100 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, meseca aprila 1926.
(Kronika društva »Pravnika«.) Društveni odbor se je za leto 1926 konstituiral takole: načelnik: dr. Danilo Majaron, njega namestnik: dv. sv. Božidar B e ž e k, tajnik: dr. Rudolf Sajovic, blagajnik: dr. Ignac R u t a r, knjižničar: dr. Josip Krevelj, odborniki: dr. Metod Dolenc, dr. Leonid P i t a m i c, dr. Hubert S o u v a n, dr. Juro H r a š o v e c, dr. Mirko G r a s e 11 i in dež. sod. svet. Anton K u d e r.
(Kronika juridične fakultete za šolsko leto 1924125.) I. Profesorski zbor je izgubil svojega člana, rednega profesorja dr. Ivana Žolgerja, ki je umrl dne 16. maja t. 1. Na pravno fakulteto v Subotici je bil imenovan dr. Mirko Kosič za rednega profesorja. — S kraljevim ukazom so bili dne 21. avgusta 1925 imenovani: dosedanji honorarni profesor dr. Janko Pole C za rednega profesorja zgodovinskega razvoja javnega in zasebnega prava, dosedanji izredni profesor dr. Gjorgje Tasič za rednega profe« sorja ustavnega prava in pravne filozofije. Z odlokom prosvetnega ministra dne 5. marca t. 1. je bil postavljen dosedanji honorarni nastavnik dr. Alojs zij Ran t za honorarnega profesorja za državno računoslovje; z odlokom prosvetnega ministra dne 21. julija t. 1. pa: višji državni pravdnik v Ljubs Ijani dr. Anton Kremžar za honorarnega profesorja za posebni del kazenskega prava, vladni svetnik dr. Rudolf Andrej ka in veliki župan v pok. dr. Frane Vodopivec za honorarna nastavnika za upravno pravo in upravno postopanje.
II. Dopust je imel v poletnem semestru izredni profesor dr. Mirko Kosič.
III. Za šolsko leto 1924/25 je posloval kot dekan redni profesor dr. Milan Š k e r I j, kot prodekan pa redni profesor dr. Fran E 11 e r.
iRaz.ne vesti. 101
IV. V zakonodajnih odborih ministrstva pravde za pripravljanje načrtov za poedine zakone so v tekočem letu sodelovali redni profesorji dr. Metod Dolenc, dr. Gregor Krek in dr. Anton Skumovič.
V. V zimskem semestru, ki je trajal od 1. oktobra 1924 do 27. janus arja 1925, so predavali: red prof. dr. Skumovič: institucije rimskega prava (4 ure); jurisprudenca vsakdanjega življenja (rimsko pravo), (1 ura); civilno pravdno postopanje (3 ure); o sodbi (civilno pravdni red) (1 ura);
— r. prof. dr. R. Kušej: katoliško in pravoslavno cerkveno pravo (4 ure); obrisi cerkvenopravne zgodovine (2 uri); —¦ hon. prof. dr. J. Polec: zgodo« vinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava, javno pravo (4 ure); zgodovinski razvoj kazenskega prava in sodnega postopka (2 uri); — kontr. red. prof. M. Jasinski: uvod v pravno zgodovino slovanskih narodov (2 uri); pravna zgodovina južnih Slovanov (3 ure); starorusko kazensko pravo primerjalno s kazenskim pravom južnih Slovanov (1 ura); red. prof. dr. G. Krek: zemljiška knjiga (1 ura); splošni nauki o objektivnem in subjektivnem pravu (3 ure); osebe v državljanskem pravu (1 ura); — red. prof. dr. St. Lapajne: ženitno pravo (3 ure); zastavno pravo (1 ura); me4= narodno in medpokrajinsko zasebno pravo (2 uri); — red. prof. dr. M. Škerlj: trgovin.sko in menično pravo (5 ur); — hon. nast. inž. I. Pehani: rudarsko pravo (2 uri); — red. prof. dr. M. Dolenc: kazensko pravo (splošni del) (5 ur); temeljni problemi krimnalistike: kriminalna psihologija (1 ura);
— red. prof. dr. L. Pitamie: ustavopravna veda (4 ure); splošna načela upravnega prava (2 uri); izred. prof. dr. Gj. Tasič: ustavopravna veda (2 uri); upravno pravo (2 uri); pravna filozofija (2 uri); — kontr. red. prof. dr. A. Bilimovič: narodno gospodarstvo (4 ure); metodologija narodno« gospodarske vede (1 ura); — r. prof. dr. Fr. EUer: finančna veda, I. del (5 ur); —¦ izred. prof. dr. M. Kosič: narodno gospodarstvo (agrarna in industrijska politika) (3 ure); statistika, II. (demografija) (2 uri); socijolos gija (pregled novejših socijoloških teorij) (1 ura); — hon. prof. dr. K. Šavs nik: vpliv bužctnega prava na upravo (1 ura); — hon. nast. dr. A. Rant: državno računoslovje (2 uri).
