NASLOV 
Prihodnji teden začetek „sladke kampanje'
Spravilo jesenskih pridelkov je tudi v'Pomurju v polnem teku. Krompir je že pospravljen, zdaj pa je tudi že vse nared za spravilo letošnjega pridelka sladkorne pese. Tej so pomurski pridelovalci letos namenili 2.464 hektarjev polj, s spravilom pa bodo začeli v začetku prihodnjega tedna. Če bo vreme ugodno, bodo kmetje v treh tednih pobrali ves pridelek z 978 hektarjev, nekoliko dlje pa se bo spravilo zavleklo v družbenem sektorju, kjer morajo pospraviti peso s 1.486 hektarjev njiv.
Po prvih ocenah bo letošnji pridelek povprečen, družbeni sektor naj bi pridelal okrog 60.00 ton* zasebni pa okrog 42.000 ton, skupaj pa bodo pomurski pridelovalci oddali tovarni sladkorja v Ormožu 102.000 ton sladkorne pese.	L K.
Leto XXXVI
Št. 37
Murska Sobota 20. sept. 1984
CENA 20 DIN
PRED JESENSKO SETVIJO V POMURJU
Pomembni predvsem pogoji
Da so pogoji tisti, ki odločilno vplivajo na odkup krušnih žit, se je pokazalo tudi ob letošnji žetvi. Čeprav pomurski pridelovalci s pogodbami niso zagotovili predvidenih tržnih viškov, je bil ob žetvi plan presežen, pričakovati pa je, da bodo kmetje do prihodnje žetve še oddali nekaj letošnjega pridelka pšenice. Osnovni razlog za preseg plana je gotovo iskati v ugodnih pogojih, saj je poleg možnosti zamenjave pšenice za koruzo in druge beljakovinske komponente na oddajo pšenice vplivala tudi cena.
In kako bo letos? Po republiškem setvenem planu naj bi pomurski pridelovalci tudi jeseni namenili krušnim žitom približno enake površine kot prejšnje leto. Tudi tokrat jih bodo zasejali na kakšnih 16 tisoč hektaijih, vendar od tega le polovico v organizirani proizvodhji. Tako bo družbeni sektor namenil pšenici okrog 2.100 hektarjev njiv, v organizirani zadružni proizvodnji, za katero naj bi sklenili tudi pogodbe za oddajo tržnih viškov, pa jo bodo zasejali na 6.200 hektarjih. Ob takšni setvi bi morali pomurski pridelovalci prihodnje leto oddati okrog 26 tisoč ton tržnih viškov krušnih žit, ob primerni ceni in drugih ustreznih pogojih pa realizacija te naloge ne bi smela biti vprašljiva.
Razen cene, ki jo bodo določili pred žetvijo, so vsi ostali pogoji več ali manj znani in so v glavnem podobni lanskim, naloga pospeševalne službe pa je, da pomaga kmetom za doseganje čim boljših pridelkov. Te pa je moč doseči le ob ustrezni agrotehniki in prav tuje v Pomurju še največ neizkoriščenih možnosti. Da bi se kmetje tudi letos odločili za nakup kakovostne semenske pšenice, bodo iz skladov za pospeševanje kmetijstva tudi tokrat namenili sredstva za regresiranje le-te. Cena semenske pšenice je namreč 48 dinarjev za kilogram (libelula 52 dinarjev), ječmen, kije iz uvoza in razkužen, pa bo po 62 dinarjev za kilogram. Ob predvidenem regresu 20 dinarjev za kilogram semenska pšenica tako ne bo bistveno dražja od merkantilne, zato bi morali kmetje to priložnost v celoti izkoristiti. Semenske pšenice po regresirani ceni pa bodo deležni le tisti pridelovalci, ki bodo sklenili pogodbe o tržnem pridelovanju in ob žetvi oddali tudi določene količine pšenice. •
Po napovedih strokovnjakov posebnih težav ob jesenski setvi ne bi smelo biti, sai ie na volio dovolj semenske pšenice, tudi gnojil ne bo primanjkovalo, odgovorni pa zagotavljajo, da bo normalna tudi oskrba s pogonskim gorivom. Tako je zdaj sam potek setve v največji meri odvisen od vremena, predvsem v družbenem sektorju pa se bo setev lahko nekoliko zavlekla zaradi spravila koruze, ki bo letos nekoliko pozneje.
