Kupujte VOJNE BONDEI Najstarejil slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA StpVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Beit Advertising Medium VOL. XXVII.—LETO XXVII. DAN INVAZIJE NIVECD&LEC, IZJAVUA F.D.R. f- CLEVELAND, OHIO, SATURDAY (SOBOTA), MAY 27, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 124 I Zastopnik OPA iz Washingtona bo preiskal sleparijo Tri male partizanske begiinke Včeraj je dospel iz Washing- toiia Thomas Emerson, osebni zastopnik Chester Bowlesa, rav- I -vi ., •! natelja O P A, ki bo na li«u me- nvazija zavezniških sil sta preiikal sleparijo z gaso- je kampanja osvoboditve, j linskimi živilskimi ku|)oni, ki je izjavlja predsednik i bila nedavno odkrita v uradu ----racijskega odbora št. 6. Washington, 26. maja. — Do sedaj sta bili v zvezi s sle-^fodsednik Roosevelt je danes i parijo formalno obtoženi dve o-Pfvie, odkar se je vrnil s svo-mesec trajajočih počitnic jugu, imel konferenco s časnikarji, v kateri je čil in razi-gran govoi'il o zavezniški invaziji Evrope. Predsednik je v pogovoru s ^^snikarji posebno poudaril, da operacije, ki s# sedaj priprav-Jajo v Angliji, se nima smatra-' za invazijo, temveč kot kam-Panjo osvoboditve. Rekel ni ni-cesar, iz česar bi se moglo skle-P&li, kdaj bodo zavezniške ar-■^ade udarile, ampak ko je go-^oril o predmetu, je definitivno Izjavil, da se kampanja osvobo-'tve podvzame "to poletje". I^i'fidsednikova razigranost Predsednik je bil nenavadno '^^zigran. Hudomušno je zavr- VSa vprašanja, ki so jih sta- nanj časnikarji glede četr- termina, potem pa je sme- dal razumeti, da so mu z&rav- ^"ki, ki so ga ta teden temelji- ° preiskali, dali dobro izpričevalo. Kar-se tiče povojnih načrtov 2a Evropo, je rekel predsednik, ^ dobro napredujejo. Zavezni-1 So vzeli v pretres mnogo P'^oblemov, in glede nekaterih bili doseženi že definitivni zaključki ^ Rusija pri vseh teh načrtih vno in jako povoljno sode-je rekel predsednik. ^ da se zopet sestane s Churchillom Med drugim je predsednik re-da upa, da se zopet sestane Premierjem Churchillom, am-da ne more reči, kdaj se bo zgodilo. .*^0 ga je eden navzočih čas-,'kar je v vprašal, da-li pričaku-^ videti Churchilla je predsed-'k odgovoril, da poleti pozno pomladi. Neki reporter je te- akti lu sebi, in sicer tajnik racijskega odbora Robert Ai Dissauer in bivši distriktni Ravnatelj urada za obrambno transportacijo, Richard Allen len. i izgiftll Dissauer izgi&ll brez sledu Dissauer je po obtožbi spuščen na prosto pod bondom in je od tedaj brez sledu izginil. Njegova družina in odvetnik pravijo, da nimajo ' nobenega pojma, kje se nahaja. V tej zvezi se spominja, da je tekom preiskave, ki se je -končala z njegovo aretacijo trdil, da mu je bilo zagroženo s smrtjo. Bivši obrambno - tra»nsportni ravnatelj Allen je pred kratkim resigniral, in dognalo se je, da je od takrat kupil krasno rezidenco v Shaker Heights. Bivši prohibicijski agent Po svoji resignaciji je Allen bil nekaj časa v Pittsburghu, potem pa je prišel v Cleveland in d o b il službo pri Tip-Top Brewing Co., ki pa ga je sedaj odslovila. Kakor se je sedaj odkrilo, je bil Allen pred leti "prohibicijski agent. / Včeraj so oblasti odslovile neko uradnico v OPA uradu, o kateri obstoji sumnja, da je nezakonito zalagala z živilskimi kuponi več znanih restavracij in hotelov v mestu. daj tni? vprašal: "Zakaj pa ne pozi- ^oosevelt je na to pripomnil, pozimi ne potuje rad, zlasti ® Atlantiku. . ^aj je predsednik mislil, ko ® rekel "pozno spomladi," je o-^ aio nepojasnjeno. Ako je imel iTtiislih pi'ihodnjo pomlad, bi pomenilo kot da bo sigurno ^(ididiral za četrti termin, če-do danes še nikdar di-izjavil, in da je siguren MADŽARSKA VLADA GROZI ŽIDOM S SMRTJO ZURICH, Švice, 17. maja (O.N.A.) — Madžarska vlada je zagrozila skozi svoje uradno glasilo "Fueggetlenseg" s splošnim pokoljem vseh Židov v ghettih, v slučaju ruskega vdora v Madžarsko. Trdeč, da so Židi izjavili "Mi bomo pocak'ali," ko so bili izgnani v ghete, je urednik Lajos Marschalko pojasnil, da Židi upajo, da bodo Rusi predrli skozi Karpate v osmih ali desetih tednih. "Njihovo čakanje je izključeno skozi nacijonalni socijali-zem," izjavlja Marschalko "Iž-najdena je bila metoda takrat, ko je Hitler dejal, da ob koncu vojne ne bo niti enega Žida več." Trdnjavsko mesto VeDetri, 16 milj od Rima, pade vsak čas Izredna čast za Gornikovo družino Prebivalci Rima s streh opazujejo razvoj besne topniške bitke; čete zavezniških armad stalno napredujejo Danes zgodaj zjutraj so poročila z italijanske fronte Obče poznano družino Johna Gornika, znanega javnega delavca, trgovca in tajnika SDZ, Slika predstavlja tri male partizanske begunke v Italiji Irina Beljakov, stara 13 let; Ivanka Stričič Ugrina, stara 13 let. Irina je prišla z in sedaj streže partizanskim ranjencem, ki so, bili pripeljani^ uspešno napravil izpit v Italijo. Ivanka je slepa in izgubila je desno roko pri zapestju vstop v mornariško akademijo Ške postojanke pred Rimom zapečatena. v Annapolisu, kjer se trenirajo I Borba na celi italijanski fron-* poklicni oficirji mornarice Zed. ti besni z neugnano silo in za- . je doletela te dni izredna cast, javila, da se vsak Čas pričakuje padca trdnjavskega me- inčic, starn 9 m Awcm, sin ^%mond f Cm" VelletH, ki se nahaja pod strahovitim ognjem zavez- materjo, ki je 6o/ntcarA:a|Raymond I. Goi- r/ ]• i ■ ^ . em. ki so hiti nrinflinni ni k uspešno napravil izpit za artilerije. Zdi se, da je usoda te zadnje močne nem- —posledice nacijske granate. Luca je pri igranju našla granato," ki je eksplodirala in ji odtrgala desno nogo Ji_ 'mrtvo De Righter in žena obtožena v volilni goljufiji Včeraj sta bila od velike o-krajne porote obtožena klerk mestne zbornice, John De Righter" in njegova žena, Mrs. Susan De Righter. Dolži se ju, da sta pomagala pri volilni slepariji tekom lanskih mestnih primarnih volitev v 22 vardi. Kakor znano, sta v isti zadevi že priznala krivdo in bila obsojena n a 5-letno probacijo j Mrs. Irene-Kelly