Seminarje, oziroma vaje so imeli profesorji: dr. Krek, dr. Dolenc, dr. Pitamie, dr. Bilimovič, dr. EUer.
VI. V poletnem semestru 1925, ki je trajal od 15. februarja do 28. junija 1925, so predavali: red. prof. dr. Gr. Krek: pandektno pravo kot uvod v sedanje državljansko pravo (4 ure); stvarno pravo (3 ure); — red. prof. dr A. Skumovič: institucije rimskega prava (4 ure); jurisprudenca vsakdanjega življenja (1 ura); civilno pravdno postopanje (3 ure); o sodbi (1 ura); red. prof. dr. R. Kušej: katoliško in pravoslavno cerkveno pravo (4 ure); državno cerkveno pravo (2 uri); — kontr. red. prof. M. Jasinski: pravna zgodovina južnih Slovanov (3 ure); starorusko kazensiko pravo (XI.—XV. stol.) primerjalno s kazenskim pravom južnih Slovanov (1 ura); interpretacija zakona Štefana Dušana (3 ure); — hon. prof. dr. J. Polec: zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava, zasebno pravo (4 ure); red. prof. dr. St. Lapajne: roditeljsko in skrbstveno pravo (3 ure);
102 Razne vesti.
zastavno pravo (1 ura); obveznosti ex variis eausarum figuris (1 ura); mednarodno in medpokrajinsko zasebno pravo (1 ura); — red. i>rof. dr. M. Škerlj: trgovinsko in menično pravo (3 ure); izbrana poglavja iz četrte knjige trgovinskega zakonika (1 ura); zaščita industrijske svojine (2 uri); — hon. nast. ing. 1. Pehani: rudarsko pravo (2 uri); — red. proi. dr. M. Dolenc: kazenskopravdno postopanje (4 ure); kazensko pravo (2 uri); temeljni problemi kriminalistike, kriminalna psihologija (1 ura); — red. prof. dr. J. Plečnik: o vprašanjih medicinske narave, pomembnih za jurista (2 uri); — red. prof. dr. L. Pitamie: ustavno pravo kraljevine Srbov, Hrva= tov in Slovencev (4 ure); ustavojjravna veda (1 ura); zgodovina pravne filo« Zofije srednjega in novega veka (1 ura); — izred. prof. dr. G j. Tasič: ustavo« pravna veda (2 uri); upravno pravo (2 uri); filozofija prava, o metodi tolmačenja zakonov (2 uri); — kontr. red. prof. dr. A. Bilimovič: narodno gospodarstvo (5 ur); — red. prof. dr. F. Ellcr: finančna veda (5 ur); — hon. prof. dr. A. Rant: državno računoslovje (2 uri).
Seminarje, oziroma vaje so imeli redni profesorji dr. Dolenc, dr. PU tamic, dr. Bilimovič in dr. Eller.
VII. Fakulteta jc izdala svoj četrti Zbornik znanstvenih razprav, ki prinaša na 18 polah razprave 7 profesorjev. Dalje je izdala Zvezna tiskarna in knjigarna tretji učbenik juridične fakultete «Dušanov zakonik« (spisal redni profesor dr. Metod Dolenc).
VIII. V zimskem semestru 1924/25 je bilo na juridični fakulteti 376 rednih in 7 izrednih slušateljev, med njimi 9 ženskih. V poletnem semestru 1925. pa je imela fakulteta 333 rednih in 10 izrednih slušateljev, med njimi 19 ženskih.
