTRELJEN CESTI
NA
Vsa vas Globoko s prostrano okolico je pod dojmom za-v rat nega sdoowna. Podrobnosti so naslednje:
DENARNE PQSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
i
V JUGOSLAVIJO
Ža $ 2.55 .................... Din. 10«
$ 5.00 .................... Din. 200
$ 7J80 .................... Din. 300
$11.30 ................... Din. 500
*23j00 .................... pin. 1000
$45.00 .................... Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 6.50 .................... Lir 100
$ 12.25 .................... Lir 200
$ 30.00 .................... Lir 500
$ 57.00 .................... Lir 1000
$112.50 .................... Ur 2000
$167.50 .................... Ur 3000
KMM BE OMNM BED4J RITKO MENJAJO BO NAVEDENE
OMNM PODVRŽENE BPMEMEMBI QOBI ALI DOZI
1< 1 ' 1 . 1 . '!' ■ 1 . "■.'■■ »' * ™ 1 *......... ' "
Za IxpIaHto večjih tncektr kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še holjie pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za Izplačilo $ 5.— $15.—
5.75 ..$10Jtf ..$16.— „$2L— ..$41*25
Richard Russel
.$5150
doM ▼ starem krajo iapUOlo v dolarjih. ^
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE mTTBB ZA PRISTOJBINO
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas N ar p d a"
NEW YORK, N. X.
Zli WEST 18th
KINEMATOGRAFI V JUGOSLAVIJI
V državi je bilo lani 318 kinematografov, od teh 263 zvočnih in 55 nemih. Sedežev je bilo v vseh kinematografih 92,-905. Dravska banovina je imela 43 kinematografov z 11,-592 sedežev. Glede kinematografov je Jugoslavija v Evropi na 15. mestu. V kinemako-grafe v državi je investiranih 67,919,784 Din, od tega v dravski banovina 10,896.055 Din.
OBSODBA DVEH TI-HOTAPCEV - UBIJALCA OROŽNIKA
Leta« v začetku februarja so kumanovfetki orožniki zasledovali neke tihotapce v okolici. Orožnika sta zajela tihotapce v nekem samotnem naselju na planinah. Stopila sta v hišo, ter zapovedala, naj vsi dvignejo roke. V hiši je bilo 5 mož, med njimi zasledovana tihotapca Trajtkovič in Roži nov ič. Bo-ž/inovič je podnarednika ranil z revolversikim strelom, potem pa
v Veliko Kikindo kjer se zdravniki trudijo, da bi jih rešili. Zastrupljevalko so zaprli.
50 MILIJONOV ŠKODE ZARADI STAVKE
Stavka delavstva tekstilne industrije v dravski in savski banovini je prinesla ogromno škodo podjetjem in delavstvu.
V	dravski banovini, kjer je za-potelenili v tekstilni industriji nad 14,000 delavcev, je trajala stavka povprčuo 18. dni in Škoda znaša nad 35 milijonov Din.
V	savski banovini je stavkalo 10,000 delavcev in škoda znaša okrog 15 milijonov Din. Skupna škoda stavke v tekstilni industriji znaša torej 50 mi li.fonov Din.
MED SVIRANJEM SE JE USTRELIL
V znanem zagrebškem nočnem lokalu 4'Zagrebška vila" se je odigrala krvava tragedija. Ciganska godba je baš igrala zitano pesem "Tužna nedelja'' ko je počil strel. Ustrelil se je v glavo neznan invalid baje Amerikanec.
Peter Zgaga
Bivši governer Smith se je javno postavil n.a Landonovo stran.
S tem ni demokratska stranka prav dosti izgubila, republikanci pa tudi niso kaj prida nrofi tirali.
Neki učenjak zatrjuje, da je na drugem svetu ravno tako kakor na tem.
Nič čudnega, če se ljudje branijo umreti.
Evropske države — predvsem Francija, Rusija, Anglija, Nemčija in Italija — so oklenile pogodbo in svečanu obljubile, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve Španske.
— Naj Spanci sami med seboj poravnajo svoje račune — je bilo njihovo geslo. Toda kri ni voda. Na Španskem se bore republikanci proti fašistom. V republikanskih vrstah so tuui so-eijalisti in komunisti.
Ofdcijelna Francija — ki ima sedaj slučajno socjalistično vlado — bi rada priskočila na pose je priplazila z bližnjega! moč svojim somišljenikov v
BORBA S STRUPENO KAČO
V Banjaluki, pred bansko palačo, je strupena kača napadla. Malica Atifoviča. Kača
strofi. Odneseni so bili vsi j je vrgel ročno granato, ki je že
mostovi in še tako Itrdni kozol 1 ci, če jih je le dosegla deroča roda. Polja, travniki in njive — vse je bilo posuto od gramoza in druge <navlake. Na več krajih je bila zemlja odnesena, namesto travnika ali njive je nuarsi'kod ostal kamenit prod. V hišah iii drugod, kamor je vdrla umazana voda je bilo vse onesnaženo oil paluda in blata. Pridelki v kleteh iso bili uničeni. Pota m ceste zaprte. Z vseh kotov so bruhali hudourniki nalik deročim potokom. Poleg drugega je voda odnesla ves les po dolini, z žagami vred. Stanje je bilo naravnost obup no in težko je bilo soditi, kdaj m kako si bo dolina spet opomogla. Toda čas zdravi vse rane. Danes, po 10 letih, komaj še opaziš kaiko sled povodne katastrofe. Pridni prebivalci so
ranjenega podnarednika raz-mesarila ter ranila tudi nekega kmeita. S pomočjo kmetov je kaplar Smiljan tihotapca razorožil in odvedel v zapore ku-manovskega sodišča. Te dni se je proti tihotapcema vršila razprava in je bil Božinovič obsojen na dosmrtno, njegov pajdaš Trajkovič -pa wa 20-letno ječo.