in Laundon T. McGrain. Slednji je podal zapriseženo izjavo, da je po navodilih Mrs. Kelly pri doticnih volitvah volil trinajstkrat za kandidaturo councilmana James McCaffery-a, ki je bil v novembru izvoljen. McCaffery je po nastopu službe vodil akcijo, ki se je končala z izvolitvijo De Righterja za klerka mestne zbornice. McGrain je tudi trdil, da ko se je pričela preiskava sleparije, sta mu De Righter in njegova žena svetovala, da naj zapusti mesto,, "dokler se stvar ne poleže." Pozneje je bil McGrain priveden iz Floride, kamor je zbežal, ko je prišla volilna goljufija na dan. De Righter je včeraj izjavil, da sta on in njegova žena "žrtev zarote" in da bo to pri o-bravnavi dokazano. Mestna zbornica bo najbrže De Righter-ju svetovala, da vzame "dopust", dokler ne bo sodnija odločila o njegovi krivdi ali ne-krivdi. ^ktno POfti ovne izvolitve. ^^ETLICE za grobove ie^ Spominski dan' ko ^ običaj, da se okinča grobo-V® Umrlih, s cvetjem. V cvetii-6no^' Olga in Charles Slapnik, ® St. Clair Ave., in Jelerčič, 35302 Waterloo Rd., bodo lih krasno izbero vsakovrst-^vetlic za šopke ali posaditi. 24 ruski relief in Mrs. Konestabo, 19808 ^^owhead Ave., sta v našemu l^^^du darovala $5.00 za dva za-potrebščin za Ruski vojni Slovenski odbor je v če-odposlal že drugo pošilj I j ^00 zabojev, ki bodo razde ^'^i potrebnemu ljudstvu in na fronti. "LUNCH" GOSPODA LAIJ-SCHETA Ko se je župan J^ausche pred kratkim n^idil v Wash-ingtonu^ je napravil načrt, da se vrne domov z večernim vlakom. Neki prijatelj, ki ve kalco težko je dobiti postrežbo na vlaku, je prinesel županu v hotelsko sobo kos šunke, malo sira in par "bunov". Ampak gospod župan so bili očividno lačni, pa so se lotili prinesenih dobrot kar na licu mesta, namesto, da bi vzeli ^provijant s seboj na vlak. Tedaj pa se nenadoma odpro vrata in notri stopita dva clevelandska tovarnarj»ywki »ta pripeljala SI seboj nekega kongres-nika iz Virginije, ki je že-: lel spoznati ohljskega de-mokrat^ega kandidata za govemerja. Zupan Lausche pravi, da je bila trojic^ očividno pod vtisom, da je tako "šparo-ven", da je kar z doma prinesel lunch v Washington. držav. Nadebudni mladenič, ki je šele 19 let star, prične študije v znameniti akademiji 1. julija. Srednješolske študije je izvršil v St. Ignatius High School v juniju 1941, v decembra istega leta pa se je javil kot prostovoljec za službo v mornarici. Lansko poletje je bil poslan v Wes-ileyan univerzo v Delaware, O., nakar je bil premeščen v mornariško šolo Bainbridge, Maryland. Izpit za vstop v akademijo v Annapolisu je delal v aprilu in ga je napravil z odliko. vezniške čete se stalno pomikajo naprej. Radijsko poročilo iz Rima pravi, da je snoči na tisoče prebivalcev s streh opazovalo potek artilerijske bitke za 'Velle-tri, in da se je od tam z lahkoto videlo padalne baklje, ki so razsvetljevale bojišče. Na Berlin je padla mrkost Nemški radio je snoči priznal umikanje nemške armade v Italiji in dal namig, da temu še ni konec. Vse nemške radijske oddaje preveva ton silne mrkosti nad razvojem položaja na ita-Kakor znano, se v omenjeno' lijanski fronti, in posebno se akademijo sprejema gojence le' poudarja, da imajo zavezniki na priporočilo kongresnikov, in ^ silno premoč v materijalu. v tem slučaju je svojo besr^do • Berlinski radio je govoril o zastavil kongi-eanik Michael a. "strahoviti moči zavezniških Peighan iz 20. distrikta, ki je v tankov," ki je gen. Kesserlinga jeseni kandidat za ponovno iz- ——— Naši fantje-vo jaki Mrs. Frances Zajec, 20572 Lindberg Ave., je naj prvo prejela pismo od svojega sina Sgt. Rudolph S. Zajec, ki ji sporoča, da je prejel odlikovanje "Air Medal," potem ko se je udeležil petih misij v napadih nad sovražnimi postojankami v Evropi. V drugem pismu pa ji je sporočil, da je prejel še dodatno odlikovanje. Sgt. Zajec služi kot topničar na B-17 leteči trdnjavi. dospela domov Mrs. Alice Robinson je v četrtek večer dospela iz Gokl-field, Nevada, kjer je bil nastanjen njen soprog Lt. H. D. Robinson, pilot v ameriški zračni sili. Sedaj je bil poslan onstran morja. Mrs. Robinson se nahaja na domu svojih staršev, Mr. in Mrs. Gašper Bashel, 18913 Cherokee Ave, Kupujte vojne bonde In vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo nsišče In vse, kar ono predslavIJ«! VESTI IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV Aurora, 111. V bolnišnici St. Joseph je 21. t. m. umrla rojakinja Marie Busse, rojena Pire, za posledicami rane od krogle iz revolverja, ki jo je sama izstrelila. Pustila je baje pismo, v katerem pravi, da hoče umreti in si je zato končala življenje. Vzrok ni znan. Stara je bila 42 let in doma je bila od Jesenic na Gorenjskem. Njen mož Frank Busse se je smrtno ponesrečil v avtni koliziji pred poldrugim letom. Madison, Illinois. — Umrl je Matt Ropac, star 57 let. Imel je dve operaciji, zadnjo v novembru preteklega leta. Zapušča ženo, štiri sinove in eno hčer. Presto, Pa. — Dne 22 maja p. 1. je po kratki bolezni umrla Helen Petrovčič. Stara je bila 13 let in podlegla je turu na možganih. — Zapušča starše, dva brata in več drugih sorodnikov. Na Elyu, Minn., je na posledicah operacije umrl Jacob j Chepelnik, član društva št. 200 ABZ. prisilila, da je odredil umakni-tev nemških čet na linijo, ki gre skozi Velletri. V istem poročilu se je priznalo, da so Nemci na mnogih točkah že začeli rabiti svoje poslednje rezerve. Nemci baje Rima ne IkkIo skušali braniti Radio v Vichyju je včeraj citiral nekega nemškega vojaškega predstavnika, ki je izjavil, da Nemci ne bodo skušali braniti Rima, temveč da se bodo postavili v bran na novi liniji severno od italijanske prestoli-ce. Včeraj so v bojih preiskuše-ne amerjske oklopne čete prodrle šest. milj severno od nanovo okupiranega mesta Cisterna in zavzele močno gorsko trdnjavo Gori, ki leži južnovzhod-no od Velletrija. ™Sa Raymonda I Gornika[francoska industrfjska produkcija je pod je objavljena v angleški sekciji neitiško okupacljo padk za polovico današnje "Enakopravnosti.") r