Ob jesenski setvi pa so v Pomurju že stekle tudi priprave na spomladansko setev. Največ pozornosti velja seveda sladkorni _pesi, saj je zanjo treba že zdaj pripraviti zemljo in vsako dodatno sklepanje pogodb spomladi nima več pravega učinka. Tej poljščini naj bi spomladi v Pomurju namenili okrog 2.900 hektarjev njiv, od tega družbeni sektor blizu 1.500 in kmetje nekaj čez 1.420 hektarjev.
L. Kovač
RAŠIŠKI DAN V BELTINCIH
NOVA TOVARNA BELTINKE
Za delavce Beltinke iz Beltinec, kije največja TOZD DO Rašica, in krajane je bil preteklo soboto pomemben dogodek. Ob navzočnosti nad 1.500 delavcev vseh osmih TOZD in delovne skupnosti skupnih služb Rašice, krajanov in gostov, so proslavili pomembno delovno zmago. Odprli so nove proizvodne prostore — pletilnico in konfekcijo, katerih investicija je stala 87 milijonov dinarjev. Gre za skupno načrtovano naložbo delovne organizacije Rašica, za katero so sredstva zagotovili iz lastnih virov temeljne organizacije Beltinke 43 milijonov dinarjev, združenih sredstev delovne organizacije Rašica 19 milijonov dinarjev in kredita LB Pomurske banke 25 milijonov dinarjev. S to prvo fazo gradnje Beltinke želijo spremeniti proizvodni program, izboljšati tehnologijo in organizacijo dela, doseči večji izvoz in urediti delovne razmere zaposlenih, hkrati pa zagotoviti trajnejše možnosti razvoja in obstoja. V novih proizvodnih prostorih, ki so opremljeni z najsodobnejšimi stroji, se bo zaposlilo 56 novih delavcev, 20 pa jih bodo zaposlili še do konca tega leta. Proizvodnja se bo povečala približno za tretjino, izvoz pa za polovico. Zlasti je pomembno povečanje konvertibilnega izvoza od sedanjih 160.000 na 380.000 dolarjev, do konca leta 1990 pa celo na 450.000 dolatjev.
Na slovesnosti ob otvoritvi nove tovarne je bila proslava v beltinskem parku, kjer je številne udeležence najprej pozdravil direktor TOZD Beltinka Feta Is-majlovič, hkrati pa orisal njen razvoj. Slavnostni govornik, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota, Pa-
VEZI KREPIJO POLOŽAJ NARODNOSTI
Tradicionalno dobro sodelovanje, ki je v stalnem vzponu in je že lahko za vzor sodelovanja med sosedi, dobro vpliva predvsem na življenje in razcvet narodnostnih skupnosti na obeh straneh meje, je v svoji oceni stikov med našo republiko in sosednjo Madžarsko oziroma Železno županijo, poudaril predsednik republiške konference socialistične zveze Franc Šetinc na sprejemu delegacije domovinske ljudske fronte iz sosednje županije. Prav položaju narodnosti na obeh straneh meje — Slovencev v Porabju in Madžarov v Pomurju — so tudi ob tokratnem obisku tako na pogovorih v Pomurju v sredo kot v četrtek v Ljubljani namenili osrednjo pozornost. Obojestransko so se zavzeli za obogatitev vseh tistih stikov, ki lahko koristijo pripadnikom narodnosti. Na tej eni najbolj varnih in prijateljskih mej v Evropi sta narodnostni skupnosti postali most, čez katerega vodijo trdne poti sodelovanja tudi na številna druga področja.
