Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti z» celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40kr.. začftertleta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici ?.prejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta t gold.; ako zadene n« ta tbe tako. kakor m sam želi. In kmalo se mu jm-ivči »lok;iz« tako zaviti, da nc dvomi ver. marveč postane popolnoma neveren Teh dokazov pa bi naravoslovec iz svoje vede tudi • :.»vi iezno nikdar ne mogel izpeljati, ako bi ne prestolu njenih mej. Naravoslovec se ima pečati z naravo in njenimi prikaznimi, ter poiskati postave, po kterih se prikazni gode. I >alje njegova veda ne seže. Prestopil j>o'i : ted:.j sv-»j delokrog, postavil >e -- e\tra artera — kakor hitro bode nekaj dalje vprašal , od kod narava, ...t kod njene postave, so li od Boga, ali si jih je dala *ama. S takimi in enakimi vprašanji o Bogu, duhu, svobodi peča -e teologija in filozofija, nikakor pa ne naravoslovje. Ako tedaj naravoslovec vsa ta vprašanja zaničuje, vse to taji, ter se tako postavi v veri sovražno taborišče, vzrok temu ni njegova veda, in naravoslovje, n.vco slaba špekulacija, kteri se jc vdal naravoslovec šzstopivši iz svojega delokroga. Slednjič je pa preslabo poznavanj ■ nasprotnega pa »udi lastnega stališča kakor drugod tako tudi med bogoslovci in naravoslovci dostikrat poglavitni vzrok prepira in nasprotovanja. Bogoslovci so večkrat preslabi naravoslovci, da bi mogli vselej ločiti, kaj je vednostno dognana resnica, kaj le negotova hipoteza: a naravoslovci so v obče še veliko slabeji bogoslovci, in dostikrat še naj potrebnejŠih verskih resnic ne vedo, kaj še le, da bi vselej na tanko ločili med nezmotljivim cerkvenim naukom in pa mnenjem posamesnih razlagalcev sv. pisma; da bi mogli vediti, kaj res uči sv. pismo, in kaj le oni sami ali drugi napačno iz njega brati hočejo. — Sploh je pa skušnja še vedno pokazala, da se le oni, ki so v lastnem delokrogu h', poveršni, brez temeljite vednosti, radi ošabno s prepiri zaletavajo v ptuji delokrog, ter z učenostjo bahajc se sovražno mečejo karanje na drugo polje. Prava iu temeljita učenost stori človeka ponižnega, zakaj pravi učenjak še le na tanko spozna, koliko mu je šc neznanega; zato pa tudi ne bo ošabno segal v ptuje delokroge, marveč strogo se bo deržal lastnega stališča, in težko bode kterikrat prišel v konflikt. Zakaj povsod, kjer se naravoslovske vede dotikajo z bogoslovskimi, posebno s svetim pismom, kaže se vzajemnost toliko lepše, kolikor bolj natančne so preiskave, na kolikor viši stopnji j«; veda. Tako je bila najnovejša izmed naravoslovskih ved, že omenjena geologija, ki se 1»eča s preiskavanjem zemlje in posebno okamnelih ali tako drugač ohranjenih ostankov iz starodavnih časov, v svojem pcrveui početku silna nasprotnica vere in sv. pisma; a današnji čas. ko je ta veda z natančnejimi preiskavami storila že velik korak naprej, poterjuje nam ravno ona prav določno mnogo v svetem pismu zapisanih resnic, n. pr. o stvarjenji svetil, kako je Bog v še-sterih dneh zaporedoma pripravljal zemljo človeku za stanovanje, dalje o vesoljnem potopu in drugo. — Tako imamo od napredka te in drugih naravoslovskih včd pričakovati le naj boljšega vspeha tudi za versko stališče. Bogoslovec sc torej ne trese pred vedno bolj natančnimi naravo3lovskimi preiskavami, marveč z veseljem jih pozdravlja, naloga naj mu je po mogočnosti soznaniti se tudi z njihovimi resultati. — So pa in morajo biti zastopniki verskega stališča nasprotniki onih laži-naravoslovcev, ki versko naravoslovsko stališče le polovičarsko poznajo, ter imajo o obeh napačne pojme, potem se pa z učenostjo širokoustijo po umazanih časopisih, ter mislijo podkopati in uničiti sv. vero pobijajo z dokazanimi na-ravoslovskimi resnicami dostikrat nauke, ki jih sv. vera nikdar učila ni; drugi pot zopet kazajc nasprotje med verskimi resnicami in naravoslovskimi sanjarijami, ki jih vera nikdar poterditi ne more in jih tudi ne bode. S takim ravnanjem osrainotujcjo in smešijo sicer le sami sebe, a vendar pri nevednih , kterim svoje spise vrivajo , tudi mnogo škodujejo. Zato pa je treba pozornosti, da se taki kakor resneji napadi na sveto vero s pojasnjenjem resnice vsikdar krepko odbijajo. Pelhifieajsetiefttica ob «Jatirans/tetn mor/i• V Skednji, 10. kimovca 1S72. Stoječ na prijetnem hoincu Skedcnjskc višave tik jadranskega morja, oziraje te po Široki veličastni in mirni vodni planjavi, premiš-ljevaje zdaj mogočne vojne barke , ktere pa za volj daljine so sc vidilo ko majhni čolniči na Ljubljanici, zdaj prelepe „mandrijc" teržaške okolice: zagledam neute-goma „karoce" (kočije) ena za drugo hiteče proti Skednju, in ko bi trenil ustavile so se pred stanovanjem ondotnega gospoda dekana, ki je bilo že napolnjeno z gg.duhovni. Vprašaš, zakaj toliko duhovnov delavni dan in že o poli osmih zjutraj v Skednju? — Poslušaj! Deset mašnikov, ki so pervi posvečenci Njih vzvišenosti, pre-milostljivega sedanjega škofa teržaško-koperske duhovne vladije obhaja danes svojo 2oletnico svojega duhovništva. Izvolili so si Skedenj (Servolo), da hočejo ondi s svojim preljubljenim vladikom to slovesnost obhajati, in da bi slovesnost bila toliko častitljivši, pripeljali so seboj še tudi drugih 10 duhovnov, med kterimi je bilo 5 p. n. gg. korarjev. V dekanijskem stanovanji, poklonivši se g. dekanu, oblekli so se v cerkveno že pripravljeno obleko, ter grejo 2 po 2 po svojega vikšega pastirja in kmalo pridejo z njimi v navadnem redu v farno cerkev sv. Lorenca mu-čenika. Ura je odbila osem, in viši pastir stopijo pred veliki altar, kakor pred 25 leti tako tudi zdaj, nekervavo daritev za svoje perve posvečence darovat nebeškemu Očetu. Med sv. mašo so vsi izvan enega prejeli naj sve-tejše Rešnje Telo iz rok svojega vikšega pastirja. Dragi bralec, rečem ti, to djanje je bilo v resnici ginljivo!... Po