IX. Pravnozgodovinski državni izpiti so se vršili tekom leta v treh terminih. Izprašanih jc bilo 87 kandidatov, pri 8 je bil uspeh odličen, pri 21 dober, pri 31 zadosten, pri 27 nezadosten. Pravosodni in državoslovni državni izpiti so se vršili vse leto. Pravosodnih izpitov je bilo 36, med njimi 8 z odličnim, 10 z dobrim, 14 z zadostnim in 4 z nezadostnim uspehom. Državoslovnih državnih izpitov je bilo 34, med njimi 11 z odlič« nim, 10 z dobrim, 11 z zadostnim, 2 z nezadostnim uspehom. — Rigorozom se je podvrglo skupno 48 kandidatov. Pravnozgodovinski rigoroz je delalo 12 kandidatov; pri 2 je bil uspeh odličen, pri 8 zadosten, pri 2 nezadosten. Pravosodni rigoroz je delalo 17 kandidatov: uspeh je bil pri I odličen, pri 10 zadosten, pri 6 nezadosten. Državoslovni rigoroz jo delalo 19 kandi« datov-: pri 3 je bil uspeh odličen, pri 15 zadosten, pri 1 nezadosten.
X. Promovirali so za doktorje prava: 28. februarja 1925 Ervin M es jak iz Slovenske Bistrice; 2. maja 1925 Igor Rosina iz Ljutomera; 9. junija 1925 Stojan B a j i č iz Postojne, Srečko Grmovšek iz Pilštajna, Hinko Lučovnik iz Ljubljane; 27. junija 1925 Valentin Benedik iz Ljubljane, Ivan Bizjak iz Stožic pri Jezici, Jakob Mlinar iz .Stare vasi pri Žirch in Stanko Tominec iz Ljubljane.        Dr. Viktor Korošec.
(Svetosavske tekme na juridični fakulteti v Ljubljani.) Udeležba tekmecev za svetosavske nagrade Nj. Vel. kralja za 1. 1926 jc bila precej
Rame vesti. 103
manjša od predlanskega leta. Na dan proslavitve svetega Save, 27. januars ja 1925, je razglasil g. vscučiliški rektor dr. Leonid P i t a m i c na slav« nostnem zborovanju v prisotnosti odličnih gostov in mnogobrojnega sluša« teljstva, da sta bila po sklepu sveta juridione fakultete odlikovana pravnika: g. Josip Dobrošek iz Hoč ob Pohorju z nagrado 800 Din za svoje delo: «V čem kaže zakon o nabavljalnih zadrugah napredek napram našemu zakonu o pridobitnih zadrugah?« in pa g. Matija P r i m u s iz Zagreba z nagrado 600 Din za svoje delo: «Pomen priznanja za kazensko pravo.» Bila sta edina tekmeca; obe njuni deli ste izbrani iz skupine tematov pravos-odnega studijskega oddelka. Za vsa druga temata, osobito iz pravnozgodovinskega in javnopravnega studijskega oddelka (glej «Slo--venski Pravnik 1925, str. 96), ni bilo nobenih tekmecev. Oba to leto odli= kovana gg. slušatelja pa sta si bila priborila nagrade tudi že prejšnji leti. Za prihodnjo svetosavsko slavnost (27. januarja 1927) je razpisal svet juridične fakultete naslednja temata: 1. Iz pravnozgodovinskega studijskega oddelka: a) »Pravni položaj trgovcev po rimskem pravu«; b) »Pravice in dolžnosti patronov po občem cerkvenem in po parti« kularnem pravu naših pokrajin«; c) «:Notranji ustroj avtonomnih mestnih občin vzhodne Istriije po kastavskem, veprinaškem in moščeniškem statutu.« II. Iz pravosodnega studijskega oddelka: a) «Dejanja v sili, po kazenskem in civilnem pravu (primerjalno)«; b) Konvencijx>nalna kazen po trgovinskem pravu in njeno razmerje k določbam § 1336 o. d. z.»;
c) «Kako je presojati konkurenco več zločinov, ako se nai kaznujejo po splošnih kazenskih zakonikih, veljavnih v Slovenji in v Srbiji, ter po zakonu o tisku?«; č) Vpostavitev v prejšnji stan po svojem pravnozgodo^ vinskem razvoju in po sedaj veljajočem pravu (c. pr. r.)«. — III. Iz javnopravnega studijskega oddelka: a) »Pridobitni svet po naši ustavi v primeri z analognimi instituti v drugih državah«; b) »Razme« jitev kompetenc med civilnimi in upravnimi sodišči, posebno z ozirom na javnopravne pogodbe«; c) »Zgodovinski razTOj meddržavne arbitraže«; č) »Splošni vidiki zaščite delavcev po pravnem stanju, ki je veljalo' v Sloveniji in Dalm.aciji ob prevratu, po zakonu o radnjama z dne 29. junija (12. julija) 1910 in po zakonu o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922»;
d) »Naša trošarina na žganje. Zgodovinski oris zakonodaje in kritična ocena v finančno«, gospodarsko« ter socijalnopolitičnem oziru.« — Naj bi obilica tematov dala pobudo za čim mnogobrojnejše tekmovanje akadems skega naraščaja, ki ima veselje do pravniškega znanstvenega dela!