Med obravnavanimi vprašanji, ki se posebej tičejo položaja narodnosti, je bilo na prvem mestu šolstvo. Naši sosedi odkrito priznavajo, da je v petindvajsetih letih v dvojezičnem šolstvu v Pomurju narejeno veliko delo. Pfj njegovem uvajanju v porab-skih šolah imajo določene teža-ve, predvsem kadrovske, zato
Delavke Beltinke v novih prostorih konfekcije, v kateri že nekaj časa teče proizvodnja, odprli pa so jo preteklo soboto-. Novi proizvodni prostori so pomembna pridobitev za boljšo organizacijo dela in doseganje boljših proizvodnih rezultatov.	„	„ ,. ,
r	Foto: F. Maučec
vel Pongrac je prikazal razvoj Beltinke in Rašice, ki dosegata pomembne poslovne rezultate, hkrati pa poudaril, da je nova tovarna v Beltincih plod skupnih prizadevanj in skrbno načrtovanega razvoja, ki omogoča razširitev proizvodnje in nove zaposlitve ter možnosti nadaljnjega razvoja.
Zatem je slavnostni govornik spregovoril o sedanjih prizadevanjih za stabilizacijo in boljše
pri snovanju njihovega koncepta tudi v prihodnje pričakujejo pomoč naših strokovnjakov in praktikov. Pomembno je, da so se prav v letošnjem letu tesneje povezali odgovorni za področje vzgoje in izobraževanja v Železni županiji in Pomurju.
Drugo zelo pomembno področje je kultura. Stiki so razvejani, kaže pa jih kakovostno in vsebinsko obogatiti. Z naše strani podane pobude o zagotavljanju možnosti obiskovanja kakovostnih kulturnih prireditev v državi matičnega naroda, gostovanjih gledališč, prirejanju literarnih večerov in obiskovanju drugih kulturnih skupin med pri-
gospodarske dosežke ter ugodno ocenil taka srečanja'kot je rašiški dan, ki nedvomno prispevajo k spoznava in boljšemu počutju delavcev. Udeležence proslave je pozdravila tudi direktorica DO Rašica Breda Blaznik, ki je nato skupaj s predsednikom centralnega delavskega sveta Štefanom Zadravcem sedmim najbolj vzornim delavcem posameznih TOZD podelila priznanja. Iz TOZD Beltinka iz Beltinec je to
padniki narodnosti so naletele na pozitiven odmev tudi pri naših sosedih. Ne smejo pa zamre-ti vse tiste vezi, ki so se od leta 1972 uspešno spletale. Predvsem je tu določena bojazen, da bi zdaj, ko Murska Sobota sodeluje z Kormendom, Lendava
pa z Monoštrom, usahnilo sodelovanje, ki ga imajo kulturna, športna in druga društva s Porabjem.
Izredno pozitivno so bile ocene letošnje udeležbe mladih na bralnih in podobnih taborih, mladinskih delovnih akcijah in drugih srečanjih. V prihodnje kaže v ta namen izkoristiti še
priznanje prejel Matija Slavic. Pripravili so tudi kulturni program, v katerem sta nastopila moški pevski zbor in folklorna skupina KUD Beltinci s prekmurskimi plesi in pesmimi.
Slavnostni del proslave so sklenili z modno revijo Rašice, na kateri so prikazali najnovejše modele, rašiški dan pa so nadaljevali z družabnim srečanjem.
Feri Maučec
nekatere možnosti, na primer da bi se porabski srednješolci udeleževali mednarodnega geograf-sko-raziskovalnega tabora na narodnostno mešanem območju v Pomurju, za znanje materinščine pa bi bilo koristno tudi sodelovanje porabskih šolarjev pri slovenski bralni znački.