j r tr KONCERT IN PLES BURICH, (O.N.A.) — Švica, 18. Francoska maja. indus- V nedeljo večer priredi pev-"trijska produkcija je bila redu-ski zbor "Planina" svoj pomla- cirana skoro na polovico od le-danski koncert v Slovenskem ta 1938, kot se vidi iz prve oči-narodnem domu, Stanley Ave.,'vidno avtentične statistike ob-Maple Heights. Pričetek bo ob JavUene v Franciji od začetka 8. uri zvečer in po koncertu se "^mške okupacije. razvije prosta zabava in ples. Pevci zbora se prijazno pripo- ročajo občinstvu za obisk. — Vspored programa bo zanimiv in obeta se par uric dobrega razvedrila za posetnike. zadušnica V torek ob 8.15 uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida brala za-dušnica za pokojno Mary Turk, ob priliki tretje obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeležijo. Partizanski poveljnik Dejstvo, da so Nemci objavili napad na ta članek, nam daje misliti, da so bile nemške oblasti v zadregi. Eden teh napadov poiskuša osmešiti podatke, češ, saj še nemški statistični biro ni v stanu napraviti statistike o tem predmetu in da so iirave številke neznane. Ob istem času, pa ao priznali, da je padec v francoski produkciji vznemirljiv, a to, da se lahko pripiše zavezniški blokadi ne pa nemški okupaciji. Medtem so pa sodelujoči krogi objavili popolnoma dru-padle, je proizvod surovin kotjgačno poročilo o francoski in-premoga, železne rude, svinca| dustrijski situaciji. To poroči-in boksita šel višje nego letaj lo,ki je bilo objavljeno od Druž-1938. Ti izdelki so nujni nem-! be za ekonomske ».in socijalne I V poročilu, ki je bilo objavljeno v znanstvenem časopisu v veliko zadrego nemškim oblastem, sta dva znana francoska ekonomista izračunala, da je bila produkcija ob koncu leta 1943 manj nego 55% tiste pred petimi leti. Zanimanja vredno je, da medtem ko so skupne številke URADNIKA JUGOSLOV. POSLANIŠTVA NA PRIREDBI NA ČAST TITOVI VOJAŠKI MISIJI LONDON, 17. maja. (O.N.A.) — Dva tajnika jugoslovanskega poslaništva ambasade v Londonu sta snoči vkljub Božidarju Puriču prisostvovala pri sprejemu, ki ga je dala Lady Violet Bonham-Carter v "Royal Asiatic Society," za general majorja Vladimir j a Velebita in majorja Dolfe Vogelnika, ki sta voditelja Titove vojaške misije. Uradnika poslaništva sta Predrag Milosavljevič in Vje-koslav Primož. To dejanje kljubovanja sledi številnim reslg-nacijam vodilnih vladnih uradnikov iz Puričevega režima in nakazuje, da bo prišlo še mnogo odpadov. General Velebit, 37 let star bivši srbski odvetnik, je razkril da ima okoli 10,000 ranjenih partizanov najbolj primitivno zdravniško oskrbo v za-led j u. škemu vojnemu nai)oru, vendar pa tega ta dva ekonomista nista omenila v svojem poročilu. Avtorja tega članka sta profesor Laufenburger iz Pariško univerze, in profesor Sirol iz Teulous-ške univerze. Njihovo poročilo je bilo objavljeno v mesečniku "K o n t e mporarna ekonomska revija," ki izhaja pod protekcijo višijskega ministra za industrijo, Jean-a Biche-lonne-a. publikacije, ki je glasilo francoske družbe proizvajalcev, kaže jako laskavo sliko francoskega ekonomskega stanja. To poročilo, katerega pisec je neznan, hvali razumnost francoskih vojnih industrij pod nemškim vodstvom, ter govori o povečanih profitih za francoske industrijalce. Vendar pa celo to poročilo priznava, da je produkcija za civilno uporabo na izredno nizki stopnji. KAJ PRIPOVEDUJE ŠVICARSKI TRGOVEC, KI SE JE PRED KRATKIM NAHAJAL V NEMČIJI Poveljnik jugoslovanske partizanske zračne sile je polkovnik Mile Pavičič, Hrvat, star 48 let in bombniški pilot. Po invaziji 'Jugoslavije so ga Nemci u-jeli, ampak se mu je posrečilo ubežati, nakar se je pridružil partizanom. WASHINGTON, 17. maja. (O.N.A.) — švicarski trgovec, ki se je ravno vrnil iz Nemčije, je povedal Schaffhausener Ar-beiterzeitung, da ni še nikdar poprej videl takega "mrkega pesimizema" kot prevladuje dandanes v Nemčiji. Trgovec je povedal v intervju vu za Urad za vojne informacije naslednje: "Defetizim v rajhu se je tako razširil, da se velik del nemškega naroda več ne zanima kako bo po vojni. Vsepovsod smatrajo nemški poraz za nekaj neizogibnega. Upravitelji tovarn, kakor tudi delavci upajo, da bo vojne kmalu konec." Vendar pa je dejal, da gestp-povci držijo narod tako trdno .v kleščah, da je odpor pod takimi okoliščinami nemogoč, ker ljudstvo ve, da bi vsak poizkus upora bil "utopljen v krvi." Kupujte vojne bonde in vojno-vmrče-valne znamke, da bo čimprej poražene oaiSče in vrne, kar ono predstavljal ^TRAN 2 ENAKOPRAVNOST 27. maja, 1941 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)............................;...........................................„,,.....$6 50 Por Half Year — (Za pol leta)................................................................3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece)......................................................................2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): For One Year — (Za celo leto) __________________________________________:................................$7.50 Por Half Year — (Za pol leta)...............................................................................4.00 Por 3 Month# — (Za 3 mesece)............................................................................ 2.25 Por Europe, South America and Other Poreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Por One Year — (Za celo leto) __________________________________________________________________________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) ......................................................................................4.50 Entered M Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Združeni odbor J. S. A.: i ŽIVLJENJE NIKOLE MIRKOVICA Nikola Mirkovič se je rodil 2. januarja, 1915, v Ja-godini (Srbija) v stari, ugledni družini, ki se je udejstvo-vala v političnem življenju Srbije še za časa kneza Miloša. Njegov oče je umrl v aprilu, 1941, kot kemijski inženir na delu v vojnem ministerstvu. . . Gimnazijo in pravno fakulteto jč,izvršil 1937.