sv. maši šli so iz cerkve v prostorno stanovanje Njih vzvišenosti, v kterem je bil zajutrek. Gledati to častitljivo družino je bilo v resnici veselje. Radost sijala je na obrazu vsakterega 22 zbranih, posebno pa pri onih 10, kteri so obhajali 251etnico. Ne-previdoraa mine prijetni čas, ura bije tri četerti na deset, znamnje, da grejo zopet v cerkev. Toda Božja hiša, poprej tako lepa v svoji obleki, zdaj černa žaluje ... Zakaj ? Oh, ni vsih, kakor so bili pred 25 leti. Štiri izmed njili je pokosila nemila smert, v njih mladosti jih je pogreznila v čemi grob; zat6 hite zdaj v cerkev molit in prosit nebeškega Očeta, ako kteri njih rajnih součencev v večnosti terpi zavoljo kakošnega pregreška, kterega se nobeden lagljej ne vdeleži, kakor ravno duhoven pri svojem imenitnem pa tudi težkem opravilu v vinogradu Gospodovem, da bi njemu odpustil, in po molitvi in daritvi sv. maše, ktero hočejo ostali za nje opraviti, vse vzel v nebeške prebivališča. V ta namen začela se je černa maša z asistenco, ktero so imeli mnogočastni župnik g. Urban Golmajer, kteri poprej ravno zavolj tega niso bili obhajani. Pred sv. maso odpele so se bile dnevnice in molitve za umerle. O poli ene bilo je opravilo dokončano. Bil je delavnik , vendar je bila cerkev z verniki napolnjena. Iz cerkve zedinjcni gredo k svojemu Očetu, mil. škofu, in poklonivši se jim izroče klasično poezijo, vzeto iz njih hvaležnih sere , ktero eden izmed 10 deklamira v pričo vsih, ter razodeva nc samo svojih, ampak občutke vsih 10 svojemu višemu pastirju. Ura jc 1 čez poldne in glas se sliši po vertu spre-hajočim: Gospodje, obed je pripravljen; in zdajci jih je skupaj 2.'». Obed spodoben, veselje veliko, vse bolj po domače, bili so vsi kakor eden. Vsim se je vidilo, da jim je drago biti v taki drušini. (Jas napitnic pride, pri-serčnost se še bolj vname. Eden izmed deseterih napije v imenu součencev preinilostnemu gospodu vikšemu Pastirju v latinskem jeziku; ali ker ta jezik, kakor jc sam rekel, ni mu šel tako iz serca, kakor j>uk materinski slovenski, je dokončal napitnico v domačem jeziku, kar je serčno veselje obudilo. Na to vzdignejo se Njih Vzvišenost ::> govore : ,,Zahvaljujem sc za Vaše odkrito serce; bodite prepričani, da ljubim vso duhovšino svoje škofije, Vas pak ljubim še več, ker Vi ste moji pcrvenci!" Zivio, živio!... je bil odziv. Kmalo potem drugi izmed 10 v gladkem, kratkem, pa Čverstcm latinskem govoru nazdravi sv. Očetu papežu Piju IX. Ogromni ,,Vivat" je odgovor. Njih vzvišenost napijejo presvitl. cesarju Frančišku Jožefu, in z živimi odzivi so bile napitnice dokončane, z njimi pa tudi kmalo po tem obed. Po obedu jc bilo zopet radostno in prijazno kremljanje; v vsakem kotu na vertu jih jc kaj skupaj stalo in veselo pomenkovanje se je razlegalo. Proti večeru je bilo vse dokončano. Nekteri odpeljali so sc v Terst, nekteri pak ostali so v Skednju pri gostoljubnem gospod dekanu. — Bog živi tudi naše Goriške verstnike na Sv. ti gori, kteri iz tega pisanja spoznati morejo, da nam kakor pervencem našega mil. a nikakor ne velja od oblačil rumenih ali zlate barve iS. R. <'. Mart. 1S.'1;. Tudi se vijo!-čina barva ne sme rabiti /i černo. S. R. C. 2.'>. Jul. : ,,Missas deli. eclebrandas essc oiunino in param, nigris, adeo ut violacea adhiberi ne^ueant, nisi in času quo die 2. Nov. Ss. Kucharistiae Sacramcntum publicie tidclium adorationi sit expositum pro solemni < >r. 4<> bor." V srednjem veku izdelavah so cerkv. oblačila veči del po samostanih; in živa vera, ki jc navdajala verne in veliko spoštovanje do hiše živega Boga, ki je napol-novalo ljudstvo, ni prašalo: kaj jc narcencjši, temuč kolikor je premoženje dopuščalo, sc jc odbiralo v Božjo službo, kar jc bilo dobiti naj lepšega, naj dragocenejšega in naj častitljivšega. Ni šc bilo v tistih prejšnjih stoletjih fabrik in prekupovavcev, ki bi bili dobička iskali pri izdelovanji cerkvenih oblačil: temuč umetniki, veči del po samostanih živeči, ki jih niso prašali: za koliko nar ceneje narediš ali: kako hitro boš izdelal, dobili ,o blago in v>ega potrebnega v roko, in reklo se je: iu imaš vsega, kar potrebuješ, zdaj pa delaj dokler ho«-« i, da lc kaj dostojnega izdelaš. Zato iz tistih časov , za lepoto liiše Božje in za Božjo čast vnetih, nc najdemo goljufivih izdelkov le za oko in videz narejenih, tem ič vse je pravo, za moč, z nar večo umetnostjo izdclac«*, in pobožni duh, ki je navdajal umetnika, najde se vdih-njen umetnemu i/.dciku. Tudi podobe na cerkv. oblačilih so bilo take, ki so vedno kak vi-i pomen imele: najdeš margaran ali granatno jalvlko, zdaj cveteče zdaj sad: — iz živalstva oroslana, -Iona, krilatega leva, orla, pelikana, ali pa podobščinc iz stare in nove zaveze itd. Vendar od 1<». stoletja dalje se je ta reč veliko na slabše zasukala, odkar se je dobičkarija ter špekulacija polastila izdelovanja cerkv. oprave. Duh časa ni bil več duh pobožnosti, zato se jc tudi zgubil pravi duh in zaumen za cerkveno umetnost, in tabrike so časih jelc ravno take izdelke prodajati za cerkv. opravo, kakor za pregrinjala na oknih, za zote in stole. Terdno, stanovitno blago umaknilo sc jc capam za par lčt, iu tudi olepšava na njih je zgubila vsak pomen; bolj ko je bilo raaro-gasto, bolj sc je hvalilo. Marsikaj vzrokov jc to z.t-grcŠilo; vmes časih, se vč da, tudi uboštvo cerkva, ki so bile primorane segati po tem, kar sc je dobilo nar-cenejšcga, akoravno vedno resničen ostane prigovor: kar silno ceno kupiš, drago plačaš. — Zadnje desetletja se je hvala Bogu, v te) zadevi precej na bolje obernilo; zalivati sc imamo zato posebno bratovščinam sv. R. T., ki so krenile na boljšo pot in so pridobile nekaj fabri- kantov, ki jim izdelujejo blago pravo in terdno pa kolikor moč vjcerkvenem duhu vravnano. (Konec IX nasi.) Vincencij Vovk, biv*i dekan v Metliki in kasneje župnik v sent-Rupertu na Dolenjskem. (Spisal Janez