ZASTRUPLJENJE
Na pristavi kikindskega veleposestnika Budušine živita kot hlapca Ivan Boč in Peter Fekete, ki imata oba veliki družini. Obe ženi sta hudo skregani in je oni d»an Bočova na skrivaj nasula mišnice v paprikas, ki ga je Feketova žena pripravljala, za obed. Po \prvih grižljajih zastrupljene-
s trdnim zauipanjem vase vsejp obeda se je vsa družina, ki
zagovornik Rooseveltov e g a New Deala, ki je zmagal pri primarnih volitvah v Greor giji ter bo kandidiral za senatorja Združenih držav. — Njegov protikandidat je bil governer Talmadge, znani demagog in nasprotnik organiziranega delavstva.
popravili. Zdaj ima dolina Spet nekdanje, vedno bolj mikavno lice in od leta do leta vabi z bujno rastjo, prirodno lepoto in tipičnostjo svojega pre bivalstva izletmike in letovi-Čarje v svoje naročje.
DO SMRTI SO GA KA. MENJALI
Te dni se je pripetil v Cig-lencah pri Vuiflbergu nenavaden zločin. Ko se je vračal 54-letni posestnik Pavel Dvoršak iz Maribora domov, so ga iz zasede napadli podivjani mladeniči in ga s kamenjem pobili ma tla. Nato Bo moža tako dolgo obmetavali s kamenjem, da iso maii popolnoma razbili lobanjo, iz katere so se vlili možgani. Poklicani reševalci so prepeljali napel mrtvega posestnika v mariborsko bolnišnico, kjer je nesrečnež kmalu izdihnil. Ubijalce so orožniki že aretirali. .Vzrok uboja še ni znan.
šteje 7 članov, zvijala v krčih. Vse so odpremili v bolnišnico
travnika. Atifovič se je začel braniti is palico. Mimo je prišel pek Mirko Kneževič, ki mu je priskočil na pomoč in ubil kačo.
ŽENSKE NAPADLE 2UPNIKA
V šibenisko bolnico so prepeljali župnika dona Franjo Milata iz Blata na Korčuli. Župnika so napadle ženske in ga polile z živim apnom, tako da bo najbrž oslepel. Napad ima baje politično ozadje.
PROSTITUCIJA V ZAGREBU
Zagrebška policija prireja pogosto racije, da zatre prostitucijo, ki se je silno razpasla. V Zagrebu je zdaj okrog 5,000 tajnih prostitutk in izključena je vsaika zdravstvena kontrola nad njimi. Policijske racije ne morejo doseči pravega uspeha.
VRAT SI JE PREREZALA
Kmetje v vasi Petrovič blizu Trebinja, Iso našli truplo 24-let-ne hčerke Jove Badoviča, Mare. Dekle je odšlo od doma že pred dvema tednoma in si na grozen način končalo življenje. Najprej se je hdltela Mara obesiti, ko se ji pa to ni posrečilo je vzela nož in si prerezala vrat potem si je pa zasadila nož še v srce.
Naročite se na Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik Združenih driavnk
Cunardova progra priredi tri izlete v staro domovino. Vsi trije izleti se bodo vršili v času, da bo slehernemu, ki se jih udeleži, mogoče preživeti božične praznike med svojci.
IZLETI SE VRŠE NA PARNIKIH i
QUEEN MAR Y
Id odpluje iz New Yorka:
dne 2. decembra ter 16. decembra
BERENGARIA
dne 9. decembra
Na .prvem Izletu bo spremljal izletnike MILAN EKEROVIČ, član newy9rškega u^aUa Cuaar<l Line; na drugem ALFRED MARKUS, ki je I »to tako član newyorSkega urada; na tretjem pa HENRY WEJJER, član člkaškega urada Čunacd Line.
Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd.,
se obrnete na '■
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA"
216 WKST l#*h STREET	NEW YORK, N.
Madridu. Istotako tudi Sovjetska Unija.
Toda pogodba je pogodba.
Francoskim socijalistom in ruskim bolj še vikom je pogodiba sveta. Hitler in Mussolini sta pa verolomca in jima je pogodba kos ničvrednega papirja.
Kar javno sta začela podpirati španske fašiste z munici-jo in letali. Prav bi jima namreč bilo, če bi dobila še tretja država v Evropi izrazito fašistično vlado.
Rusija je dolgo mirno gledala njuno početje, predvčerajšnjim je pa spregovorila odločilno besedo: — Če vi dva sme ta kršiti pogodbo, jo bom prekršila tudi jaz.
In tako stopa položaj na Španskem v svoje drugo razdobje.
Nemčija in Italija se utegneta oficijelno postaviti na stran španskih fašistov, Rusija pa na stran španske republikanske vlade. Pa imamo novo svetovno vojno, oziroma nadaljevanje tiste, ki se je začela leta 1914.
Leta 1918 ni bil sklenjen mir, pač (pa le nekakšno kilavo premirje, trajajoče dolgih šestnajst. let.
*
Musolinijev zet bo postal italijanski minisitrska predsednik. Tako bo vse lepo v žlahti ostalo. Razen svoji žlahti Mussolini nikomur ne zaupa. Pa še na žlahto se ne more prav posebno zanesti.
*
Volilna kampanja je na višku. Rooseveltovega sina so že zaceli indirektno dolžiti, da je dobival od boljševikov komd-šen.
*
Davi sem videl v listih sliko starega Roekefellerja.
Možak sedi v naslanjaču, pripravljen za potovanje na Jug. V Florida ibo preživel zimo.
Sedemindevetdeset let je star ter upa po treh letih praznovati stoto »obletnico svojega rojstva.
Oblečen -je v svetlo oblefco, pokrit je s» srvetlim klobukom.V gumsbici ima pa. znamenje soln-čne rože, kar dokazuje, da je možak Landonov pristaš in da bo Landona volil.
Če je Rockefeller za Landona, menda ni. treba posebej dopovedovati ameriškim delavcem, komu naj oddajo pri -volitvah svoj glas.