-Leta 1939 je položil doktorat iz ekonomije in finančne znanosti. Z ekonomskimi študijami se je začel baviti zelo zgodaj. Let^ 1936 je objavil večjo študijo o migraciji in finančni politiki v fašistični Italiji. Za razpravo "Sistem kliringa v zunanji trgovini" je dobil Svetosavsko nagrado. Bil je član uredniškega odbora časopisa "Ekonomsko-finansiski život" in pomožni urednik časopisa "Jugosla-venski ekonomist" od leta 1937, Stalni sodelavec "Ekonomista" (Zagreb), "Arhiya za pravne in društvene nauke" (Beograd), "Pregled" (Sarajevo), "Pravna misel," "Socialni arhiv," itd. Od leta 1936 je bil član društva za pravno filozofijo in sociologijo. Objavil je knjige "Struktura svetovne trgovine" (Beograd, 1938), "Gospodarstvo italijanskega fašizma" (Beograd, 1940). V nemščini je izdal v izdaji Kielske univerze študijo "O razvoju prebivalstva v Jugoslaviji." Imel je zbran materijal za več daljših i-azprav, posebno o dubrovniški gospodarski zgodovini. Sodeloval je pri mnogih znanstvenih časopisih v angleščini, nemščini in španščini "Economic Review," ''Pacific Affairs," "Rural Sociology," "Foreign Affairs," itd. V Ameriko je prišel na predlog prof. Roberta Ker-nerja s Kalifornijske univerze, kjer je dobil mesto rta od-, delku za ekonomijo. Leta 1940 je bil izbran za izrednega profesorja socijalne in ekonomske geografije na Institutu Politecnico Nacional, Mexico City, Mexico. V Kaliforniji je proučeval gospodarsko migracijo, itd. Bil je član tajništva Institute of Pacific Relations. Ko je bila Jugoslavija okupirana in je v Ameriko prišla misija jugoslovanske vlade, je Mirkovič pustil svojo univerzitetno kari j er o in se pridružil delu takratnega ministra jugoslovanske vlade, Kosanoviču. Na Internacionalni konferenci dela v oktobru, 1941, v New Yorku je bil tajnik in svetovalec delegacije. V marcu 1942 je postal šef Urada za rekonstrukcijo Jugoslavije, kot sodelavec predsednika Odbora za rekonstrukcijo ministra Ko-sanoviča. V Mirkovičevi redakciji je izšlo okolo štirideset krajših študij o ekonomskih problemih Jugoslavije v angleščini. Brl je predsednik komiteja za poljedelstvo v Central and Eastern European Planning Board, član Ekonomskega oddelka United Nations Information Office. V njegovi redakciji bo izdala kalifornijska uinverza knjigo o Jugoslaviji. Mirkovič je stalno pisal članke za Jugoslovanski demokratski tisk. Ko je bil z odlokom Puričeve vlade raz-puščen Jugoslovanski informacijski center in ustavljeno delo za ekonomsko rekonstrulccijo Jugoslavije, se je Mirkovič javil v ameriško armado in je službo takoj nastopil. Namenjen je bil za intelektualno delo in akcijo, toda zahteval je direktno vojno akcijo. Ko je streljal na nemško letalo, ki je letelo zelo nizko, je bil 2. maja 1944 ubit, nekje v Jugoslaviji. Nekje v Italiji s Švejkom En dan vožnje s kolesom po Italiji Bil je prvi : • nmladanski dan. Nebo tako čisto kakor se ga mora pričakovati samo v soln-čni Italiji. Ker sem imel ta dan prosto, sem šel takoj po zajtrku na izprehod po mestu, katerega ime naj ostane vojaška; tajnost. Kmalu srečam na ulici j italijanskega poročnika, s katerim sva si dobra prijatelja; bn govori namreč dobro slovenščino. Vpraša me, kam pa tako zgo daj, gospod? Odgovorim mu, da ipi'im danes prost dan in da ne vem kaj bi počel, da si skraj- šam čas. Svetoval mi je par krajev, ali pojasniqj. mu, da sem že v%e videl. Tedaj mu rečem, da bi šel rad enkrat ven na deželo na kmete. Svetoval mi je, naj na vogalu počakam na vojaški tovorni avto, in naj se peljem kakih dvajset kilometrov. Pojasnim mu, da vojaški tovorni avti vozijo prehitro, da bi mi bilo mogoče videti kaj zanimivega. Nato reče Gubani (tako se namreč poročnik piše), veš kaj, Elovar, posodim ti moje kolo in se lahko pelješ na deželo, ter se lahko ustaviš kjer in kadar se ti poljubi. Njegovo ponudbo sem prav z veseljem sprejel in sem se mu kajpada zahvalil za tako dober nasvet in uslugo. Pojasniti moram, da je poročnik Tržačan. Njegov oče se je pred prvo svetovno vojno pisal Kubat. Sedaj živi na Dunaju. Ko so Italijani zavzeli Trst, si je moral ime poitalijanščiti, tako da se sin namesto Alojz Kubat piše sedaj Luigi Gubani. Šla sva na njegov stan, ki je v bližini našega, nato mi pojasni za najbližjo pot do Mussolini Autoslrada, ali avtomobilsko cesto, na katero so bili Italijani enkrat tako ponosni. Jaz o cesti ne morem reči nič drugega kakor, da je taka, kot vsaka ameriška podeželska cesta, le da je bila mesto osebnih avtomobilov, polna zavezniških tovornih avtov. Zajezdim kolo, rečem poročniku adijo in zavoziin na označeno pot. Prvih par kilometrov ni nič zanimivega, samo visoko zido-vje na vsaki strani ceste, in po Nemcih porušene tovarne. Po nekaj kilometrih pa je okolica dobila drugačno lice. Pred mano so se začeli vrstiti krasni sadovnjaki sliv, črešenj, limon in oranž. Oranže so se tako lepo svetile v jutranjem solncu, bilo je videti kakor, da bi bil kdo vrgel kose zlata med beli sneg. Vsa pokrajina je bila odeta v belem G^pomladanskem cvetju, ker cvetelo vse — breskve, slive, črešnje in tudi meni neka nepoznana rastlina, katera pa je širila okoli zelo prijeten vonj. Sadovniki so v resnici obdelani tako skrbno, da nisem nikjer opazil kake bilke trave ali plevela. Resnica, Lah ljubi svojo zemljo, ali samo to je žalostno, da jo ima tako malo — en oral do dva, ako ji ima pa do pet oralov, je pa že gospod. Kakih šest kilometrov ven iz mesta sem se ustavil, da se malo oddahnim in si ogledam okolico, kajti cesta je bila narahlo napeta navzgor. Prižgem si cigareto in že sta stala kakor bi bila padla z neba dva Italijana z motikami v eni roki z drugo pa delala kretnje, da naj jima dam cigareto. To je prvo vprašanje vsakega Italijana, naj bo star ali otrok. Ravno tako je v Afriki vprašal vsak Arabec naj-prvo po cigareti. Razlika je samo v toliko, da Arabci niso bili tako vsiljivi kot, Italijani. Tukaj v Italiji so namreč naučeni od