Miiller, župnik na Mirni pri šent-Rupertu.) IV. (Dalje.) Otroci, ki so se hodili učit za sv. izpoved in za pervo sv. obhajilo, znali so brati skoro vsi. Da jim je ta nauk bil lažji, ker so imeii silno daleč, odloČili so gosp. dekan, da so gospodje kaplan je otroke po pod-družnicah učili; eden v cerkvi pri „Trijeh farah", eden pri sv. Antonu v Ternovci, in eden pri sv. Martinu v Metliki. Vsak dan po veliki noči je bil ta nauk do konca učnega leta; začel se je vselej ob dveh popoldne. Nekteri otroci so bili jako umni in so se prav dobro naučili kerščanskega nauka. Da so gosp. dekan župljane za cerkveno obiskovanje bolj vneli, začeli so cerkev za cerkvijo popravljati, pa vse z majhnimi stroški; česar ljudje niso uter-peli, to so dali sami, da je bila le cerkev lepa, kar je ljudem jako prikupovalo cerkev. Poddružnica je vsaka imela kaj novcev, ker so ključarji mošt jeseni pobirali in na poddruščino dajali, in kedar je bil skupaj, prodali so ga, kolikor so mogli — čem boljše je bilo gospodarstvo, tem več so novcev dobili za olepšavo ostareiih cerkev; a ker je to gospodarstvo sploh bilo slabo, pre-skerbeli so gosp. dekan, da se je z boljšim namestilo, kar sicer marsikteremu razvajenemu ključarju ni bilo po všeči, ali gosp. dekanu je moralo bolj mar biti za cerkve, kakor za osebno samovoljo. Le župnijska cerkva ni imela dohodkov — takih, s kakoršnimi so se ponižno smele ponašati poddružnice. Oskerbljal jo je kri-žanski red, pa premalo. Nemudoma so sc gosp. dekan lotili popravljanja. Najpopreje so s kositarjem prekrili zvonik — po stavbi, kakor je prav primerno mestni vč-liki cerkvi. Zvonik je torej imel lep klobuk, ali v njem so bili majhni zvonovi, res premajhni za tako veliko duhovnijo. Začeli so premišljati, kako bi preskerbeli glasnejše zvonjenje; novcev ljudje niso mogli skladati; brez pritežnosti pa so dajali mošta, vsak po velikosti svojega zemljišča in po ljubezni do cerkve za nove zvonove, ter nabrali so ga veliko, ki so ga pozneje drago prodali. Zdaj so nemudoma določili, kake glasove morajo imeti novi zvonovi — in naroče jih v Ljubljani pri Zamašil. Zvonove pripeljejo z veliko slovesnostjo in obesijo. Veliki zvon je težak nad 43 stotov. Plačali so jih s tem, kar so bili dobili za nabrani mošt, kolikor pa je novcev manjkalo, dali so jih sami g. dekan. V lepem zvoniku in poleg tako soglasnega zvonjenja pa je bila zelo revna ura ; za to se pogode z znanim urarjem v Lučinah — in naredi prav dobro uro. Le mestna cerkva je sedaj potrebovala še olepšave. Popravljene so bile cerkve pri ,,Trijeh farah", kjer je bilo tačas navadno pokopališče tudi Metličanov; tudi cerkev žalostne Matere Božje je bila olepšana: pomalal jo je bil podobar in malar iz Kranja — Ehegartner. Ta malarija je prav dobro dopadla ljudem, zato g. dekan zopet začnč misliti na župnijsko cerkev, da bi jo dali zmalati. Ker so ljudjč bili prepričani, da je njih darežljivost izdatna, so zopet radi dajali mošta; kmalu pa bi bila lepa namera spodletela zaradi nemirnega 1848. leta; gosp. dekan ne od-jenjajo. Začeli so iskati sposobnega umetnika, ker Ehegartner je bil umeri. Govorili so z nekolikimi Italijani, ki so se po malem tudi s slikarijo pečali, pak niso nobenemu mogli zaupati cerkvene malarije, zatč ne, ker jih niso do dobrega poznali. Eden Italijanov nasvetuje nekega Domenika Fabris-a iz Osope; pozvedujejo, koliko zn&, vse ga hvali; torej rek6 po-nj pisati in leta 1849 umetnik pride in začne na presno malati. Nekaj je bilo že leta 1849 zdelanega; stebre ob zidu so tudi pomra-morili. Malarija na oboku je med obodi: nad velikim altarjem so štirije evangelisti, na oboku vnebovzetje Matere Božje. Po cerkvi je verhi oboka pekel; Jezus pred Pilatom, Jezus na Oljski gori, Samarijanka, sv. Janez Kerstnik, sv. trije Kralji in vstajenje Jezusa Kristusa, pa Vera, Upanje in Ljubezen. Med temi slikami pa je ostalo veliko praznega zida; nd-nj je drug Italijan naredil lepe arabeske in povsod je cerkvo prevlekel z zelenkasto barvo. Kaj lepa je bila dokončno zmalana cerkev jeseni 1850 in pripravljena za blagoslovljenje, ker bila je skoro vsa prenovljena. Gosp. dekan k blago-slovljenju povabijo mnogo gostov; radost je bila splošna ; zato so tudi z veseljem in s ponosom tako lepo cerkev kazali ptujcem, česar je bila vredna posebno zaradi izverstnih slik. Da so Božjo službo tem bolj poveličali, oskerbeli so cerkvo z lepim belilom ter platneno robo, z lepo cerkveno obleko. Z njih pomočjo so Metličanje vstanovili godbo: godce je dobro izučil Lavosl. Čolnar, ki je svoje dni pri domačem polku bil podkapelnik. O velikih praznikih je v cerkvi sv. Nikolaja v Metliki pri slovesnih sv. mašah bila godba z lepim petjem, kakor se le po večih mestih utegne slišati. Tako je bilo tudi z drugimi cerkvenimi slovesnostimi. Vse to pa je tudi silo veliko ljudstva vabilo k Božji službi in k vsa-kojakim cerkvenim slovesnostim; navezovalo jih je bolj na domačo cerkvo, — in res je ob nedeljah in praznikih svetišče bilo kar z ljudmi natlačeno. (Dalje nasi.) Ogled po Slovenskem in dopiaU Iz Ribnice. Molitve in procesije za sv. Očeta so bile v Ribniški dekaniji opravljene mesca avgusta. Vdeležile so se jih vse duhovnije. 