List 20.
Prihod cesarja Franca Jožefa v
Ljubtjano.
v
Že dolgo zaželjeno veselje presvitliga cesarja na Krajn-skim viditi se je spolnilo v petek 10. dan t. m. Pripeljal se je mladi cesar, spremljen od ministra kneza Svar-cenberga in ministra Dr. Bacha in množice družili častnih gospodov, kmalo po 4. uri popoldne v Tre-bovije, kjer se loči Stajarska dežela od svoje sestre Krajne; meja je bila zaznamovana s krasno okin-čanim obokam. Tukaj so ga sprejeli deželni poglavar z namestništvam Krajnske dežele, Krajnski knezo-škof, deželni vojni zapovednik in mnogi predsedniki vikših uradov. Pa kdo je bil še med njimi? Slavni maršal Radečki z mnogimi vojnimi častniki, ki je nalaš iz Laškiga že pred ta dan prišel v Ljubljano, cesarja pozdravit. Ko vozoviak ostane, zadoni glasni ^živijo" od vsih strani, in cesar stopi naglo izvoza, poda roko nar poprej slavnimu starčiku vojskovodju in prijazno jrozdravi vse pričijoee. iVa ogovor deželniga poglavarja grofa Korinskiga in grofa Jožefa Auer-sperga, govornika deželniga namestništva, odgovori cesar: ?5Serčno me veseli v tisto deželo priti, ktere zvestoba se tudi v nar silniših časih ni ganila."
Ko je cesar potem nektere pričijočih še posebno pozdravil, je odrinil vozoviak, in skozi in skozi po ostajali železnice se je v zbranih množicah ljudstva glasno veselje razodevalo. Duhovni gospodje in učitelji s šolsko mladostjo so stali poleg železnice, so cesarja pozdravljali, cesarsko pesem v domačim jeziku peli in ^živijo" vpili, de se je razlegalo krog in krog; posebno lepo je bilo to v Zagorji. na Savi, v Litii i. t. d. viditi.
Eno četertinko čez 6 popoldne je privihral med streljanjem s topovi na gradu in zvonjenjem po cerkvah zalo okinčani hlapon s cesarjem v Ljubljano, kjer ga je mestni odbor slovesno prejel in predsednik tega odbora g. Salomon s serčno besedo nagovoril. Cesar je ponovil,kako zlo ga veseli tisto deželo in mesto viditi, od kterih je toliko dokazov zveste udanosti sprejel.
V kolodvoru je stala narodna straža iz Kraj n j a, ki je nalaš zavolj cesarja v Ljubljano prišla, kakor tudi Kamniška narodna straža, kteraje z Ljubljansko zunaj kolodvora cesarja čakala. Cesar je pozdravil vse straže^ in se je pred kolodvoram vstavil, de so vse tri z muziko in svojimi banderi memo njega mar-širale. Potem se je vsedel v kočijo in med donečim ^živijo" se je peljal v mesto v svoje staniše. Ljudi je vkup privrelo, de se je vse terlo.
Zvečer je bilo celo mesto razsvitljeno in po dokončani igri v gledišu se je peljal cesar po razsvitlje-nih ulicah. Povsod ga je spremljal glasni klic ,5živijo." Na oknjih mnogih hiš so bili v raznih jezikih krasni nadpisi.   Našiga Koseskiga slavne besede
»Hrast se omaje in hrib, — zvestoba Slovencu ne ganc<
so lesketale na oknjih duhovsnice.
Drugi dan — v saboto — dopoldne je obiskal cesar mnoge mestne naprave, bolnišnice, koliseum, mu-zeum i. t. d., je jezdil na grad in se peljal noter do Lip , Ljubljansko močirje, ki je že večidel v rodovitne polje spremenjeno. Od ene do treh je sprejel vse vikši vradnike, mestne in deželne odbornike, vikši duhovne učenike i. t. d., potem še več druzih, ki so ga imeli kaj prositi. — Potem je bilo kosilo pri njem, h kte-rimu so bili iz mnogih stanov gosti povabljeni. Zvečer je napravila mestna srenja slovesni ples v krasne okinčani kazini, ki ga je cesar s svojo pričijočnostje poslavil.    Povsod je bil z veliko slavo sprejet.
V nedeljo zjutraj ob šestih po opravljeni sv. masi. ki so jo knezo-škof brali, so oznanili topovi na gradu odhod cesarja v Te rs t. Zbrano ljudstvo iz vsih stanov jez glasnim „živijo" slovd od svojiga vstavniga vladarja vzelo, kterimu je očitno pokazalo, kako mu je udano ,   in kako  od Njega vsiga dobriga pričakuje! —
Popoldne ob dveh smo že v Ljubljani zvedili, de je česar 15 minut čez eno že srečno se v Terst pripeljal.