mladosti prositi, ker je bilo tu vedno veliko turistov. Dam vsakemu cigareto, pa me vprašata ako sera z New Yorka. Preprosti Italijani ne vedo i-men drugih držav kakor- New York. Vprašata me tudi kedaj da mislim, da bo konec vojne. Naročita mi, da ako bom še v tej okolici, naj se oglasim in sicer kadar bodo zrele črešnje. Rekel sem jima, da bi bil v tem času raje na poti v New York. Poslovimo se in si želimo srečo, nakar sem se počasi odpeljal naprej. Cesta se vzpenja polagoma k vznožju svetovno znanega hriba, kateri je znan po celem svetu. Tukaj pridelujejo tudi svetovno znano italijansko vino. Dan je bil zelo lep. Solnce mi je dobro grelo v hrbet, pot fni je tekel po licu, ker človek v štiridesetih ni več tako trden kakor dvajset-letni mladenič. In osem mesečno bivanje v puščavi Afrike me tudi ni pustilo pri najboljšem zdravju. Časa sem imel še dovolj, zato sem se na mali višini zopet vsedel kraj ceste. Ogledujem okolico; razgled je bil tako čudovito lep, da se ne da opisati. Ozrem se na drugo stran ceste, kjer zagledam živo rudečo jopico, ki se je zibala med črešnjevim cvetjem. Opazil sem skupino delavcev, ki so sadili fižol med sadnim drevjem. Bile so med to skupino tudi dve mlade črnooke signorine. Kateri čitateljev mi more zameriti, da s^m posvetil vso pozornost samo signorinama? — Kmalu me ona v živo-rudeči jopici pozdravi z roko. Takoj sem odzdravil in ona se je pričela bližati žični okraji, s katero je obdan sadovnjak. Signorina me ni vprašala za cigareto, pač pa za caramele candy. Vrgel sem jih ji en par in ona se mi zahvali z lepim "grazia". Takrat se je pa začel špas. Delavci so namreč vsi pustili delo in so me obkolili kakor Miklavža. Otroci so prosili caramels, starejši pa cigarete. Predno sem šel na pot, sem se ustavil v kuhinji, kjer me je kuhar obložil s trdim candyjem, katerega imamo namreč vedno na razpolago, ker ga vojaki ne marajo in ga samo italijanskim otrokom mečemo v zabavo. V kratkem času so me imeli sredi sadovnjaka. Mishm, da bi se tudi nobeden čitateljev ne u-stavljal, ako bi ga vabile dve tako lepo rastle signorine?! K temu ne vam kaj bodo rekle naše čitateljice ? • Da pa ne bo kdo čitateljev rekel, na kako ste se pa pogovarjali, ko nte znaš italijansko (kva, kva, povem, da sem se v šestih mesecih tako dobro naučil laško, da vse slišim, kar pa ne shšim, si pomagam z rokami. Tako smo se prav dobro razumeli, in bilo je tudi obilo smeha, kadar sem ga kaj polomil z mojim znanjem italijanščine. Pogovarjali smo se o vsakovrstnih stvareh. Najbolj jih je zanimalo kedaj da bo konec vojne. Seveda, tega vprašanja jim nisem mogel rešiti. Opazoval sem okolico in ljudi okoli sebe. Videti ni bilo med tem preprostim kmetskim ljudstvom tiste revščine, kakor med mestnimi delavci. Ti ljudje na deželi si na svojih vrtovih pridelajo nekaj zelenjave in fižola. Reči pa moram, da nisem nikjer drugje videl toliko boba, kakor tukaj v Italiji, kateremu pravijo pave. Bil je prvi spomladanski dan, ali ti delavci so bili vsi bosi. Tudi mene je mikalo, da bi vzel doli težke in vroče vojaške čevlje, in si tudi jaz enkrat odpočil utrujene noge v tej, kakor pepel, mehki zemlji, ali misel, da bos vojak ne zgleda nič kaj paradno, in da bi bos res slabo reprezentiral ameriškega voja-ga, me je odvrnila od tega. Gospodar, ki je bil videti prav inteligenten, me je vprašal kje je moj dom v Ameriki. Ko mu pojasnim, da sem z Gle-velanda, mi pove, da ima sestro v Niles, Ohio. Takoj me povabi v hišo in me pogosti s finim domačim vinom, in obljubiti sem moral, da kadar se vrnem v Cleveland, da obiščem njegovo sestro. Tukaj sem tudi takoj spoznal, koliko razlike je med vinom na deželi ali v mestu. Povedal sem mu, da mestni krč* marji dobro krstijo vino predno ga servirajo ameriškim vojakom. Signorina v živordeči jopici je nama servirala, in kakor vsaka Italijanka tudi ona ni mogla mirovati z jezikom, ob- sipala me je z vsakovrstnimi vprašanji. Vpraša me ako sem oženjen in koliko otrok da i-mam. Ko sem ji razložil, da sem še lejdik in frej, sem opazil kako so se ji zaiskrile črne oči. Ej, sem si mislil, Lojze še si fant od fare, ha, ha! Tako mi je potekel moj prosti dan pri teh preprostih in dobrih ljudeh. Saj so hoteli znesti na mizo vse, kar so imeli. Ko pa človek vsaki dan vidi le revščino, nisem moral nič prigrizniti. Sem se vedno izgovarjal, da nisem lačen, ker da ameriški vojaki imamo veliko za jesti. Pozno popoldne sem se poslovil. Preje sem jim pa moral obljubiti, da kadar bom imel čas, da se še oglasim pri njih. Z veseljem sem obljubil, ali čas bo povedal, ako bom še kedaj videl te ljudi. Naj zadostuje za danes, prej pa ko končam, apeliram na vas, dragi rojaki, pomagajte vsi kolikor je v vaši moči do hitrejše zmage, Da bo preje konec revščine in mučenja nedolžnih ljudi. Kupujte vojne bonde in podpirajte Jugoslovanski pomožni odbor. Delajte roko v roki, da se po končani vojni pomaga našim bratom v domovini, kateri danes gredo na Golgato in trpijo veliko pomanjkanje in preganjanje. Drugič vam bom poskusil opisati moje srečanje s partizanskim poročnikom z Ljubljane. Ostajam kakor vedno vaš dobri vojak Švejk. (Pismo je pisal Louis Elovar, bivši Collinvvoodčan, njegov vojaški naslov je: Pvt. Louis Elovar, A.S.N. 35319559 Co. "B" R.Y. OPN. BN. APO 400 c/o Postmaster New York, N. Y. Urednikova pošta Uspešen koncert mladine SNPJ Cleveland, Ohio, -r- V nedeljo dne 21. maja smo clevelandski Slovenci zaključili sezono kulturnih priredb v Slovenskem narodnem domu, z uspešnim koncertom Mladinskega pevskega' zbora SNPJ. Ta zbor obstoja komaj šest mesecev, pa je pokazal s svojim nastopom že toliko življenske sile, da mu je zagotovljena bodočnost. Za ustanovitev tega zbora se je zavzela Federacija društev S. N. P. J., katera je v ta namen izposlovala tudi primerne prispevke iz glavnega stana S. N. P. J. Prosvetni odsek pod vodstvom agilnega javnega delavca Krist Stokelna, je šel takoj na delo in pričel zbirati mladino po naselbini. Bilo je to silno nehvaležno