16. avgusta dan Karmelske Matere Božje, smo se zbrali pri novi Štifti, duhovnije Ribnica, Dolenjavas, Struge. Od Ribnice smo šli vsi skup v procesiji na namenjeno božjo pot. Tje so tudi prišli iz duhovnij Drage, Loškega potoka, Sodražice, z Gore in sv. Gregorija. Ljudstvo je bilo silno veliko, duhovnov 10. — Gosp. Babnik je pridigoval priliki primerno, jaz sem imel veliko mašo. — Duhovniji Lašiče, Rob (Turjak) ste šle k Materi Božji na veliko Slivnico; Dobrepolje k domači podružnici. Bog nam daj viditi kmalo sad. naših molitev. M. Skubic. Iz Osiluice. J. St. — Pri nas je bila procesija sv. Očeta za zmago k podružnici j&v. Ane in Božje porodnice Marije Device na mali Šmarni dan, ko je ona s svojim rojstvom žalostnemu svetu veselje naznanila. Iz farne cerkve in 4 podružnic od vsih strani fare z gorečimi molitvami romali smo v peto podružnico sv. Vida. V tej cerkvi so se zedinile vse podružniške procesije v eno in nenavadno veliko množico vernih ovčic s svojim dušnim pastirjem, dasiravno so imeli po 3, in velik del farmanov celo do 4 ure hoda daleč. Vzdignili smo se od tam med glasnimi molitvami in pobožnim petjem naprej proti hribu sv. Ane. Do solz in glasnega zdihovanja po cerkvi bili smo tudi možaki terdih sere nehote ginjeni, ko smo premišljevali v ginljivi pridigi Marijo pomoč kristjanov, to-lažnico vsih žalostnih in začetek našega veselja, z zaupanjem, da tudi Piju IX bode pomagala, kije pomoč kristjanov in varhinja sv. cerkve in našega sv. Očeta Pija IX. S slovesno sv. mašo in lavret. litanijami se je sklenilo opravilo. Iz Vatovelj, na kranjsko-primorski meji. J. Vč. — Dobro znamnje za naše sicer slabe čase je to, da se ljubezen do križanega Jezusa z napravljanjem kri-ževega pota povsod po Slovenskem močno razširja. Tudi mi smo bili vsi ginjeni in hvaležni, ko nam je 1. sept. 14 verlih mladenčev neslo v cerkev table svetega križe-vega pota, ki ga nam je naslikal g. Alojzij Gecelj iz Kranja. 14 belo oblečenih deklic z gorečimi svečami v rokah je svetilo in velikanski obhod je razodeval, kako so ljudje veseli le naprave. Blagoslovil in postavil ga je č. o. Frančišk Kopitar iz Gorice. Bog nam ohrani še mnoge leta čast. gosp. duh. pastirja Jan. Terana, ki tako lepo skerbi za poveličanje hiše Božje. Zastonj se repen-čijo naši nasprotniki zoper sv. vero: slava križa se povsod razširja. Zastonj gerče gerdi novi ajdje, da naj se keršanski nauk verže iz šol. V cerkvi je tolažba, v dru-šini nevernikov pa zdražba. Z Bolliuja, 20. avg. (Dopolnovanje k št. 34 — ob-krajšano. Vr.) Bohinjci, ki so sv. kat. Cerkvi in njenemu poglavarju zvesto vdani, so zmerom imeli milo sočutje s terpečim Pijem, so z veselim Očetom se veselili, z žalostnim pa žalovali in se tako v duhu vdeleže-vali vsih imenitniših dogodb iz njih življenja. Hranili so pa to svojo iskreno ljubezen in nar glokokejše spoštovanje bolj na tihem, ali so jo k večemu z obilnimi podpisi milovalnih in čestitajočih adres in z majhnimi darovi svojemu nar višemu pastirju samemu razodevali. Ali dandanašnji, ko so zakleti sovražniki vsega katol. življenja že očitno in prederzno bahali in lagali, da se za papeža in njegove pravice le še duhovni in mala pešica od njih zapeljanega ljudstva poteguje in briga, veljA posebno tudi v tem oziru vsem katoličanom Kristusovo resno opominovanje: „Tak6 naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaše dobre dela in č a s t č vašega Očeta, ki je v nebesih" (Mat. 5, 16). Radostno smo toraj brali slavnega odbora bratov-šine sv. Mihela na Dunaj i sedanjemu kat. Cerkve žalostnemu stanu jako primerni sklep, da naj se po avstrijskih škofijah napravijo od 2. julija do 15. avg. t. 1. velikanski sprevodi na milostne kraje Marije Device s tem namenom, da bi na prošnje vernikov Ona pri svojem Sinu stiskanemu sv. Očetu in zatirani Cerkvi slavno zmago, narodom pa stanoviten mir in bratovsko edinost zadobila. Obžalovali smo le to, da se zarad daljave do sedaj naj bolj obiskovane božje poti na Brezjah nismo mogli z drugimi duhovnijami begunjske dekanije v praznik sv. Ane tamkaj sniti. Iz te nemile zadrege reši nas modri predlog gosp. bistriškega župnika, naj bi sc po zgledu ljubljanskega mesta in njega okolice na veliki Šmaren vse 3 bohinjske fare zbrale na Bitnjah v prostorni podružnici Mariji Kraljici živega rožnega venca posvečeni, kjer je ta dan že tako velik shod ljudstva iz vsih kotov Bohinja. Gotovo ti je, častiti bralec, ako si kdaj v to romantično kranjsko Svičo zašel, dobro znana ta prijazna cerkev Marijna, ki je ob enem tudi za tu-kajšne prebivalce naj bližnja božja pot; kajti ona te perva pozdravlja kot veselo znamnje in mila priča če-šenja Božjega, ko se po dolgem popotovanji skoz tako imenovane „Stenže" vstopiš na majhen klanec, od koder se odpre mikalen razgled po spodnji dolini. V ta hram Božji k svoji preblaženi Materi smo se zatekli toraj 15. ob 10 dopoldne v dvojnem obširnem sprevodu. Da bi pa slovesnost tega nam zelo zaželenega dneva toliko bolj povzdignili, obljubili so priljudni g. prof. Marn, sošolec našega spoštovanega g. fajm. M., ko so jih prosili, da hočejo o tej slovesnosti pridigati. Imel bi veliko pisati o njih gorečnosti in dobroserčnosti tukaj že 2 leti zaporedoma. Priserčna hvala, in Bog poverni! Po tihi maši v farni cerkvi ob 3/49 tedaj se je začela veličastna procesija pod duhovskim vodstvom k omenjeni podružnici, kjer sta nas že pričakovala gg. župnik Koprivniški in kaplan od Stare fare z obilnim Številom pobožnih molivcev. Pač ginljivo in presunljivo 1'e moglo biti z ajdovskega gradca gledati 2 mogočni tardeli, ki sta eno čez Savski most, drugo čez Babno goro s cerkvenimi zastavami in z znamnjem zveličanja glasno prepevaje litanije vsih svetnikov in lavretanske počasi proti Božji veži se pomikovali, ne kakor nekdaj Valjhunove čete s kervižcljnim sercem vse podreti in pomoriti, karkoli bi se v bran stavilo, temuč z blagim namenom: terdnjavo na Skalo sv. Petra zidano z orožjem molitve rešiti silnih oblegovalcev in serditih sovražnikov. Po opravljenih prošnjah za sv. Očeta in splošnje potrebe so g. Marn v krepkem in lepem govoru jasno in slehernemu lahko umevno razlagali vzrok današnjega slovesnega obhoda, in kdo je pervi sprožil prelepo misel So vseh deželah in kraljestvih avst. cesarstva pod ban-ero sv. križa sklicati in v duhovno vojsko združiti vse zveste otroke sv. Očeta. Pravili so, kako se je na vabilo bratovšine sv. Mihela začelo živo gibanje po slovenskih in drugih pokrajinah, kako je ravno danes na tisučo zbranih gorečih romarjev na božji poti Dobrovski pri