nQLXB NABOVV**

New York, Friday. October 9, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3&
H. STEGUWEIT:
Kdor je poznal veliko vnemo in gospodarnost Jana Vaian-da, s »katero je opravljal svoj težavni ribiški poklic, ki mu bil pač privoščil »njegovo majhno bogastvo, ki ga je skrival v tramov ju -svoje majave ribiške 'bajte. Veak drugi dan je zlezel v podstrešje in preste val svoje cekine in mastne bankovce, vsak drugi dan je počastil sv. Petra, patrona ribiškega rokodelstva. Kajpak se je moral Jan ob večerih, ko je sedel s tovariši v zakajeni krč mi, neštetokrat ugrizniti v jezik, da ni izdal svoje sladke •skrivnosti. (Ko je postajalo žganje najsi a je in so se vsi ši-rokouetili in lagali, da ni bilo za nikamor, mu je jezik migal, da ga je komaj krotil. Hudiča tudi, če eden kvasi, da je ujel črmee, ki <so bile velike kakor rjuhe, drogi pa, da je ujel jegulje, ki jim ni hotelo biti kra ja kakor vodovodnim cevem, te to je neznosno draži in izziva, da bi tudi ti vrgel na mizo svoj triumf. AH naj takole klavrno ždi na robu 'klopi in molči f Ali naj nobene ne blekne ?
Nocoj je Jan Valand slednjič udaril po mizi s svojo kosmato pestjo, da so kozarci in steklenice na mizi zaplesali:
41 Ljudje božj i, poslušajte! Danes sem ujel tako trsko, da bi bil največji možak v prime ri z njo prav pritlikave-"
Ho, to je bil krohot! Držali so se za trebuhe, se zvijali in kašljali in iz oči so jim vrele solze. Kar davili so se:
"Ho, ho, glejte ga, Jana, še nikoli ni bil s svojo razkrečeno gkrinjo niti do svetilnika, pa pravi, da je ujel trsko! Ho, ho — ha, ha . .
Jana Yalanda je hotela jeza raznesti. Grizel si je kuštra vo brado, napljuval po tleh celo lužo, potem pa zinil — pa naj bo, kar hoče.
"Le smejte se in vlecite svoje gobce še bolj vsaksebi! Pa je le res, da sem dobil za trsko v muzeju tisoč tola rje v V
"Tisoč tolarjev, hoj, tisoč tolarjev! Toliko "denarja Jan Valand še svoj živ dan videl ni!"
Jan je skočil 'kvišku, bahavo vrgel na mizo ceho in zareuČal:
"Kdo gre z menoj?"
"Kam pa, Jan?"
"'Kam? Gledat tisoč tolarjev!"
Nikogar ni mikalo, samo Jošt Krak je sel z njim; Ita je bil pa prevejan lisjak, pegav in rde
čelate.
Doma je Jan Valand prižgal svojo laterao in napravil nezaslišano neumnost: peljal je Jos-
OKRADENI TAT
ta pod streho, mu v roko naštel tisoč bankovcev in cekinov, si dal od njega potrditi vsoto, nato pa denar zopet zmašii za train.
Nevošljivci v krčmi so dobe lo zijali, slavili Jana kot junaka in ga s fraklji f pravili pod mizo. Sele drugo jutro ob zori, ko je bril z morja mrzel veter, se je zbudil Jan na svojem vrta sredi poležanih slez-nic in solate. V glavi mu je brenčalo kakor v ulju in — oh te bolečine v križu, to trganje v kre]>elih! V usesali mu je bučalo in v u^tih je imel okus po Česnu. Jan se je ječaje skobacal na noge, našel v jar ku svoj klobuk, zazdekal, pre-tegnil roke in od kesa in kla-vrnosti renčal. Takoj je odkorakal v podstrešje; -spreleteli ga je kurja polt: Kje bilo njegovih grenko prihranjenih tisoč tolarjev? — Tu ne, tam ne — izginili so, okraden je!
.Jan Valand tega gorja kar za/papasti ni mogel; rjovel je ko bik in tulil ko šakal, se vr gel na tla in jokal ko majhno dete.
Ko se je izdivjal in izčrpal, je trdo za«?pal in se je prebudil šele zvečer, ko je oseka že v drugo izresavala obal in so se grozotno drle sove. A Jan je bil zdaj zopet miren; zamislil ee je, zvito zažvižgal in si po-niel roke:
"To je enkrait ena: okra del me je Jošt Krak! Pegavec in rdečelasec. Samo ta lisjak je vedel za mojih tisoč tolarjev; no, le počakaj!"
Sveže umit in prijazen, da nikoli tega, je stopil Jan v krčmo, v kateri se je bil sinoči ta ko oslovsko začvekal. Za mizo, kjer so pili grenkega in puhali proti stropu dim iz pip, je sedel med drugimi tudi Jošt Krak in škodoželjno iškilil na Jana. Danes je bil ta neki ustrelil galeba z rdečimi kre-ljutaj drugi je pravil o morskih zvezdah, ki so bile tako velike kakor 'kolo. Jan Valand pa je zopet udaril po mizi in se v drugo pobalial:
"Ljudje božji, zdaj se pa le začudite: Pravkar sem bil zo pet ujel »trsko, ki jo je za dva moža!"
Uj!(so se posmehuje začudili; toda Jošt Krak, tatinski lisjak, je otipaval okrog novega čudesa:
"Jan potlej boš pa spet dobil tisoč-tolarjev od muzeja?"
<}<Hja," se je zvito smejal Jan in zadovoljno puhal iz svoje cedre, "lija, kajpak precej jutri zjutraj bodo tukaj."
"In kam jih deneš, Jan?" je temeljito izpraševal Jošt.
"I, kam naj jih denem? K drugim, Jošt, k drugim."
"Strela Hi taka," so se za culi žganjarski bratci. "Strela ti taka!" In Jan Valand je zopet junak omizja.