delo, toda z vztrajnostjo je dosegel lepe u-spehe. Med tem se jim je posrečilo dobiti mladega in sposobnega pevovodja Vladimirja Malečkarja, kojega življenski cilj je: glasbena umetnost. ^ Koncert se je završil ob lepi udeležbi, kar je zelo značilno za mesec maj. Pozdravni govor je imel Krist Stokel, ki je obenem omenil tudi 40. letnico SNPJ. Ko se je- zastor dvignil, smo našteli 43 malčkov, ki so ob o-kusno izbrani sceneriji in luč-nirai učinki odpeli prvo točko "Star Spangled Banner." De-klamacijo "Mi ..." je z e 1 o dramatično izvajala nadarjena Helen Hrvatin. Njej je zopet sledil zbor z narodno: "Po Jezeru" in "Tri leta bom kopal". Klarinet solo je proizvajala Sully Ladika, piano duet pa, Eddie Udovich in Helen . Hrvatin. Sledil jima je Daniel Hrvatin s svojo ljubko harmoniko. Zatem nam je zaigral na klavir Marion Belle, sin znanega pevca in sicer: "Barcarolle" iz opere Hofmanove pravljice in "Bohemian girl". Višek priznanja sta pa dosegla John in Edward Birk iz Johnstown, Pa., ki sta s svojimi akrobatskimi nastopi izzvala živahne aklamacije. Natopila sta trikrat tekom koncerta, pa jih je občinstvo še vedno klicalo nazaj. Fanta imata brez dvoma še lepo bodočnost če bosta vztrajala pri tem poklicu. Po odmoru je spet nastopil zbor, ki je zapel tri narodne: "Je bela cesta" — "Ptičica lepo poje" in "Ptiček prav majhen je." Zboru je sledila jia harmoniko Carole Smole. Zatem ste nastopile v dvospevu sestri Frieda in Dolores/Vidic. Zapeli ste "Zvezda" in "Po gozdu". Obe ste "outstanding" pevki. Posedujete čiste in mehke glasove, ki se čudovito spajata v lepo harmonijo. Občinstvo ju je nagradilo z navdušenim aplavzom. Priporočljivo bi bilo, da vztrajate p r i petju, ker takih redkih talentov bi bilo škoda, da se porazgubijo. Koncert je zaključil zbor z dvema narodnima: "Ko pj:ičica sem pevala" in "Zvonarjeva" ter angleško "Stars of the Summer Night." Zbor seveda še od daleč ni popolen. Glavni nedostj^tek je v tem, ker mu manjka ravnotežja, kot menda pri vseh mešanih zborih — to je, da deklice daleč nadkriljujejo dečke po številu. Po vseh znakih sodeč, so ženske s svojo mehko dušo bolj dovzetne za kulturno delo kot moški in to velja za pevske in dramske zbore. Toda vpričo dejstva, da živi v Clevelandu nad 7,000 članov SNPJ, med katerimi je več sto otrok, ne bo težko Prosvetnemu odboru pridobiti vsaj sto mladih pevcev in pevk. Pevovodja Malečkar ima velike načrte za prihodnji koncert, toda brez sodelovanja jih bo težko uresničil. Če bo imel dovolj dobrega pevskega mate-rijala bo lahko organiziral poleg zbora tudi soUste, dvospe-ye, četverospeve itd., ne samo z narodnim, temveč tudi s klasičnim petjem. Na delo torej za večji in boljši Mladinski zbor SNPJ v Clevelandu. Naj pride veličina naše mogočne Jednote do izraza tudi v kulturnem, ne samo v materijalnem oziru! Frank Česen,. Zapisnik seje izvršnega odbora s an s a 12. aprila 1944 (Nadaljevanje) Adamiča napadati tudi ni pravilno in pošteno. Mož je več koristnega za naš narod storil, kakor pa vsi drugi skupaj. Brez njega bi nikoli ne dosegli tega, kar smo. Informacije, ki jih nam dostavlja za objavo, so iz zanesljivih virov, katerih pa ne mara in ne sme izdati. Nekaterim nam so znani. Poročila o Rupniku je dobil Združeni odbor šele po seji širšega odbora, siguren pa sem, da jih je imel pater Ambrožič že davno prej. SANS jih je prejel pa šele meseca februarja.' Zadržal sem jih par tednov, ker sem jih hotel najprej predložiti seji našega odbora. Ampak ker se seja radi predsednikove bolezni ni vršila do danes, sem po nasvetu nekaterih drugih odbornikov zadevo objavil. Ko sem bil na seji Združenega odbora 18. februarja, se je Adamič potožil, da ne prejema zadosti pomoči od drugih odbornikov, vsled česar mora sam voditi in paziti na delo v uradu. Dela do poznih ur. Vse, to ga je izdelalo fizično in živčno, da je zdravnik prepovedal vsako nadaljno delo za par mesecev, če hoče okrevati. Sedaj se na haja v kliniki v philadelphiji- Adamič smatra za nujno P" tiebo reorganizirati Združeni odbor na način, da bodo v ura du, bodisi predsedniki ali pa W niki vseh narodnih skupin, tvorijo Združeni odbor. Na ^ način bi lahko vodili posle za svojo organizacijo, obenem tudi delo Združenega odbora m nosili odgovornost. Adamič se smatra odgovornega za vse lo Združenega odbora, in nima v uradu zadosti oseb, bi delo vršile brez njegovega nadzorstva, se vsi zanašajo na njega. Brat Zaitz: Jože Zalar je nine nja, da SANS postane sam« stojna organizacija, da se P° polnoma loči od takozvaneg®' 'Adamičevega" Združenega od- bora in dela le za Združeno S o venijo, vse politične stvari P® da pusti pri miru. Osebno sem 3e nikoli preveč ogreval ženi odbor, ker nisem imel ve ko zaupanje v nekatere njegov® odbornike, posebno hrvaške srbske. Ampak ker je bila na ^ naloga zbhžati demokratične ® lemente med Srbi, Hrvati Slovenci, sem podpiral ta rak. Co Združeni odbor m dru- novo gega dosegel, je spravil skup^^ one ameriške Jugoslovane imajo enak program za. i Jugoslavijo, in pod vodstv Adamiča je razkrinkal cije reakcionarne vlade in hajloviča. SANS tega bi mogel napraviti. Jaz ose ne bom nikoli žahl versko P^^ pričanje enega ali drugega c ^ veka, ampak versko prepričanj in klerikalizem je povsem n® drugega. To sem poudarjal ^ na seji širšega odbora. KleH ' ^ lizem se vedno skriva v^ skem ozadju in to ni pošten Politične stranke, o katerih - vec govoril Zalar, danes niso kar so bile. Kar je ostalo, ogrodje. Živko Topalovič j® nekdaj progresiven in proti lju, danes pa je za kralja-dokument od socialistične ke ni podpisan in kot tak " pomena. Pravi socialisti jo ničesar pričakovati od ^ rega reda, čemu bi se sedaj bračali k reakciji in od nje ,kali pomoč? Ta zadeva m pri- šla v javnost po naši krivdi, pak po krivdi Zveze s^ovensK^, župnij in patra Ambrožiča, je tukaj navzoč. Ravno & ^ tudi tisti "komunistični načr pobijanje ljudi", katerega j®^^_ Ambrožič priobčil. Če ne bo cialnih reform na Balkanu ^ če se ima povrniti stari