Na pogovorih delegacije domovinske ljudske fronte iz Železne županije pri predsedniku republiške konference socialistične zveze pa so precej govorili tudi o gospodarskem sodelovanju.
Dosežki so ooeravni, čeprav je še veliko neizkoriščenih možnosti. Po lanskem padcu blagovne menjave se ta zdaj povečuje, v obmejnem gospodarskem sodelovanju je vse več višjih oblik, podpisana je dolgoročna pogodba o pridelavi in predelavi sladkorne pese, uspešno se uresničuje pogodba o menjavi prek blagovnice v Szombathelyu in še bi lahko naštevali. Važna pa je ugotovitev, da gospodarstvo na obeh straneh meje v tem vidi svoj ekonomski interes, kar je potrdila udeležba organizacij iz Železne in Žalske županije na radgonskem mednarodnem Kmetijsko-živilskem sejmu, podoben odziv pa kaže tudi slovensko gospodarstvo za letošnjo predstavitev oktobra v Zalaeger-szegu.
Slovenija je močno zainteresi-
Stekel odkup sadja
Štari kmečki nasadi jablan so letos spet bogato obrodili; da se ne bi ponovili prizori iz prejšnjih let, ko je sadje takorekoč segnilo pod drevesi, so se v pomurskih kmetijskih zadrugah začeli pravočasno dogovarjati in iskati kupce za
rana za gradnjo železniške proge med Mursko Soboto in Monoštrom. Ta nima samo tranzitnega pomena, pač pa lahko pomembno prispeva k povečanju obmejne blagovne menjave in nenazadnje bi gotovo prinesla veliko koristi tako Železni županiji, in še posebej Porabju, kot Sloveniji. Naša pobuda je tudi, da bi odprli mejni prehod Marti-nje—Gornji Senik, v> interesu boljših povezav pripadnikov madžarske narodnosti z matičnim narodom pa, da bi madžarska stran odpravila obvezno menjavo pri prestopu meje za imetnike maloobmejnih prepustnic. Za njih tudi na naši strani ni nobenih omejitev.
Gostje iz sosednje županije so pogovore izkoristili tudi za izčrpno informacijo o obeleževanju 100-letnice rojstva - Avgusta Pavla leta 1976.
Nova priložnost za nadaljevanje pogovorov o sodelovanju in drugih vprašanjih bo konec oktobra, ko bo predsednik republiške konference socialistične zveze. Franc Šetinc na povabilo domovinske ljudske fronte obiskal Železno županijo in Budimpešto.
Irma Benko
industrijsko sadje iz. teh sadovnjakov. Ponekod je odkup sadja stekel že prejšnji teden, v kmetijskih zadrugah pa pravijo, da bodo prevzeli ves pridelek, ki ga bodo kmetje ponudili. To pa seveda ne pomeni, da občasno ne bo zastojev, saj bo največ težav gotovo povzročal prevoz oziroma zastoji pri prevzemih v tovarni.
V Kmetijski zadrugi Panonka napovedujejo, da bodo kmetje ponudili čez 2.000 ton industrijskih jabolk, za takšne količine pa so že tudi sklenili pgodbe s kupci. Največ jabolk bodo dali Fructalu, kijih bo pevzel okrog 1.000 ton, Slovenija sadje v Bohovi bo prevzelo okrog 500 ton sadja, prav toliko naj bi ga tudi izvozili, medtem ko bodo v tovarno v Duplici poslali okrog 200 ton industrijskih jabolk. Možnosti za prodajo pa so še večje, saj po jabolkih sprašujejo tudi v Talisu. Za dokončno odkupno ceno se v Panonki še niso odločili, pač pa odkupujejo jabolka po akontacijski ceni 9 dinarjev za kilogram. Dokončna cena bo znana, ko bodo znani stroški prevoza, saj prevzemajo tovarne sadja po 12 dinarjev kilogram.