Ko so si najbolj krepko spla-kovali grla. z rumom, se je Jošt Krak zmuznil ven, štorkljal do Jamove bajte, šel v podstrešje in tam za tram podtaknil vče rajšnji plen.
"Če Jan jutri opazi tatvino, potem bo novi tisočak obdržal v žepu; tako pa jultri pouzmem oba hkrati."
In pomel si je roke tako premeteno, kakor malo kasneje Jan, ko je prišel v podstrešje, posegel za tram in se prepričal, da je rdečelasca prekanil. Ve solo se je namuzal, vzel denar in ga zaklenil v železni skrinji. Posihmal je pa vsem ljudem pridigal: "Ne opijte se, ne hvastajte in niti angelu z nebes ne pokažite svojega denarja."
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
tragedija služkinje
Stolpce avstrijskega tiska polnijo že nekaj dni obširna poročila o nenavadni razpravi pred dunajskim sodiščem. Josi-pina Lunerjeva, žena bivšega a vstro-ogrskega nad poročnika, je obtožena, da je vedoma in hote zakrivila smrt slabotne 36 letne Ane Avguštinov«, ki je služila pri nji za gospodinjsko pomočnico. Tega šibkega bitja se je lotila Lunerjeva z vsemi peklenskimi zlobnostmi svoje nature. Pretepala jo je s šibo, stradala jo je, skušala jo je vreči skozi okno ter ji polagala razbeljeno železo na jezik. Sled-' njič jo je tako pretepla, da je od udarcev umrla.
Proces je senzacija svoje vrste, ker razgaja zversko žensko, ki si je znala podrediti in pokorfti vso okolico. Lunerjeva je mati dveh otrok. Pred sodiščem je izpovedala, da je hodila Msak teden k izpovedi in obhajilu. Prizadevala si je tudi, da bi pridobila za to svojega moža. Luner nastopa pred sodiščem kot priča in izpoveduje popolnoma objektivno. Glede umora Avguštinove se Lunerjeva izgovarja, da ne more natančno pojasniti, kako je nastopila smrt, ker je bila tedaj v deliriju zaradi morfija. Obravnava odkriva grozno soci-jalno tragiko modernega veli-komestuega življenja.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leooslovW
Dne 3. oktobra sta se poročila v Little Falls, N. Y. Fr. Finkšt in Catherine Zupevec iz Hart wick, N. Y. Vsi prijatelji jima želijo vso srečo., kolikor jo je sploh mogoče dobiti
v novem stanu.
*
Iz M in nest o te poročajo: V Eveletliu je umrl John Teka-vec za poškodbami, ki jih je dobil pri avtni nesreči. Ko je hotel prekoračiti ulico, ga je zadel avto, ki ga je vodila neka žen sika. — Ana Govedu ik iz Chisholma, znana rekordna pla-vaeica, je dobila službo v nekem kolegiju v St. Paulu, kjer bo poučevala plavanje. Go-vednikova je študirala dve leti v državnem učiteljišču v St. Cloudu. — Rudniška družba se pripravlja, da odpre železni rudnik Virginijo v Evelethu. Podzemski rudnik Webb pri Hibbingu =bo odprt še Ho zimo in uposlenih bo tamkaj okrog 200 delavcev. — Frank Blatnik iz Virginije, učitelj po poklicu, je bil zadnje dni izvoljen za predsednika učiteljske zveze v Minnesofti. — John Ruparšič iz Ohishohna, 'star 59 let, se je zgrudil mrtev pri delu WPA. Zadela ga je srčna kap. — Na Elyju sta se poročila Matt Mu-
šič ml. in Angela Križnar. *
Ko se je Cleveland ski Škof Jos. Schrembs vrnil ssvojega obiska v Rimu, je prinesel veselo vest, da je papež Pij XI. podelil naslov svojega hišnega prelata ali monsignora župniku fare sv. Vida v Cleveland u, Rev. B. J. Ponikvarju, ki pas tirajo na tej fari neprestano že
30. leto.	,
★
Frank Martinjak iz La Salle, III., poroča, da je lasallsko občinstvo kupilo enajst PeruŠko-vih slik. Prodane so bile tri velike in osem manjših slik.
TUDI ANGLIJA SE PRIPRAVLJA
1 - ' - '
& M M v vf
Jp
-t s
■ - •


Slika je fcila posneta tekom eadnjili angleških manevrov ter kaže
se izkrcava na obali Stnddand zaliva.
sovražno'' armado, ki
konec strahu pred zobozdravniki
Menda nihče ne hodi rad k zobozdravniku. Nekateri drugače pogumni ljudje pobegnejo večkrat iz čakalnice, češ, da je prenapolnjena, predno se odločijo sesti na zobozdravniški stol. Večino ljudi prevzame strah že ko vidijo po mizicah razložene svetle instrumente kot mučilno orodje. Zato ni čuda, da si zobozdravniki izmišljujejo vedno nova sredstva, kako bi bolečine omilili ali povsem preprečili, na drugi strani pa pregnali ljudem strah, ki je pogosto hujši od bolečin samih.
Neki londonski zobozdravnik je dosegel v tem pogledu presenetljive uspehe z navadnimi svetlobnimi signali. Na na-slanjalu operacijskega stola ima tri gurn7ie in čim se jih bolnik le rahlo ddtakne, zažari rdeča, žolti; .ili ramena luč. Rdeča luč pomeni, da čuti paci-jent hude bok čine in d*i mora zobozdravnik ;j~enehati š svo jim delom, žojta je zn.vi;. naj dela previdno ic nežno, zelena pa pomeni, da Je vse v redu in da lahko naiOiije.