pomočjo zavezniških ^^^2. ^ me-bi v tem boju padali naši a riški vojaki? Socialni jj- V Jugoslaviji pride, o tem mo prepričani. In kadar P bo tekla tudi kr^ kakor v vseh revolucijah. Tega S ne bo zabranil. Če bi brat lar bil praktičen, bi rajši P^^^ ložil definitiven predlog, katerega bi se dalo in , naš program urediti. Nj^o izjava naši skupnosti ne koristila, pač pa škodila. Jugoslavija pride; z njo socialni preobrat, ki, ga ^ ne bo preprečil. ■' gt#' Brat Zalar: Kdo pa hoce ro Jugoslavijo? Brat Kristan: Ravno ljudje jo hočejo, ki so bili na krmilu pred invazijo in .nU dcl»' jo na to, da se povrnejo na -v milo. Vsa propaganda tu Ameriki je delo v tisto '^leakcija je računala na P 0-tek s pomočjo vojaške re, toda Antifašistično ^^jje rodne osvoboditve (AVNOJ) jim ga je prekr (Nadaljevanje) W' j 1944 t~iiii 0111 i|||_|,i ZADNJA KMEČKA VOJSKA Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J. ENAKOPRAVNOST STRAN S (Nadaljevanje) ^^®lika sreda je. Na klečalni-svoji spalnici kleči gospa sklepa svoje suhe, ble-j'oke in priklanja svoje uve-uce pred razpetim Bogom, •ji ' joka, moli z ustnicami preklinja v srcu začetnico Sorja — Uršulo Heningo- j^^lika sreda je, svet čas je, oskrbnikov! hiši pod Susje-Sedi gospod Ferenc Tahi. plamte, Uca mu žare, (1 , Sa razveseljuje mlada o-fij .^'kova žena. Tudi nji žari lice, tudi n j i Črno, poželjivo oko. K Gli tvoj mož ugrabil Zuka-vpraša Tahi. pokima oskrbnica. kmet ni upiral?" jj . ® je, gospod, toda moj mož 5^ lopnil po glavi in sedaj se Uj več," se nasmehne že-Toda ti, gospodar, daješ ° Loliču, meni pa ničesar, ^ar nisem nič vredna? Ha ^^aj veš, da sem več vredna pa gospa Helena. Daj, cekinov," pomoli oskrb-^alo roko in priliznjeno Taha. "Vidiš, jutri poj-|(Q|, ^ Zagreb, da si kupim svi-"ifti za veliko noč, pa i^atn groša. Lolič je skop, i-jg pod ključem, samo za-8L^. včasih: "Naj ti da Tahi!" 'Tv feče Tahi, dušica, dal," čin. ®^arec in jej položi na ro-cekinov; "na vzemi, pa "i bodi "Bj," hvaležna!' vzklikne žena vsa vese-bom o veliki noči lep ' ill vsemu svetu bom po- J"!:' da je to od tebe, gospod, iilo j '• Kakšno je to stra-konju!" se zasmeje Lo-Nt ^ ves glas in pokaže s skozi odprto okno. "Du-1( jaha konja. Lep konjiček, ga ima stari plešec iz ''2-' škoda," potrdi Tahi, Napravimo mu šalo! :oigo^^. popa imam že piko, ker me vedno toži. Na ®^rec l®Pem konju je jezdil suh PH'u oblečen. Bil je to je v -Hilton Knežič iz Pušče, ®el ravno v Zagreb po sve-Starec je gledal brez-iloigg^ ^ ta lepi sVet in njegove % O'oge so mu segale skoro Naenkrat stoji pred Iti '»h: o . ^^ebušnik LoliČ, a nekoli-proč sta stala gospod Loličeva žena.- mane, reverende a-^^kašlja Lolič in prime u?do, "kam ste name- ''j>" bodi Jezus Kristus," ® duhovnik plaho, "v Za-po sveto olje. Saj veje jutri veliki četrtek." i "A čemu vam je konj?" se pošali oskrbnik, "saj vendar veste, da so hodili apostoli peš po svetu in tudi sam božji Sin je jezdil na oslici. Ste-li vi morebiti več?" "Slab sem in star," odvrne župnik z drhtečim glasom. "A, kaj! Le potrpi te! Čemu je duhovnu konj? Dol, reverende amice!" Duhovnik se ustraši in se prime konju za vrat, a hitro priskoči in sune starca v rebra,da se zvrne čez glavo na tla. "Sem, žena! Na konjiča!" se nasmeje oskrbnik. Žena pri-skaklja, zajaše konja kakor moški in zdirja z njim po ravnini ob poti. Besno je skakal konjič, ljuto ga je stiskala žena z nogama in kričala s smehom; "Hop, konjiček, hop, s tebe je padel pop!" Stari župnik se dvigne in stoji s sklenjenimi rokami, gledajoč s solznim očesom ljuto ženo. "Prosirh, dajte mi konja nazaj," prosi župnik, "ne mučite uboge živali." "Seveda pop!" reče Lolička in se ustavi pred starcemt "Ta konjiček mi dopade, moj bo. Hop, konjiček, hop! S tebe je padel pop! Brusi pete, starec!" "Kaj nimate duše?" vpraša starček, "ste li razbojniki, da mi jemljete na cesti to, kar ^e moje? Se ne bojite Boga?" "Čemu?" se nasmeje žena in pokaže zobe. "Kje stoji v 'svetem pismu, da moraš imeti konja? Sem prav povedala, milost-Ijivi gospod?" se obrne k Tahu, ki se je bil medtem približal in gledal porogljivo župnika. "Prav, prav! Maži si svoje kremplje s svetim oljem, pa ti bodo zrastle .peroti!" odvrne Tahi. "No, veste kaj, župnik?" se pošali Lolička, "konja ne potrebujem, ker jih imam dosti na Susjedu. A' potrebujem novcev za velikonočni kolač. Koliko mi daste za mojega konja?" "Jaz naj kupim svojega konja?" se začudi Knežič. "Ej, ni drugače," izpregovori Tahi, "žena ima svojo glavo, sezi v mošnjo! Vem, da je polna." S tresočo roko seže starec v nedrije ter izvleče svileno moš-njico s petimi tolarji in jo da besni ženi; "Na, vzemi Belijalova hči! To je vse moje siromašno premoženje, ki sem ga prištedil za veliko noč." "Suha mošnja je to, kakor ti," se poroga Lolička in skoči raz konja. "Naj te odnese voda. Samo, če ni svinec? So li pravi tolarji? Cin! Cin! Cin! Pač! E, za kolače bo dosti." Žalosten zajaše starček konja in zavije proti Zagrebu, a Tahi, oskrbnik in njegova žena kličejo za njim s krohotom: "Hop, hop, hop! Prazen le odšel pop!" V tem hipu je pristopil h gospodarju Peter Bošnjak in naznanil : "Milostljivi gospodar! Stubi-čani se upirajo, nečejo izročiti ključev od svojih kleti." j 'Bomo videli," dvigne Tahi glavo, "ali mi bodo pokorni ti psi ali ne. Peter, veliko noč bo- j mo praznovali na Stubici!" | Napočil je velikonočni dan, veselje nedolžnega Jagnjeta, vstajenje Sina božjega, vstajenje cele prirode. Po hribih se je razlegal jasni glas zvono/ Gor-nje-Stubiške cerkve, ki stoji na trgu sredi mesta pod vtrjenim stubiškim gradom. Med mladim zelenjem se sveti bela obleka hrvaškega ljudstva, žare se rdeči robci in rumene koravde. Staro in mlado, moški in ženske, vse hiti v cerkev, iz katere se razlega vesela "Aleluja!" Ali je vesela? Oh, te glasno bučeče orgije ne pojo danes kakor nebeška glasba, ampak kakor strašna nevihta, in zvonček iz medi ne poje kakor angelski glas, ampak kakor da zvoni k smrti. Ko mine služba božja, tako je zapovedal gospod