Dr. M. D.
Prispevek k domači pravni zgodovini. Pravni institut zaveze pod klavzulo »des allgemeinen Landsehadenbundes«, t. j. nekaka generalna zastava vsega premičnega in nepremičnega imetja, ki je veljal tudi na Kranjskem, je dr. M. Dolenc zasledoval po zapiskih vinogradskih zborov tja v 18. stoletje. (Dušanov zakonik str. 136).
V konvolutu Peter Pavel Glavarjeve ustanove v registraturi velikega župana v Ljubljani se nahaja načrt kupne pogodbe, katerega je sestavilo
104 Razne vesti.
1. 1808 C. kr. združeno kranjsko^goriško provincijalno državno knjigovods stvo v Ljubljani, za primer prodaje gospoščine Lanšpreške v novomeškem okrožju.
Po tem načrtu bi moral kupee, (ki sme biti tudi oseba neplcmiškega rodu, ne sme pa biti 2id ali turški podanik) plačati % kupnine takoj ostanek pa v obrokih.
Načrt določa v zavarovanje v 8. točki:
Zur Sieherung dieses Kaufsehillingsrestes aber, und der hievon abfallenden Zinsen hat Kiiufer sein siimtliches Hab und Gut iiberhaupt und zwar bei Verbindung zu den Landschadenbund in K r a i n insbesondere aber die verkaufte Herrschaft Landspreis zur Special Hypothek zu vcrschreiben und den Kaufkontrakt ... auf den ersten Platz ... intabulieren zu lassen.
O garancijski listini, katero zahteva omenjeni institut, v načrtu ni govora, to pač vsled tega, ker bi bila pismena pogodba itak sklenjena in odobrena pred javno oblastjo in torej vživala fidem puhlicam; pač pa določa naslednji odstavek skladno s tem pravnim institutom, da sme deželno poglavarstvo gospoščino ponovno prodati, če kupec ne bi izpolnil pogojev in to brez predhodne tožbe ali pravdanja pred sodiščem, ter nadalje, da se mora kupec za ta slučaj odreči svojim pravicam in ugovorom.
Ker datira listina iz časa tik pred francosko okupacijo ilirskih dežel, smemo sklepati, da je omenjeni institut živel na Kranjskem do uvedbe Code Napoleona z 1. I. 1812 1. Morebiti je prišel začasno do veljave zopet z avstrijsko restavracijo 1813. 1., ko se je via faeti uvajalo' prejšnje pravno stanje.
Temu provizoriju pa je v privatnem pravu naredila konec uvedba o. d. z., uvedenega dne 1. V. 1815. v postojnskem, ljubljanskem, novos meškem in beljaškem okrožju. E. Bayr.
(Upravno kazensko pravo.) K članku, natisnjenem v št. 9—12 letnika 1925 pripominjam: Pripomba pod črto na strani 218 bi se utegnila napačno tolmačiti, kakor da je naredba notranjega ministrstva z dne 13. XL 1919, št. 752 Ur. 1. o omejitvi točenja alkoholnih pijač še vedno veljavna. Tb pa ni res, ker ta naredba ni bila predložena zakonodajnemu odboru glasom člena 130 ustave. V veljavi so tedaj ostale le odredbe sreskih poglavarjev, izdane na podlagi § 54 obrtnega reda. Ker pa je med tem izšel pravilnik o gostilnah in kavarnah z dne 15. VI. 1925, št. 268 Ur. 1., ki urejuje zadevno snov v členu 55, je smatrati, da so s tem prenehale veljati i predmetne odredbe sreskih poglavarjev, izdane na podlagi § 54 obrtnega reda. Posles dica tega pa je spričo besedila v točki a) tega člena, da točenje žganih opojnih pijač ob nedeljah splošno ni več prejKtvedano, more pa se z novimi odredbami na podlagi cit. § 54. zopet prepovedati.
Na strani 221 je citati v četrtem odstavku pravilno ... z dne 16. de« cembra 1919 in na strani 224 v 21. vrsti pa ... pred 1. januarjem 1916.
Dr. Fran Ogrin.
1