Pacijenti londonskega zobozdravnika so 7. veseljem pritiskali najprej na rdeči gumb, pozneje na žolti in končno so o stali pri zelenem. Večini je zadostovala ce'o z?vest, da imajo možne>t izraziti svojo voljo in dajati zobozdravniku navodila. Ta igrača za odrasle je zelo priporočljiva. Zobozdravnik je tako v rokah dvojega pa-cijenta in mora imeti dofore živce sam, ne pa pacijent. Pa tudi za zobozdravnike same so svetlobni signali dobri, gotovo boljši od Starih signalov, ki so jih dajali pacijenti z nogami ali a stisnjenimi pestmi.
79
KNJIGARNA "GLAS NARODA
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
i n
učni
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40
Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni.
AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. 60S strani. Trda vez. Cena......5.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in dru« aarodne ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. ,T. Kern. Vezano. Cena ................2.—
BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........40
RONTON. 280 strani. Cena ....................1.50
Knjiga o lepem vedenju, govorjenjn in oblačenju v zasebnem življenju.
BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — "How to become a citizen of the United States".
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnim in zakoni za naseljence. Cena ...................50
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRRSTVA
ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ...... 1.20
V knjigi je 21 slik in en zemljevM. 2-odovi-na in pripovedke o naravnem čudu. Kakršnih je le malo na svetu'.
DENAR. Spisal dr. Kari EngUS.
23« strani. Cena .........................80
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil sto1" delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientaCnl spis o denarju.
.75
.40
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel iTlere. 00
strani. Trda vez. Cena ..................
To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti s> venskega pravopisa.
NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. I »pisal Fran Erjavec, 224 strani. Bro5.
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
308 strani. Cena ..........................1.50
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami.
VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikumi, 256.
strani. Cona ............................ .90
SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena .60
OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
94 strani. Cena .......................... -25
Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ Alt. Trije deli: 102, 141, 133 strani. Cena mehko vez.
Cena vezane
Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih.
PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver
197 strani. Cena ........................
V knjifri so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nasin najlepših krajev.
.50 .60
\
.80
DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 PRA^T1ČNI RACUNAR. Trda vez. 251 atr... .75
Splošno vrtnarstvo: posebno vrtnarstvo; sadno drevje; kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki.
DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str.
Trda vez. Cena ......1.50	Broš. cena 1.25
Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis holezni. Slike.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 278 strani. Cena ..........1.25
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 1.50
broš............. 1.25
Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« -tranl. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami n«tlb krajev naše etare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..............................
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 296 strani. Cena............i »o
Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva.
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena .............................
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolice.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... .50 Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu,
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc
Levstik. 220 strani. Cena ................ .90
.65
.71»
1.50
Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakupu in prodaji notrebno.
PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ......
Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v družbi.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena .... Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi či.ami sodobne filozofije.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena .........................
V	knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75
Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami.
RAČUNAR. 266 strani. Vezano. Cena ........ -75
S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunali obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebtije tudi dodatek o me- \ ri 5n teži.
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. Aalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani,
lepo trdo vezana. Cena ..................6.—
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50
Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani.
Cena......1.50
V	tej knjgi "tuja naš znani potopisec župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna jo-tovanja.
SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POIJE, TRAVNIKE IN VRTOVE
Cena broš. ................................50
Levstik. 220 strani. Cana broš. ...90 ve*. 1.10 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZA-
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani.
Cena: L Del____ .80____H. Del
Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu.
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena trdovez .... .50 Broš.....
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani...
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 stranL Cena
KONA. 799 In 233 strani. Trda v*z. Cena 3w— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVBN-M SLOVAR. 148 strani. Cena .............. .90
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-3.- venski slovar in kratko slovnico slovenskega
.30
.40
.30
in nemškeea iezika. SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felicita Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena L45
.70
J5 0
tfNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str
KUBIČNA RAČUNICA. Trd» vez. 144 str. Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str.
oena......
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse Književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslo\ ca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična _ zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena---- .50
MISTEBIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Ooestl. —
275 strani. Cena ........................
Razprava o blaznosti in posledl—h pijančevanja.
MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer-
melj. S slikami. 190 strani. Cena ..........1.25
Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsleanih moderne znanosti.
•50 v knjigi je nad šeststo najvažnejših kuhar-.75 skih navodil.
SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... .50 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti Štirinajstih let. .70 SPOLNA NFVARNOST. Cena ................ -25
Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc . nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmaver, ,16S
strani. Cena trdo vez......80 Broš......60
Vse podrobnosti o gojenju čebel, prehrani in o čebelnaklli; slike. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60
Knjiga vsebuje tudi slovnico In kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni-
nica In slovar. 295 strani. Cena broS.......L25
Vezano......L50
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povše.
Cena broš......................... .50
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
352 strani. Cena .................*......1.50
VGŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena _______
Zbirka voščilnib listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 stranL Cena......
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. —
100 stranL Cena ........................
™™	8Ukaffii; !._ VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. -
Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva	48 strani. Cena ..........................
1 sploh.
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... .75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnlh in ženitnih pisem. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.—
30
JB0
39
25
Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in Je torej vest svet"w*leq v vsakem domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... Poljuden opis najsevernejšega naroJa na sveto, niegove Sege in navade.
V prvi knjigi so pesmi In basni, d očim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, gov?-nika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA srn leto 1927. 128 str.
Cena.......
.30
.40
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. C«?na____
Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož, ki bo s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo.
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Ji

WL 9*
Hči druge žene
New York, Friday, October 9, 1 936
XMX LARGEST BWWNE DULY IN
□
67
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA** PRIREDIL: I. H.
ne bom več igrala, me kar več ne veseli," pravi Helga in naglo vstane. Stopi k majhni omarici, v kateri je med dvema podobama iz brona stala majhna, okrogla brona-bta vaza, ki j bila bogato razre zljana. Vazo prime z desno roko, s prstom leve roke pa počasi vleče po zarezanih črtah.
44Ali hočeč kaj posebnega, Gondaf" jo vpraša preko rame in neprijazno kot je navadno govorila z Cromlo, kadar ste bili sami.