Tudi v radgonski Kmetijski zadrugi je odkup jabolk stekel že sredi prejšnjega tedna, po ocenah pa naj bi odkupili okrog 600 ton jabolk, predvsem za Fructal in Bohovo. V Radgoni odkupujejo jabolka po 9,70 dinarja. Neuradno smo zvedeli, da jabolka odkupujejo tudi v TOK Ljutomerčan, o odkupu pa se dogovarjajo tudi v lendavski kmetijski zadrugi.
Prav taKo se dogovarjajo tudi o odkupu sliv, vendar do zaključka redakcije še ni bila znana cena. Večino sliv bo odkupila tovarna Dana v Mirni, saj je ta s Panonko sklenila pogodbo za odkup 40 do 50 ton sliv, 5 ton sliv pa bo od Pa-nonke prevzela tudi soboška Zvezda.
L. Kovač
aktualno doma in po svetu
K trdovratnemu odporu britanskih rudarjev, ki še vedno stavkajo, seje pred dnevi pridružil nekoliko bolj razveseljiv dogodek: princesa Diana je rodila. Tisti, ki so stavili, da bo princu ime Georg, Filip, Albert, Michael, Charles ali James, so se v celoti ali delno zmotili; princu je namreč ime Henry Charles Albert David. Na sliki: radovedneži pred porodnišhicb St Man
Odkar je Andrej Gromiko pred 27 leti leti prevzel vodstvo sovjetske zunanje politike, je »preživel« že šest ameriških predsednikov (Eisenhower, Kennedy, Johnson, Nixon, Ford in Carter) in v kratkem se bo sestal s sedmim — Reaganom. Novi-
Snovi za pogovor je toliko, da ne vem, kje naj začnem. Pa naj začnem pri najbolj osnovni ugotovitvi, da so ondan na desetih lipovljan-skih srečanjih bratstva in enotnosti, torej v Lipovljanih, v občini Novska, v hrvaški Posavini, hvalili ureditev pravnega položaja madžarske narodnosti v lendavski in soboški občini. Kakor ta pohvala godi, pa je zares premisleka vredno, zakaj so se po zadnjih dopolnitvah ustave, pred desetimi leti, različno lotili pravnega obravnavanja tako občutljive teme kot jo zajema pojem besede »narodnost«.
S stališča pravic pripadnikov narodnosti je pomembno, da so pripadnikom narodnosti — kot posameznikom — zagotovljene človekove pravice in svoboščine že
Zavračanje bremen preteklosti
po načelu enakosti in nerazloče-vanja državljanov (154. člen Ustave SFRJ). Pripadniki narodnosti so kot posamezniki upravičeni še do posameznih pravic, kot so npr. pravica do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku in do uporabe maternega jezika v različnih postopkih pred državnimi in upravnimi organi. Poleg tega so narodnostim kot skupinam zagotovljene še »kolektivne pravice« (čl. 245-248 Ustave SFRJ): pravica do izražanja, ohranjanja in razvoja svoje kulture, uporabe svojega jezika in pisave ter organiziranja lastnih organizacij. Bistvo teh kolektivnih pravic je omogočiti narodnosti kot skupini ohranjanje istosti.
Za položaj narodnosti so gotovo zelo pomembna določila občinskih statutov na narodnostno mešanih območjih, ker ima občina na tem področju dvojno vlogo: v njej se izvajajo ustava in zakoni, obenem pa mora v svojih pravnih aktih (občinski statut) čimbolj izvirno izraziti tudi dejanske razmere s svojega območja.