Ljubljani. Iu poslušalce tudi prepričati, kako kervavo potrebno je z gorečo molitvijo in drugimi pobožnimi vajami vstopiti se v versto viteških vojskovalcev za pravice sv. apostoljskega prestola, popisali so 1. hude vojske, ki so 8v. katol. Cerkev zadevale pod njenim vojvodom Pijem IX, in 2. so po besedah sv. pisma (Job. 7, 1», daje, človekovo življenje že sploh vojska na zemlji, vsakemu kristjanu posebej priporočevali serčni boj zoper 3 silovite sovražnike, ki svojo moč dobivajo nekaj iz naše lastne spridene natore, nekaj pa iz brezbožnih načel in krivih naukov brezvercev novejšega časa. Ti nasprotniki človeške sreče so zaznamovani v 1. listu sv. Janeza (2, 10). Vse, kar je na svetu, je poželjenjc mesa in poželjenjc oči, in napuh življenja, kar ni iz Očeta, ampak iz sveta." Zavračevali so nas, kako se jc vojsko-vaje s škitom sv. vere oboroženim, ozirati se na prekrasni zvezdi Marijo in Pija. Današnja slovesnost je pač imenitna; kajti taki sprevodi v ogromnem številu doverševani so neutajljivo znamnje vzajemnosti in edinosti katoliške, zraven pa tudi vesel dokaz, kako zelo so se goljufali sicer lisični liberalci in papeževi sovražniki, ki so pri določilu verske resnice o nezmotljivem Učeniku škodoželjno zahrumeli, kako bo od sedaj naprej fara za faro Kristusovega namestnika zapustila in se podala v ljubeznjivo naročje novih luteranarjev, ki se lažnjivo „starokatoličane" imenujejo. Pričajo nam sedanje procesije, kako je pravo zadel ravični in bistroumni protestant Žuželka, ki je zasme-ovaje nečimerno upanje „Dollinger-jevih" privorženeev kmalu po razglasu te dogme leti 1870 v svoji Reformi pisal: „Jedro katoliških stanovalcev je v svoji večini tako cerkveno-verno in Sedežu sv. Petra vdano, da bi z nejevoljo zavernili vse prizadevanje svobodnjakov, ki hoče od Rima jih ločiti. Celo malomarneži, ki sc le po zunanjem še v cerkvenem občestvu znajdejo, se kar malo ne bodo potrudili svoje cerkve z drugo zamenjati." In nadalje, kako slavno spričevanje verne vdanosti in ljubezni dajejo ti obhodi katoličanom samim! O kako mora biti to veselo tolažilo za visokočastitljivega star-čeka v večnem mestu, kadar bero in slišijo, kako katoliški svet zanje moli, ki so sami v pismu do kardinala Antonelli-a rekli, da ni boljšega poroštva za Cerkev in za njenega poglavarja od molitve, ktera se obrača k Njemu, ki ima v svojih rokah osodo vladarstev, in kteri zamore s samim migljejem vmiriti valove in vpokojiti viharje. Iz Slovenograskc doline. Po privoljenji mil. kneza in in škofa jc vsa dekanija Stari terg opravila božjo pot za sv. Očeta na Homci pri Mariji Devici v god rojstva Matere Božje. Iz trinajst duhovnij so priromali ljudje v procesijah med petjem, molitvijo, zvonilora in germenjem možnarjev. To je moralo vsako serce omehčiti, ktero je še keršansko. Pridigi in maše so bile znotraj in zunaj cerkve v kapeli. Ceni se, da do 7000 ljudi je bilo pričujočih. — Veliko jih je opravilo spoved in sv. Obhajilo. Da so prelepi slovesnosti krono postavili, je dopoldne ob devetih lf> gg. duhovnov poslalo sv. Očetu telegram v Kim in še tisti dan ob 9 na večer je prišel v Sloven ji gradeč odgovor po telegrafu v tem pomenu, da sv. Oče vernikom, ki so se sošli k tej cerkvi, za to sinovsko vdanost zahvalo naznanil jej o in jim apostoljski blagoslov sposobno ljubeznijo podeli*. - (To je lepo in častitljivo za Vas, sosedje Stajarci! Bog Vas živi! Vr.) Procesija za sv. Očeta na Svelo goro pri Gorici. — (Konec.) Pet ur je potrebovala procesija iz Gorice do verha Svete gore. Vse to terpljenje romarjev je bilo tolaživni dar, da bi se Bog, glede na taisto usmilil spokornega ljudstva, ter mir podelil cerkvi in prostost njenemu poglavarju. Hitela je romarska procesija kakor pokorni Izak na goro, ne da bi bila ona darovana, temveč da bi se taisti po nekervavem na verhuncu gore za njo daroval večnemu Očetu, ki jc bil njemu p<»koren do smerti na križu; zavoljo tega tudi je v ta spomin viditi med procesijo, kolikor raznih fannanov, toliko križev, znamenj zatajevanja. Hitela je romarska procesija na verh gore, kakor Mozes na goro hiti molit ob času vojske z Amalekiti, da tudi ona na verhuncu sv. gore z združenimi molitvami sprosi zmago Gospodovemu ljudstvu. Hitela je romarska procesija na verh gore, kakor David na verh Sijona, Salomon na verh Morije, da kakor ona dva, tudi oni — romarji odločeni od posvetnega šuma Bogu potožijo stiske svete cerkve, nadloge, preganjanje njenega sv. Očeta, Kristusovega namestnika na zemlji. Hiteli so na Sveto goro pobožni romarji rešit sv. Očeta; sicer zaničevani, zasmehovani od liberaluhov, posvetnjakov, nevernikov, slabovernikov, po zgledu Kristusa, svojega Gospoda, ki kakor mož bolečin, zasmehovan in zaničevan od vsih, hiti na goro Kalvarijo rešit človeštvo večnega pogubljenja. Ta čas pa, ko procesija romarjev hiti kviško na goro, nam je serce veselja kipelo viditi od rane zore celo jutro vedno polno ljudstva pri mizi Gospodovi. Tisuči romarjev so bili spovedani, tisuči obhajani, veliko sv. maš branih, med tem pa vse po natlačeni cerkvi in okoli nje moli, zdihuje k Bogu, prepeva — vse z naj veči pobožnostjo, ter je viditi in spoznati, s kako svetim namenom je ljudstvo prišlo na goro. In zdaj, ko pričnejo razni oddelki procesije s svojimi križi in banueri prihajati v svetišče, se bolj in bolj pokriva verh gore z romarji — eni grejo iz cerkve, drugi v cerkev; eni od spovednic, drugi k spovedni-cam; eni od mize Gospodove, drugi k nji; in to ver-stenje je terpelo od zdaj naprej dolgo čez poldan. Okoli osme ure pristopijo prevzvišeni nadškof k altarju Marije Device ter berejo tiho sv. mašo z veliko pobožnostjo in vsi ginjeni. Z njimi se sklepa vsa množica, prosijoča za katoliško cerkev in njenega poglavarja. Kteri niso mogli v cerkev so klečali na širokem prostoru pred cerkvijo, na dolgi trati za cerkvijo tje do pokopališča — po