Tahi, naj se zbero vsi hišni gospodarji in naj izroče ključe od svojih vinskih kleti. Susjed ,in Brdo-vec je oplenjen, sedaj je na vrsti Stubica. Upravitelj Grdak veli, naj ne izroče ključev, a Tahi veli: Kdor ne da, izgubi glavo. Stubičan pa je neizprosen; vzdigne glavo pokonci in pravi: Ne dam! Tudi Tahi je neizprosen, sedi v svojem gradu, vzdigne glavo in veli: Moraš! Sila ljudstva se zbira, moški gledajo mračno predse, a žene molijo, vzdihujejo in jokajo. V kotu kleči zraven stare matere tudi Matija Gubec. Polagoma se porazgubi zadnja "Aleluja!", duhovnik blagoslovi ljudstvo, orgije utihnejo. Božja služba je končana, a narod ostane klečeč in se ne gane iz cerkve. Pred cerkvijo sedi na konju Tahi in si nestrpljivo puli brado. Nemirno prestavlja konj noge, nemirno bije Tahu srce. Na trgu se razvrsti četa štajerskih mušketirjev iz Stettenberga. "No, bo li že enkrat konec teh popovskih litanij?" se zadere Tahi, a Peter Bošnjak mu reče, da ljudje ne gredo iz cerkve. "Tudi dobro! Mušketirji naprej! Izženite pse iz te svete luknje!" Mušketirji se navale proti cerkvenim vratom. Težki koraki orožnikov so odmevali po cerkvi, klicanje in stokanje je odmevalo od visokega oboka. (Dalje prihodnjič) Mali oglasi Hiša naprodaj j Proda se nova moderna hiša za 12 družini. 10 sob, fornez na plin, j 2 garaži; na Grovewood Ave. I Vpraša se na 956 E. 185 St., ali j pa pokličite IVanhoe 5888. ! Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite JOHN ZUPANČIČ 18220 Marcella Rd. Tel. KE 4993 POPOLNA POSLUGA PERILNICE Poskusite naš način "cash and carry." Prihranite si 20%. Tudi dovažamo, Uneeda Laundry Cg, 3524 East 74th St., blizu Union Ave. Michigan 3200 ali 3636 Farmers Poultry Mkt. Vogal Superior in E. 43 St. Kokoši, race, goske, purmanl in jajca Prodajamo na debelo za ohcete in priredbe TAPETIRANJE Ali imate v hiši kako pohištvo, da ne odgovarja vam v vaše zadovoljstvo — davenport ali stole, ki morajo biti prenovljeni. Pokličite: JOHN LUKANC, MU. 3729 698 E. 159 St. Note za klavir, harmoniko in petje. Največja zaloga slovenskih polk valčkov in pesmi v Ameriki PIŠITE PO CENIK V. J. Russ 1557 E. 65 St. Cleveland 3, Ohio ODRASLA DRUŽINA išče stanovanje s 4 ali 5 sobami, v collinwoodski ali euclid-ski naselbini, v bližini poulične železnice. Kdor ima za oddati naj do 1. junija pokliče EX. 3086. CVETLICE Za okinčanje grobov t FATS FOR SAILORS Takoj plačam v gotovini najvišjo ceno za vaš rabljen avto. Pogovorim se z vami v slovenščini United Motor Service 7200 BROADWAY Mali oglasi Za delavce Za delavce TURNEY RD. HARDWARE Paints — Sporting Goods 4835 Turney Rd.—MI. 8972 Garfield Heights Privatna oseba želi kupiti avto; novejšega izdelka, ki je v dobrem stanju. Plača v gotovini. Kdor ima, naj pokliče HEnderson 3756. LASTNIKI RADIJSKIH APARATOV.—Prinesite važe pokvarjene radio aparate k ekspertnim mehanikom. Popravimo vsakovrstne aparate za dom in avto. Delo jamčeno. Radio Service, 12705 Miles Ave., DI. 8333. Odprto 8.30 zj. do 5.30 zv.; ob torkih in četrtkih d6 9. zv. POZOR! Prinesite vaše me — budilke v popravilo. Vse delo jamčeno. Ure popravimo v 48 urah v vaše zadovoljstvo. Garfield Heights Jewelers 4801 TURNEY RD. CE POTREBUJETE novo streho all pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopijih in domovih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767 SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 Kupi se majhno varnostno shrambo (safe). Kdor ima naprodSj naj pokliče KEnmore 6244. POZOR! — Posetitc Fleet Beverage Store na 6501 FLEET AVE. V zalogi imamo fina vina, izborno pivo; več izdelkov. Naša kakovost in cene vam bodo ugajale. Odprto od 10. zj. do 8. zv. Hiša naprodaj za 2 družini, po 5 sob; je lahko za družino ali pa za "roomer-je" zgoraj. Velika lota, 40x200. Poizve se na 15307 Holmes Ave. Proda ali se odda v najem na "lease" zidano poslopje, v katerem je trgovina, 8 sobno stanovanje in dvorana za seje. Prostor za par-kanje avtov. Nahaja se v okolici E. 72 St. in St. Clair Ave. Za pojasnila pokličite RA. 5151. PRODUCIRAJTE ZA NAPADALCE Pomagajte nam izdelati kritične vojne produkte Mi potrebujemo Metal Stampings Inšpektorje Operatorja dvigal Die Repairmen in Die Makers • Steel Storage Klerka Pomožne Shear Operatorje Punch Press Operatorje Moške in ženske Packers in Loaders Pometače The Geometric Stamping Co. VOJNA TOVARNA 1111 East 200th Street IVanhoe 3800 PRIDNE GOSPODINJE dobijo delo za pometanje tovarniških uradov in "lunch room". Plača od ure poleg overtime Dnevni šift — 8 ur dnevno Delo dobi tudi OSKRBNICA od 5:30 pop. do 10:30 zv. 5 ur v soboto. ' Tedenska plača Ako ste dobra g6spodinja, ste dobrodošla za intervuj. Geometric Stamping Co. 1111 E. 200 St. IV. 3800 Lines that moor P.C. boats must be as strong and durable as human ingenuity can^make them. Here at Consolidated Shipyard in Morris Heights, N. Y., is W. J. McCloud, tying coils of the sisal marine rope' that Alls the Navy's specification. By-products of used kitchen fat are needed to process this tough marine rope. NA SPOMINSKI DAN dobite v veliki izberi v cvetličarni UNSAPErfrHOME Jelercic Florist 15302 Waterloo Road IVanhoe 0195 m fotM NiTION/ll SifETV COUNCIL KVALIFICIRANI V PROFESIJI Naše podjetje je majhna OKganizacija. Nam najbolje ugaja tako, ker moremo posvetiti vsakemu in sleher- i nemu slučaju našo osebno pozornost in nadzorstvo. To tudi pomeni, da je sleherni član našega štaba kvalificiran svoje profesije in zmožen vršiti njemu dodeljeno delo.. Naše največje zadovoljstvo je v tem, ko se zavedamo, da smo storili vse kar najboljše, tor da smo I vsaj v majhni meri poma-I gali lajšati gorje prizadetim. oAugust F. Sretek POGREBNI ZAVOD 478 E. 152 St. IVanhoe 2016 CLEVELAND. OHIO Add Indigestion Relieved in 5 minutes or double your money back \Vh«n Biceis itomach actd causes iJalnfiil, siiiTix'at-ing B»8. sour stomach and heartburn, doctor# usually rrescrlhe tho fu«tc»t'«i*tlng medlMneg known for lymptomattc relief—medicines like tho«« in B*U