Reagan—Gromiko
ca o tem srečanju svetovne javnosti ni presenetila, saj ne bo prineslo nič bistveno novega. Le potrdilaje že zdavnaj znano resnico, da pravila igre določajo veliki. Tako pač lahko trdimo ob dejstvu, da sta bila skoraj istočasno odpovedana obiska šefa DR
določila v njih pa so resnično sprta z ustavo. To je ena izmed osrednjih ugotovitev z letošnjih lipovljan-skih srečanj, na katerih so pod pokroviteljstvom ZK SZDL obravnavali »uresničevanje ustavnih pravic narodnosti«. Za ta srečanja si niso po naključju izbrali razpotegnjeno posavinsko vas Lipovljani. V tem kraju med 2200 prebivalci, v sožitju, prijateljstvu in bratstvu, živijo pripadniki 16 narodov in narodnosti.
je prebivalstvo pretežno madžarske narodnosti«.
Podobno opredeljujeta narodnostno mešano območje in možnosti za šolanje narodnosti v materinem jeziku občinska statuta Titograda in Bara v Črni gori; v njunem primeru glede albanske narodnosti. Določilo o »večjem« ali »pretežnem« številu narodnosti pa • nima podlage v izhodiščih zvezne ustave, ki pravic narodnosti nikjer ne pogojuje s številom. S takšnimi statutarnimi pomanjkljivostmi nadaljujejo pri določanju pravic narodnosti pri občevanju z upravnimi in državnimi službami glede uporabe nacionalnih simbolov oz. zastav itn. S tem pa kajpak ni povedano, da je vse v redu in prav v tistih občinah, ki v svojih statutih v ničemer niso okrnili ustavnih pravic narodnosti. Pravna opredelitev pravic narodnosti je le ogrodje, ki naj pripomore k uveljavljanju narodnosti kot enakopravnega dejavnika v družbenem življenju. Toda brez tega ogrodja, brez ustrezne opredelitve pravic in njihovega po-
Nemčije Honeckerja in prvega človeka Bolgarije Živkova v ZR Nemčiji.
Reagan naj bi s srečanjem z Gromikom zavrnil svojega demokratskega predsedniškega kandidata Mondala, ki si je na zastavo svojega predvolilnega boja zapisal, da bo — če bo izvoljen za predsednika ZDA — takoj izboljšal odnose s Sovjetsko zvezo. Reagan hoče torej svojim volilcem dokazati, da tudi on zmore nekaj takega.
Svet bo torej tudi po srečanju Reagan — Gromiko ostal takšen kot je bil: Honecker in Živkov bosta še nekaj časa čakala, da se jima bo v igri dveh velikih prižgala zelena luč, kot je to pred dnevi z besedami: »Ne moremo mimo
Bog vojne se seli v
Če je bilo pred štirimi desetletji še nemogoče razmišljati o tem, da bi ena velesila lahko povsem prevladala drugo in zavzela premoč nad vsem svetom, se dandanašnji vse bolj jasno kaže grozljiva možnost, da ena od obeh velesil ali kar obe hkrati povsem uničita vse človeštvo, ne v dolgotrajnem uničevanju, temveč v nekaj urah.
Zemeljski sateliti so bili ena redkih pridobitev vojaške tehnologije, s katero se nevarnost uničenja ni povečala, ampak so omogočili ravnovesje med velesilama, ker so pač omogočili natančnejši nadzor nad vsemi pomembnimi premiki in oskrbeli množino drugih podatkov o nasprotni strani, ki tako ni mogla dobiti odločilne prednosti. Žal so tudi sateliti izgubili svojo miroljubno vlogo.
■ Ker so postali izjemno pomembni za vohunjenje, prenos komunikacij in usmerjanje ne samo miru, marveč še bolj v možni vojni, so postali nadvse zanimiva tarča. Kakor hitro bi izbruhnil vojaški obračun med velesilama, bi si
Ukvarjanje s posledicami
Te dni se je znova začela sindikalna kampanja za zagotavljanje poceni ozimnice na kredit. Najširše so se tega lotili sindikati v Vojvodini, pa tudi v Beogradu so zelo vneti, toda preskrbovalne organizacije glavnega mesta — kot tudi drugod — niso kdo ve kako odzivne, češ da same nimajo možnosti kreditiranja, banke pa tudi nočejo ali ne morejo sodelovati tako kot je zamišljeno v sindikalnih forumih.