skalovju okoli in okoli, v senci ger-movja, kjerkoli je bil kaki pripraven prostorček. Blizo devete ure prispejo zadnje kardela procesije do verhunca gore in do Marijnega svetišča. Tu je bilo zbranih okoli 45000 romarjev; deset tisuč in Še čez jih je na gori prenočevalo, nekaj jih je prišlo že na vse zgodaj na goro; procesija sama, čez devet četert ur dolga, je imela po zagotovljenju gospodov izmed viši vojaščine, ki so bili tudi na gori, gotovo dvajset do petindvajset tisuč; iz Kanalškega, Tminskega in bližnjih Beneških goni je po zagotovljenju gg. duhovnov, ki so jih po drugi poti pripeljali na goro, prišlo nar manj deset tisuč romarjev; iz Cerniškega in goriških gora, kar jih je prišlo tudi po drugi stranski cesti, jih je bilo čez tri tisuče; in česar se je vsak pričujoč lahko prepričal, je bilo moštvo v zlo obilnem številu zastopano. Vsa ta velika velika množica tedaj je prišla molit, in zares — molila je brez izjemka goreče in stanovitno. Pisatelj teli verst je bil na večer pred tega dne, kakor ob eni čez pol noči, ko pride iz spovednice — povsod po cerkvi in zunaj cerkve, in prepričal se je z lastnimi očmi, da tudi mlado ljudstvo ali moli ali poje, ali pa mirno počiva; — nobene nar manji narodnosti ni bilo zapaziti. Kavno tako je bil pisatelj dopoldne, ko je bila ona nezmerna množica že skupaj, večkrat tu in tam med njo zašel, in tudi tu je bilo vse, rciado in staro — v pobožno molitev zamišljeno. Komarja, ki je vidil poldrugi sto duhovnov in toliko drugo duhovno vojsko, je pač lahko obhajala misel: „Ako je Bog z nami, kdo bo zoper nas? Si Deus pro nobis, quis contra nos? (Rimlj. 8, 31.) Bog je vedno in gotovo z nami, ker mi zvesti katoličani išemo le samo Boga, njegovo čast in njegovega Sina odrešenja. Išemo povišanja njegove cerkve, pa re-šenja njegovega namestnika na zemlji; tedaj je tudi gotovo Bog z nami. Nas je pa tudi večina, nasproti malo-vercem. Druzih enaeih procesij po naši deželici se je vde-ležilo okoli trideset tisuč romarjev: v Logu pri Ipavi, v Bituljah pri Cernicah — v Berdih nad Kviškem, v Bolcu itd.; na Sveti gori sami pa med 40 do 50 tisuč romarjev; tedaj se lahko šteje, ko so slabotni, stareji in otroci ostali doma, da se je veči del hiš in veči del prebivalcev te deželice vdeležil svetega romanja za sv. Očeta, in da lc majhno je kardelce liberalcev, ki se zavoljo svojega nasprotovanja zoper Cerkev in sv. Očeta niso vdeležili romanja. Tedaj je romarju na Sveti gori serčnost zrastla in se za vselej vterdila pri tem premisliku: da večina je le samo na naši strani; in zapustil je Sveto goro z mislimi : ,,Si Deus pro nobis, quis contra 110»!" in šel je proti domu s terdnim sklepom : serčno tudi na dalje se vojskovati in bojevati za pravice katoliške Cerkve in sv. Očeta zoper vsakterega nasprotnika, terdno prepričan, da „zniaga bo gotovo naša." Med s. mislimi in pobožnimi molitvami pričujočih je minula sv. maša prevzv. nadškofa. Nato je v. č. o. Ev-stahij, gvardijan frančiškanskega samostana na Kostanjevici, v terdo napolnjeni cerkvi imel lepo vbran govor do poslušavcev. V 1. delu sosebno je skazoval prednosti sv. Očeta rimskega papeža pred vsemi druzimi udi katol. cerkve, da je papež 1. naj pervi, nar imenitneji učeni k; 2. naj pervi delivec Božjih dobrot; 3. glava sv. katoliške Cerkve; 4. pervi in resnični namestnik Kristusov na zemlji. Pri vsacem oddelku je govornik pripovedoval dosedanje dela in zasluge sv. Očeta Pija IX za našo cerkev. V drugem delu je govornik naj prej živo popisal sedanji žalostni stan sv. Očeta, in je tedaj poslušalce podučeval, kaj da je storiti slehernemu dobremu kato- ličanu v sedanjih časih; treba je namreč: a) čuti, da se povsod po vsih družinah ohrani živa in neomahljiva ljubezen do sv. Cerkve in do nje vidnega poglavarja; b) delati dobro, sosebno za Cerkev in za sv. Očeta papeža Pija IX, kterega sovražniki brez prenehanja preganjajo, inc) moliti neutrudljivo, da Bog pomoč pošlje. Po dokončanem govoru je k altarju pristopil preč. korar in dekan mons. Budav, ter je imel poto sv. mašo. Pri ti sv. maši so bili pričujoči kakor azistent prevzv. knez in nadškof v vsi škofovi opravi ter so z introitom pričeli in s škofovim blagoslovom dokončali sv. mašo, sicer pa so bili na svojem škofovem prestolu. Znamenito je bilo to sv. opravilo za nadškofa, zakaj imeli so ga pervikrat, odkar so nadškof, v tem svojem svetišču. Svetišči na Sveti gori namreč in ono na otoku Barbani imate goriškega nadškofa kakor svo-jeka neposrednjega gospodarja. Znamenito pa je bilo to sv. opravilo tudi za pričujoče ljudstvo, ktero v toli-košnem številu in tako iz cele škofije, kakor je bilo ta dan zbrano na Sveti gori, še ni imelo nikdar svojega prevzv. nadškofa med seboj; kakor tudi oni še nikdar niso imeli veselja viditi tako nezmerne trume svojih ljubljenih ovčic o taistem času in na taistem kraju krog sebe. Vsi ginjeni so tedaj prevzv. nadškof podelili škofov blagoslov ti veliki veliki trumi svojih ovčic, v Bogu zbranih, da bi jim trojedini Bog, Oče, Sin, sv. Duh, vse milostno podaril, česar koli jim je treba k časni sreči, in česar še več zahtevajo k povikšanju in zagotovljenju svojega dušnega blagra. Še veči sreča pa je došla to mnogoštevilno romarsko družbo s tem , da so knez-nadškof, nalaš za to priložnost pooblasteni od sv. Očeta, pričujočemu ljudstvu papežev blagoslov in ž njim sklenjeni popolnoma odpustek podelili. Vse ginjene, vse na kolenih so neštevilne množice sprejele sv. blagoslov, sklenjeni s popolnoma odpustkom za tiste, ki so opravili spoved sv. Obhajilo in drugo k temu potrebno. Bilo je okoli desete ure dopoldne, ko se je vse to doveršilo na Sveti gori; ljudstvo kakor je vse to doseglo, ni iskalo nič druzega, ne počitka, ne jedi in pijače — preveselo duhovne jedi in pijače — se je ulilo v trumah, kakor v potocih, z verha gore, doli po cestah, po stezah, kodarkoli jih je