Gonda globoko dihne in stisne dlani, nato pa reče:
"Da, Helga, hotela sem ti povedati, namreč, da sem se z dr. Levdenom — zaročila.'7
Helga se strese po celem telesu. Naglo se obrne k Gondi in še veti no drži bronasto vazo v svoji desnici. Smrtno bleda je, kot Gonila, in .jo polna jeze pogleda.
14To ni res!" zakriči.
"Pa vendar je res, Helga," pravi Gonda tiho in žalostno, ko je videla, 'kako sestra trpi.
"Ti, koketka!" kriči Helga vsa iz sebe in nezmožna, da bi prikrila jezo in žalost nad prejetim ponižanjem, dvigne roko s težko vazo in jo z v«o močjo vrže proti Gondini glavi.
Gonda se hoče umakniti in se odmakne, toda popolnoma se ji ne i »osreči. Tažka vaza od strani zadene njeno sence ter nato pade v omaro, v kateri je bil razpostavljen dragocen porcelan. Gonda krikiie in se onesvesti. Helga stoji kot prikovana ter strmi v sestro, ki leži na tleh smrtno bleda in s krvavim čelom. Toda takoj pribiti v sobo Helgina služkinja, ki je zopet enkrat poslušala ter je hotela nriti Gondi na pomoč.	. ,
"Moj Bog, kaj se je zgodilo?" vpraša prestrašena ter gleda Gonilo, ki je ležala na tleli med razbitimi steklenimi čre-pinjami.
"Ven!" zavpije Helga oblastno.
Služkinja teče iz sobe, toda sedaj tega ni mogla več prenesti, da bi šlo še tako naprej. Tako pomilovanja vredna je bila Gonda, ko je ležala na tleli! Z velikimi koraki steče po (stopnicah v Kutarjevo pisarno.*
"Milosti ji vi gospod! O, prosim, milostljivi gospod, pridite hitro v salon milostljive gospice. Nekaj težkega je vrgla na gospico Gondo in sedaj leži brez zavesti in okrvavljena na tleh. Hotela sem ji na pomoč, toda gospiea me je jezno zapodila iz sobe. Prosim, pojdite naglo. Ne smete več trpeti, da milostljiva gospiea tako kruto ravna z gospico (iondo. Ni<k d o ne more večjega mirno gledati, gospiea Gonda vse potrpi in vam nikdar ne pove, koliko mora vedno trpeti vsled muh milosti ji ve gospice."
♦Zadnje besede je Rutar še komaj slišal, kajti mimo služkinje steče iz sobe in v dolgih skokih hiti po stopnicah naravnost v Helgin salon ter vidi, kako ise je Helga sklonila nad na tleli ležečo Gondo. Z naglim sunkom jo potegne nazaj, poklekne poleg Gonde in dvigne njeno glavo. In tedaj Gonda odpre oči in prestrašena pogleda očeta, pogleda tudi Hel-go, ki stoji bleda in nepremično poleg očeta. In lahen nasmeh se razlije preko Gondinih ustnic.
"O, kako sem bila nerodna, oče—-padla sem čez preprogo."
Sedaj opazi razbito steklo omare na tleh in tiho nadaljuje:
' Sedaj pa sem še razbila lepo omaro — in mogoče tudi kaj dragocenega porcelana."
Oče pritisne žepni robec na njeno rano. Bledega obraza se Butar obrne k vratom, ki jih je v svoji razburjenosti pustil odprta. Vidi služkinjo in radovedne obraze drugih uslužbencev, ki so prihiteli.
"Vodo in obveze, hitro, in zaprite vrata!" zakliče.
Vsi so naglo razidejo, vrata je nekdo zaprl in takoj nato pride služkinja s skledo vode in obvezami.	,
Oče Gondo dvigne in jo položi na divan. Gonda se mu smehlja.
^Saj ni tako hudo, oče, nikar si ne delaj skrbi. Samo prestrašila sem se, ko sem padla in sem izgubila zavest. Sedaj mi je zopet dobro,", pravi in žalostno pogleda sestro, ki 3e se vedno nepremično istala poleg nje.
Rutar služkinjo zopet odslovi, ko je izpral rano in jo obvezal. Kot bi bil rešen velike nadloge, se oddahne, ko vidi, da rana m bila tako globoka, kot se je bal. Nagle : spretno je pritrdil obvezo. Na Dahomyju je pri manjših nezgodah moral pogosto biti za zdravnika. Toda še vedno je v velikih skrbeh, ker je Gonda tako bleda.
"Ali ti ni slabo, Gonda?" jo vpraša, ker se je bal, da si je mogoče pretresla možgane. Bronasto vazo je opazil med
^GondT1 V °mari in ** ^ 11U>^ mislit'' da ** Helga vrgla
" Ne, oče, ni i je zopet popolnoma dobro. Prosim, pusti me, da vstanem — samo malo sem se prestrašila, ko sem se spodtaknila m tedaj sem se onesvestila."
Teil^ pa pride nekoliko življenja v Helgin okameneli obraz. Stopi k očetu.
Gonda ni padla; samo mene hoče ščititi. Te zaščite pa ne maram. Jaz — jaz sem v Gondo vrgla vazo, ker sem bila jezna!" sikne skozi blede ustnice.
Oče jo žalostno pogleda.
"Hvala Bogu, da vaza ni boljše zadela, mogla bi biti morilka svoje sestre," pravi oče pod zadušenim nemirom. Nato pa dvigne Gondo m jo nese v njeno teobo. Tam jo položi na divan ter jo pokrije z lahko odejo.
"Ali ti res ni slabo, Gonda? Mi miraš povedati, ker bom moral takoj poklicati zdravnika."
"Ne, ne, prav nič mi ni slabo. Samo nekaj minut bi rada ležala; malo sem trudna."
"tftjoga moja Gonda!"