Tako ostaja ta akcija več ali manj na papirju, in sicer zato ker sindikati sodijo, da je njihov delež pri tem le politično spodbujanje za zagotavljanje in kupovanje cenene ozimnice po ugodnih kreditnih pogojih, sama izvedba akcije pa je stvar preskrbovalcev in delavcev samih. Tako naj bi bil namreč volk sit in koza cela, kar pa je v praksi sila težko uresničljivo.
Prakticističnim akcijam te vrste se namreč zoperstavljajo načelna vprašanja umetnosti oziroma zakonitosti takšnih akcij, ki pre-'več spominjajo na navade od nekdaj, ko je bila vloga sindikatov drugačna, pa tudi družbena ureditev je bila povsem drugačna. Delavska zavest pa se je med tem tudi izdatno povečala, saj se delavci že vztrajno otepajo vsakršnega skrbništva, zlasti pa takšne socialne skrbi, ki spreminja sindikate v sindikalno skrbništvo.
Obnašanje delavcev in tudi sindikalnih podružnic glede sindikalne ozimnice je sila enostavno: največ sindikalnih podružnic se ne odziva na te akcije, v nekaterih velikih kolektivih z nekaj tisoč delavci pa je le po nekaj deset družin seglo po tako ponujeni ozimnici. Večina delavcev namreč meni, da je takšna preskrba nekakšna oblika miloščine; a delavec, ki dela, naj zasluži toliko, da mu pomoč ni potrebna, ali pa naj dobi s takšnimi akcijami tako kakovostno blago kot se spodobi. Kredit s popustom pravzaprav ni darovana vsebina, če trgovina lahko proda velike količine za denar, ki ga sama ne daje, saj pri financiranju kreditiranja sodelujejo tudi mestna skupščina in podobni dejavniki.
Organizacija sindikajne ozimnice torej ni kaj prida izpeljana, saj je navzkriž s temeljnimi motivi samoupravljanja in — kakor trdi tudi služba družbenega nadzora (SDK) — tudi z zakoni, ki predpisujejo način in vsebino kreditiranja. Sindikalni način kreditiranja naj bi bil brez udeležbe in obresti, kar je v resnici — gospodarski prekršek. Kakorkoli vojvodinski ugovarjajo sindikati, da je smisel akcije konkretna pomoč delavcem, vendarle vse skupaj diši po časih tako imenovanih ,,koristnih nepravilnosti”. Tako angažirana sredstva bi namreč lahko bolj s pridom uporabili za spodbujanje dobrega gospodarjenja in tako bi zanesljiveje pomagali tudi delavcem s prenizkimi osebnimi dohodki in sploh stabilnejšemu položaju.
Se pravi, da smo s tem primerom zopet v. vodah posrednega reševanja problemov in težav posameznih delavcev, delovnih kolektivov in drugih delavskih in delovnih skupin, panog, regij itd. Tako kot je bilo svojčas s poskusom beograjskih sindikatov na kongresu sindikatov Srbije, da bi uzakonili uvedbo socialnih kartic — popis socialno ogroženih delavcev, katerim je potrebna manjša ali večja pomoč, za razliko od onih menda, katerim bi v imenu take socialne skrbi veljalo zmanjšati — karkoli že.
Tudi temu so se delavci uprli, češ da skrbnikov ne potrebujejo pač, pa potrebujejo ustreznejše vrednotenje dela z ustreznejšimi rezultati dela, za kar so praviloma odgovorni organizatorji dela — tisti, ki naj bi.zaposlili vse zaposlene in tudi še nezaposlene delavce, ki bi ustvarjali tolikšne dohodke kolikšni so potrebni za primerno življenjsko raven in seveda tudi za primerno več delovnih mest. .