kaj. Preden so minule tri četerti ure, so bile vse pota od verha do dna gore natlačene ljudstva odhaj ajočega; in zopet je bilo mogoče občudovati njega nezmerne trume. Svetišče pa z vso njegovo okolico je ostalo tudi še vse napolnjeno z romarji, ker pričel se je zdaj talijanski govor. Talijanski govor je imel v. č. o. Bankič, iz jezuitov-skega reda, ki je povsod v naših krajih znan kakor goreč govornik. Govoril je o sedanjih žalostnih časih, o preganjanju sv. Očeta in o dolžnosti jih po moči podpirati, in za nje moliti. Za tim govorom so bile pete litanije Matere Božje in k zadnjemu blagoslov s presvetim Rešnjim Telesom. Vse to je bilo doveršeno o poli ene čez poldan. Zdaj so se razkropile in proti domu vernile še zadnje trume romarjev, in le nekteri, kterim je čas pripustil , so ostali na gori do hladnega popoldneva, ter so še večkrat obiskovali svetišče pred svojim odhodom. Tako se je vse spolnilo, kar se je imelo ta dan goditi, Bogu in Mariji v čast, Cerkvi pa in sv. Očetu v pomoč. Le samo romanje pa bi ne pomagalo ne nam ne svetemu Očetu, za ktere se je opravilo tudi ne, ako bi procesija štela milijone romarjev. Zato, o romar! zapusti nadalje svoj navadni greh; to bo post, kterega bode Bog za dobro sprejel, in delaj pokoro. Poslušaj besede, ki jih o ti zadevi govori pre- rok Izaija (58, 5 id.): „Raztergaj verige hudobije, raz-veži butare, ki te teže, reši zaterte, in odvzemi jim vsako težo. Lomi lačnemu svojega kruha, in pel ji ubožce in potikavce v svojo hišo; ko vidiš nazega, obleci ga, in ne zaničuj svojega mesa (svojega bližnjega; usmili se ga). Tedaj se bo tvoja luč zasvitila kakor zarja , in tvoje zdravje (to je, tvoje dušno zdravje) bo hitreje prišlo, in tvoja pravičnost pojde pred teboj, in Gospodovo veličastvo pojde za teboj. Takrat boš klical, in Gospod bo uslišal; vpil boš, in on poreče: ,,Glej, tukaj sem: Ako tedaj se ravnamo po tih besedah preroka Izaija, se bode Gospod Bog na naše romarske procesije mib>-stivo ozerl iu molitve naše dobrotljivo uslišal, in prihodnje leta bodo pričevale od tega, da je Gospod nas slišal in uslišal, ter Cerkvi zmago podelil, Papeža pa rešil nadloge in jih zopet povzdignil. Naj sc zgodi! Gori c a , 5. septembra 1 87:.'. Ha z g le (i po metu. Kje je Iiase oleilje. Kako „dobro" voljo ima Italija s Prusijo vred za tlačenje in nadaljno zatiranje katoliške Cerkve, pojasnujc „Genf. Correspondenz'- v dopisu iz Rima. Italijanski frajmavrarski ministri bi po tem dopisu prav radi duhovske redove zaterii: toda dotlej ne morejo nič določnega storiti, dokler ne dobijo iz luteranske Prusijo (Jotičnega povelja. (Uboga Italija meni, daje „svobodna", ker jo Iuterau ima na ver vi!) Toda tudi' v Berlinu čenčajo, "ali bo v preganjanji katol. Cerkve mogoče dalje iti, da bi z Bizinarkom vred vse na nos ne padlo. Na shod treh cesarjev, meni dopisnik, je reč zastavljena. Ako sc Bizmarku vsreči Rusijo in Avstrijo nakloniti, da bodete mirno gledale prusko po-čenjanje, potlej bode knez kancler Ilerostrat naprej lomastil v svojem trinoštvu zoper Cerkev; ako bode pa vidil, da Avstrija utegne še zmožna biti razvijati zastavo vere in pravice, bode mogel pa postati. Nadalje skazuje dopisnik, kako je le na katoliški podlagi Avstrija mogočna postala, in da le na tej podlagi je njeno otenje; odkar sc tej podlagi odmika, gre na slabeje. Gotovo je tedaj sovražnik Avstrije in dinastije, kdor katoliško vero spodkopuje. Napoleon III zapravdan. Veličanstvo Napoleon III, pravi „Unita", je bil začel vojsko zoper papeža z bukvami, kijihjc sam pisal aH pa dajal pisati, kakor »Napoleon III in Italija", „Papež in kongres" in enake. Njegov tiskar je Enrik Plon, ki je od Napoleona prejel „križ častnega kardela." Sedaj ta Plon Napoleona toži, da mu ni čisto izplačal tiska za „Zivljenje Cezarjevo." V pismu 8. sept. 1872 pravi Plon, da je vse počel, da bi izposloval plačilo, pa zastonj, in je prisiljen Napoleona tožiti. Toliko mogočni cesar tedaj velja za bore-pisarja, ki se prička s tiskarjem, ki ga revež ni plačal! — Kdo ve, kaj bo še z marsikterim pisarjem, ki piše zoper Cerkev in čednost ali bukvice in verstice, ali pa „blattelce", kadar bode že vse preveč zaničeval dobrotno prizanaš- ljivost Božjo? V Alzaciji podpisujejo velike oporeke zoper neusmiljeno pregnanje jezuitov. Protest, ki ga je zložil stras-burški viši pastir, so podpisovali ne le katoličani, ampak tudi celo protestautje in republikani. Prusi sovražijo katoličanstvo, njegovo duhovstvo in naj bolj jezuite — to je ljudem dosti. Že okoli 70000 podpisov je poslanih do alzaŠko-lorenskega predsednika in dan na dan prihajajo na novo. — Ni čudo, da v tej deželi fanati-skega preganjanja prebivalcem ni všeč in išejo izseljevati se. V Miihlhausen-u je nedavno delavec iz Rixheim-a naznanil vradniku, da se hoče izseliti. „Kaj pa je fajmošter zopet pridigal? Ali je vas on sem poslal?" tako ga je sprejel pruski vradnik. Odgovoril pa mu je: „Ne potrebujem nobenega fajmoštra za to, da vem, kaj mi je storiti in sam previdim, da ni dobro tukaj domd biti, kjer izganjajo jezuite, redemtoriste, šolske brate!" Rimsko. Nagla smert neprenehoma kreše junake nove zlagano Italije. G. avgusta je nekaka smertna vročica napadla in končala g. Tibaldia, soposestnika vladi-nega časnika „Opinione", — in pa poslanca Berto-lami-a. „Nazione" pripoveduje, kako sladko se je Berto-lami še pred malo dnevi veselil, da je dal svoj pervi glas v Rimu v zbornici, in da je Italiji odperta nova doba blagra (?!) in velikosti. Revež ni vedil, da je tudi njemu, ki služi cerkvenemu ropu, že grob odpert, da je tako blizo sodba! — Od lanskega jul. do letošnjega avgusta je umerlo 9 laških poslancev. Sploh jih v Rimu pod tujo vlado toliko več umira kakor pa se jih rodi, da si iiberaluhi ne vedo razlagati in natolcujejo, da matere rojence skrivajo! Se ve, da stupidna laž nič ne pomaga in „Relorina" mora