"Rajši reci -uboga Helga," oče. Saj je to naredila samo v zalotei, ker sem ji povedala, da sem se s Hannesom zaročila. Odpusti ji,,ker je tako nesrečna."
"Ako <bi vsakdo, ki je nesrečen, metal težke dtvari na ljudi, m postavljal njihovo življenje v nevarnost, kam pa bi to pnsloT Samo, da ni vrgla malo bolj na levo, ti je bdlo rešeno življenje."	i
{Polje prihodnjič.! ^
junak v gorečem letalu
Angleški kralj Edvard VIH. je sprejel 'te dmi v privatni av-dijenci 27-letnega letalca Alla-na Stainesa in ga povišal v plemiški stan. Angleška javnost je bila zelo presenečena, kajti že dolgo vrsto let ni bilo v Angliji nikomur podeljeno plemstvo. To visoko odlikovanje si je Staisen pošteno zafelužil s svojim junaštvom in hladnokrvnostjo, ko je rešil petim ljudem življenje.
Trije Angleži in neka dama so prileteli v angleški Kongo na lov na leve. V Kongu so najeli letalo, da bi z njim nadaljevali pot. V zadnjem hipu se je prijavil še peti lovec in sprejelii so ga v letalo. Letalo se je lvignilo zgodaj zjutraj v najlepšem vremenu, toda že čez pol ure je prihrumela silna nevihta. Pilot se je hotel hitro dvigniti v višave in moral napeti vse s*ile, da je obdržal letalo v ravnotežju. Potnikom je postalo slabo, eden je začel celo bruhati. Morda bi bilo to prisililo pilota k jxyvratku, če bi bil vedel, kaj se godi za zaprtimi vrati kabine. Tako je pa ohranil prvotno ismer in se boril z viharjem. Minilo je še pol uro in naenkrat je pilot ves prestrašen opazil, da motor ne deluje več pravilno.
Izkušeni Malee ie takoj videl, kolikor so mu pač dopuščali temini oblaki in megla, da se ne more spustiti na tla, kajti pod njim se je vlekel v nedogled pragozd brez vsake jase. Nervoznost. potnikov se je iz-premenila v paničen strah, junaški lovci na divje zveri so planili pokonci in začeli siliti skozi zaklenjena vrata k pilotu. 22aman si je le-ta prizadeval pomiriti jih. Letalo se je jelo močno gugati. Da bo nesreča še večja, je naenkrat prodrl k pilotu dim, cev z oljem je bila počila in olje se je vnelo.
Tedaj je nastala nepopisna panika. Potniki so pobesneli in jeli kričati na pilota, naj se takoj s pusti na tla. Staines je pa ohranil mimo kri potegnil je iz žepa samokres in pozval "junaške lovce" naj si prive-žejo padala, ki jiim jih je pomolil skozi okence v vratih.
— Skočite hitro iz letala, padala se bodo sama odprla, nič se vam ne more zgoditi — jim zaiklical.
Toda njegove besede iso še povečale paniko. Strah pred smrtjo je izpremenil ljudi v besneče zveri. Potniki so razbijali z nogami in rokami po vratih in kričali: "Spustite se! Spustite se!"
Največji par-nik na sveta
QUEEN MARY
• ! i	—	
v.	■ • jpui pp- • r.j	f! t.
	mm m | —m1	% *
	i m.aŽ v	! i*
1	1 ^^ « I pp • 1 H ■'^^••vv.	i r*
Preko Atlantika v 4 dneh
NOVA DOBA V TRETJEM RAZREDU
Queen Mary ni samo največji uspeh v zgodovini an-gkškega ladjedelstva, pač pa označuje tudi novo dobo v oceanskem potovanju.
Tretji razred na Queen Mary je nekaj povsem novega v obsežnosti in moderni udobnosti potovanja. Tvedenih je mnogo povsem novih potez, ki so bile prej v zvezi samo z dragimi prostori, kot je veličastna jedilnica, vrtna dvorana, kadilnica, glavna dvorana, kino in ljubka igralnica za otroke.
Vsaka kabina ima vročo in mrzlo tekočo vodo, omaro, počivalnik, udobne stole, svetilke ob vsaki postelji, krasne zavese in preproge. Vsaka soba ima svojo last-no ventilacijo in električno napeljavo.
BOŽIČNA ODPLUTJA
1 DECEMBRA in 16. DECEMBRA
KABINA TRETJEGA RAZREDA
Za informacije se obrnite na vašega lokal, agenta ali na
CUNARD WHITE STAR
25 BROADWAY..	NEW lORK
Na parnlkib, U m debelo tlakani, Trde t domovino izleti pod v«Wn izkušenega spremljevalca.
Videč pretečo nevarnost je Staines ustrelil večkrat v zrak da bi potnike z as tratil. Učinek je bil presenetljiv. Takoj je potnike minila trma, vsi so se jeli prerivati k ozkim vratca m rešLtve. Borili so se med seboj in grizli, toda nikomur se ni posrečilo skozi ozko odprtino. Zaman jim je pilot grozil. Letalo je komaj še držal v ravnotežju. Končno se je odločil za zadnji korak. Ustrelil je enega potnika v nogo. Takoj so se nehali m vat i.
—	Brž! — je zakričal pilot, — hitro skorite drug za drugim iz letala, dokler je še čas!
V smrtni grozi je skočil prvi potnik iz letala. Komaj so drugi videli, da se mu je padalo odprlo, so divje navalili na vrata. Zopdt. so bile potrebne grožnje m streli. I\o je pa tretji mož srečno skočil iz letala, je pilot z grozo opazil, da leži dama mrtvaško b^da nepremično na tleh.
—	Stojte! — je zakričal na zadnjega potnika, ki se je bas prerival k vratom. — Najprej vrzite iz letala damo s padalom, potem pa skočite še sami za njo!