priznati: „Če bo kaj let tako, da Rim ostane pušava." Tako, pravi „Unita," so je pisalo trikrat: v pervo, kadar so papeži prebivali v Avinjonu; v drugo, kadar je bil Napoleon I storil Rim za cesarsko mesto; in v tretje dandanašnji, ko ondi veleva Janez Lanza. Iz Ljubljane. Itognslovske šole se začnejo 7. oktobra; oglasiti se je treba popred. Oblastnik teme tolikega Češenja nebeške Kraljice, ki se je godilo une tedne po svetiših Marije D. v prid sv. Očeta, nič več ni mogel z mirnim očesom gledati. Strašno je udaril s parkeljnom po Materi Gospodovi in po njenem tako zvestem častivcu Piju IX, udaril s sredstvom svojega ljubljankega ljubljenca, ki mu tako zvesto seje ljuliko nejevere. Primerjal je Marijo, kakor jo katoličani častimo, z nekdanjimi egiptovskimi, gerškimi, rimskimi malikinjami; papeže gerdi, da so v Cerkev vpeljali malikovanje (mnogoboštvo); nas katoliške kristjane je počastil kar naravnost, da Marijo po božje molimo; se ve, da jezuitov tudi ni mogel prezreti in zlagal se je čez toliko- in tolikrat pa še spet, da pri njih namen posvečuje pomočke. Hkijub temu pa, da se v čisto katoliški deželi ljudstvo tako nesramno hujska zoper sveto vero in da zunaj besede nimamo nobenega pomočka za hrambo njenih resnic, ko se celo prečeŠena Božja Mati z malikinjami primerja, namestniki Jezusa Kristusa z aposteljni mali-kovavstva preklinjajo, — ukljub vsemu temu se spoštovanje do papeža, češenje Marije Device, sploh gorečnost za sv. vero čedalje bolj vterjuje. Za hiše Božje, njih lepoto, čast skerbe duhovni in verniki, da je čudo. Ravno te dni n. pr. smo imeli lepo priliko viditi lični podobi Jezusovega in Marijnega Serca, kteri je za Brezovico naslikala gospodičina Langusova, in so ju preteklo nedeljo med lepo slovesnostjo blagoslovili prečast. stoljni dekan g. J. Zupan in v čversti pridigi pojasnili češenje Jezusovega in Marijnega Serca. — Tudi za Komendo je domači umetnik v Kamniku g. Koželj prav lepo naredil podobi presv. Jezusovega in Marijnega serca. Da pa bralci tudi vedo, po čem je ura in pamet novih krivovercev, naj povemo samo to, da skrunivec Matere Božje se nad tem jezi, ker imamo katoličani mnogotere podobe Matere Božje „namesto edine Matere Kristusove" („statt der einen Mutter Christi zahllose Holzpuppen mit dem iiusseren Schmuck einer irdisehen Kiinigin ..."). — Postavimo, da bi kdo jezljal, „da imajo podložni namesto edine cesarjeve matere brezštevilne njene podobe z mnogoterim ,,lepotičjem" — ali ne bodo vsi ljudje rekli: ta Človek je „bedak" ali pa „pijan," ki ne vč, da v podobi spoštujemo cesarjevo mater samo. Pri učiteljskem shodil 24. t. m. je bilo blizo 300 učiteljev iz slovenskih krajev in nekaj iz Hervaškega. Bolj bistvene žel je, ki so jih izrekli, so te le: 1. Učiteljska pripravnica bodi vseskozi slovenska; nemški in her-vaški jezik naj se učita ko zavezni tvarini; taka slovenska pripravnica naj bode tudi v Mariboru, v Celovcu pa slovenska realka. — 2. Nemščino učiti po ljudskih šolah po deželi je potrata časa; torej o tem prestopijo na dnevni red. — 3. V oziru plače naj se učitelji vojakom in vradnikom vštric stavijo, in naj imajo plačo 700—400 gold.; pa kosec zemlje 1—2 orali za kaki 2 kravi. — 4. Cerkveniki nočejo biti, — bire nikakor ne pobirati; za orglanje ko častno opravilo naj se vsak s svojim župnikom zmeni. Z duhovni hočejo v edinosti biti, samo da jih podpirajo v povišanji njih plače itd. — 5. Šolske nadzornike hočejo le samo izmed sebe voljene, ne duhovnov ali učenikov iz srednjih šol itd. — V obravnavi so se pokazali nekteri moški in lepi značaji, pa tudi nekaj liberalizmovih lis in peg. Posvet za podporno duhovsko društvo se je prav po bratovsko obravnaval 25. tega m. popoldne ob 5. Blizo 70 gg. duhovnov vsake verste jo bilo pričujočih. Osnovane pravila so se še enkrat na tanko pretresle in sem ter tje po veČini glasov nekoliko premenile in dopolnile, ter se bojo sedaj vladi v poterjenje predložile, potlej bode pervi veliki zbor za volitev odbora itd. Prav veselo je, da se bode društvo duhovskih bratov na noge spravlja ki se zmiraj prijazniši razodeva. Iz ene dekanije so že naprej zunaj 2 ali 3 vsi pristop napovedali. Velikega zbora slovenske Matice se je vdeležilo čez 80 udov. Stajarci so prinesli seboj do 180 novih udov, ki so bili v odborovi seji 25. t. m. sprejeti. — Iz poročila: Matica se misli dunajske razstave vdeležiti. — Zalokar je Matici zapustil vse svoje knjige in spise. — Dalje: precej gorke pričke o Matičini tiskarnici med strankama. Nekoliko besed o tajništvu in o tem, kako naj se izda vaj o šolske knjige. Dr. Mikložič izvoljen častni ud. — Glasovanje voljenih odbornikov še ni prešteto. — Duhov s ke spremembe. V ljubljanski škofiji. G. Janez Berčič, kapi. na Polšnjiku, je umeri 19. sep. R. I. P. ! Dobrotni darovi. Za sv. Očeta. Pri procesiji v dan si. imena Matere Božje kočevski, mozeljski in farmani Stare cerkve za sv. Očeta 24 gl. 18 kr. — N. N. iz teržaške okolice 5 gl. — Z Brezovce s prošnjo sv. blagoslova 5 gl. — Iz Poljske fare 2 neimen. 2 gld. — Daritev na Kopanji (po odštetvi za Kopanjsko cerkev) 30 gl.; g. Ant. Ce-bašek, fajm. v Skocijanu 10 frank, v zlatu; g. A. Po-gačar, oskerbnik v Cušbergu, 1 gl., več duhovnov G gl., preč. g. M. B. 1 sr. tolar, t. j. 2 gl. — Sv. Oče! blagoslovite nas — blagoslovite naše čede. (Brolih.) — Po gosp. kan. P. Urhu 50 kr. — S prošnjo za zmago sv. Cerkvi in sv. blagoslov 20 kr. — S. N. 10 gl. Za pogorelce v Starem tergu pri Ložu. Iz št. Lenarta g. P. Peterlin 3 gl. Za mis. g. Joi. Buh a. Iz Idrije 4 gl. Za bulgarski misijon. Iz Idrije 1 gl. Za afrik. misijon bratovšnja iz Dobrove 4 gl. Od spečanih bukev ranjc. Milharčiča, ki jih je bil za misijon odmenil, 28 gl. — Nektere deklice 3 gl. L ___________________—- ----------- Odgovorni vrednik: Luka Jeran.— Tiskarji in založniki: Jožef olaz.nikovi dediči v Ljubljani.