Junaški lovec je pa že hotel skočiti sam in prepustiti nesrečno damo njeni usodi. Staines mu je brez pomisleka pre-.^trelil uho in to je moža strez-
za
Važno potovanje.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti kosa od tam, Je potrebno, da Je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam xamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in hitre. *«to se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške*
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
nilo. Dvignil je damo, ji privezal padalo, jo vrgel iz letala in skočil takoj za njo.
Na pilota seveda nihče ni j>o-misLil. Svoje padalo je bil dal petemu potniku, s katerim niso računali ker se je bil prijavil šele v zadnjem trenutku. Pilotu ni preostalo nič drugega, nego spustiti se na tla v pragozdu, kajti dim je bil že napolnil njegovo kabino.
Z zlomljeno roko, nogo in ključnico, krvaveč iz mnogih ran in opeklin se je junaški in čudežno rešeni letalec splazil izpod razvalin gorečega letala. K sreči je videla policija džungle, kako so skakali ljudje iz letala in slišala je tudi brnenje padajočega motorja. Vse potnike so natšli in spravili srečno v bolnišnico. Zanimivo je, da so vsi "junaški lovci", ki so se bili napotili v Kongo na lov na leve in slone, srečno dosegli s padali tla in da so ostali nepoškodovani, če ne računamo ran, ki jim jih je 'bil zadal revolver junaškega pilota. Te l>i bili imeli ljudje, ki so hoteli streljati leve,* le malo poguma in čuta dolžnosti do sočloveka, bi mlademu junaku ne bilo treba obležati pod razbitim letalom s polomljenimi udi in strahovito obžganim obrazom.
--- ., }--—
jajca in koze dobile abe-sinsko vojno
šanjein, kaj bodo Italijani počeli s tolikimi temi živalmi. Ko se je potem italijanska vojska izkazala v Vzhodni Afriki, je dobil vsak častnik dve kokoši, trije oficirji skupaj pa j>o eno kozo. Te živali so romale z armado dalje. Storile so, da niso vojaški poveljniki trpeli gladu ne žeje ne glede na težaven dovoz. Dve sveži jajci in časa mleka namreč zadostujejo, da človek vzTdrži dan ali celo dva in tudi pogled na meso, ki bi ga človek vsak čas jedel, obvaruje gladno človeško množico demoraliizacije v pogledu prehrane. Seno in zrnje za koze in kure pa so dobili Italijani povsod tudi v Abes in i ji.
sadist se je oslepil
Ko se je lani začela abesin-ska vojna, so vsi vojaški in drugi strokovnjaki napovedali, da bo trajala več let. Da so se ia "leta" skrčila na nekaj mesecev, gre hvala intendarfburi italijanske vojske.
Ona je namreč poskrbela, da je bilo v Eritreji na vseh obmejnih oporiščih še pred začetkom sovražnosti dovolj kokoši sjn koz. Ljudje, ki so to videli, so si belili glave z vpra-
V preiskovalnem zaporu v Kremsu (Avtstrija) si je neki 30-letni Georg Berger, ki bi moral priti pred sodnike zavoljo umora iz naslade, z iglo prubodel oči. Na desno oko je popolnoma oslepel, levega mu pa tudi bržkone ne bodo mogli rešiti.
Berger je bil že večkrat kaznovan zavoljo raznih težkih zločinov. Leta 1927 so ga ob-•sodili na pet let, ker je bil ubil nekega kmeta. Ko je odsedel .io kazen, se je produciral v avstrijsko-češkoslovaškem mejnem ozemlju kot artist, ki je požiral britvice in steklene drobce ter zabijal žeblje s čelom v desko. Vmes so ga večkrat zaprli, ker je kradel. V juniju letošnjega leta je na južnem Češkem vdrl v sobo neke mlade gostilniške dekle, jo posilil in zadavil. Dva dni pozneje so ga na avstrijskem ozemlju prijeli in oddali sodišču v Kremsu. Ker je bil slišal, da slepih ol)sojencev ne usmrčajo in oddajajo v kaznilnice, si je prehodel oči. Toda navzlic temu se bo sredi oktobra vršila razprava proti njemu.
9. oktobra : Bremen v Bremen
10.	oktobra:
I le de France v Havre Conte d i Savoia v Genoa
14.	oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
15.	oktobra : Saturnia v Trst
16.	oktobra:
Kuropa v Bremen
"M. oktobra: Roma v (Jenoa
21. oktobra:
Queen Mary v Cherbonrg Washington v Havre
24. oktobra : Ilex v Genoa I^afajette v Havre Bremen v Bremen
■28. oktobra:
-Aquitania v Cherbourg
20.	oktobra:
lie ile France v Havre
31. oktobra:
Vuk-ania v Ttrst
4. novembra: Queen Mary v Cherbourg
6. novembra: Europa v Bremen
7. novembra:
Chuinpluin v Havre Conte di Savoia v Genoa
11.	novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
14. novembra:
Rex v Genoa 18. novembra :
Queen Mary t Cherbourg -JO. novembra :
Bremen v Bremen
21.	novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst
£5. novembra:
Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg i!8. novembra : Conte di Savoia v Genoa
2. decembra: Queen Mary v Cherbourg ! 3. decembra:
Champlaln v Havre
4.	decembra:
I Kuropa v Bremen
5.	deecmbra:
I Vulcania v Trat
9. decembra: Normandie v Havre
Berengaria v Clierbi u^g 12. deecmbra: Rex v Genoa
15.	decembra: Bremen v Bremen
16.	decembra:
Queen Mary v Cherbonrg 26. decembra:
Normandie v Havre
ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE Nadaljevanje s 3. stran*.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. .55
Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov.
ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena ...... .40
V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH,
SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena____1.90
Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V kcjigl je 67 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25
lligijena doma In v šoli. Opis bolezni pri mladini.
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal
dr. Just Bačar. Cena ......................1.25
Sestav, delovanje ln nega Človeškega telesa.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v 'gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 a!: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-niandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO
Naslovite na: —
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NF1W YORK, N. Y.