Seveda pa niso odgovorni samo organizatorji dela, temveč vsi ostali, ki sodelujejo pri ustvarjanju ne samo dohodka temveč ustreznejšega, samoupravno, polnejšega položaja delavca na način, ki je ustavno predpisan in razčlenjen v zakonu o združenem delu, kateremu sicer lahko pripišemo še marsikatero nepopolnost, vendar s pripombo, da njegova vsebina še zdaleč ni uresničena v Življenju. Tu pa potem — prav zaradi tega — prihaja do takšnih konfrontacij delavcev s sindikati in še s kom, kakršne smo tukaj prikazali.
Viktor Sirec
V žarišču dogodkov
globus
tisatelitskem sistemu, medtem ko naj bi Rusi še naprej preskušali nova in nova orožja za uničevanje nasprotnikovih satelitov in hkrati za vojaško uporabo svojih. V zadnjem času tudi Američani ne morejo nastopati kot golobi v vesoljski vojni, saj so glasovi o njihovih novih orožjih v vesolju vse glasnejši. Sumljivo pa je tudi, da ZDA ni odgovorila na sovjetske pobude v OZN, naj bi dosegli svetovni sporazum o nadzoru nad orožjem v vesolju pred tremi leti in ponovno lani. Reaganovi načrti o uporabi satelitov za vodenje protiraketnega sistema pa so preveč očitno naravnani v vojaško uporabo vesolja.
Geostacionarni sateliti stalno
1 vesolje
leg teh dveh poglavitnih vrst poznajo še satelite z nizko orbito in satelite z visoko orbito. Eni in drugi s® namenjeni elektronskemu nadzoru, komunikacijam, pomorski navigaciji in zgodnjemu odkrivanju možnih izstrelkov balističnih celinskih raket.
Sedanja protisatelitska orožja lahko uničijo predvsem satelite z nizko orbito, medtem ko so ostali še nedotakljivi. Sovjeti so zaradi tega malce v podrejenem položaju, saj je večina njihovih satelitov na nizkih orbitah, povrhu tega pa nimajo tako močno razvite sodobne elektronske opreme, . njihovi sateliti so manj trajni, težji, pogosto pokvarjeni in jih morajo pogosteje menjati, kot to počnejo Američani. Ker zaradi slabše tehnologije Sovjeti pošiljajo v vesolje več vojaških satelitov, je videti, kot da so na tem področju močnejši, vendar zaradi še omenjenih pomanjkljivosti ni povsem tako.
Novosti v vesoljskem oboroževanju so vesoljske mine. To so z eksplozivom napolnjeni manjši sateliti, ki tedne in mesece spremljajo pomemben nasprotnikov satelit, dokler ga na Zemlji ne sprožijo z daljinskim ukazom in nato uniči sovražni satelit podobno kot sovjetski satelit prestreznik.
Druga novost so laserska
DUNAJ — Dnevnik Die Presse je zapisal, da referendum koroškega Heimatdiensta za ločitev nemških od slovenskih otrok v koroških šolah nikakor ne pomeni svetlega lista v analih te zvezne dežele.
RIM — V Italiji z nejevoljo komentirajo iredentistične izpade med nedavno tirolsko parado v Innsbrucku, ko so nekateri ekstremisti z obeh strani meje nosili transparente z zahtevo po odcepitvi Južne Tirolske od Italije.
LA VALLETA.— V malteškem glavnem mestu so se vodje diplomacij desetih sredozemskih članic gibanja neuvrščenih izrekli za krepitev varnosti v Sredozemlju.
NEW YORK — ,.Združeni narodi za boljši svet,” to je geslo pod katerim bo OZN prihodnje leto praznovala štiri desetletja obstoja.
BONN — Adolf Hitler je še vedno na seznamu častnih meščanov nekaterih mest v ZR Nemčiji. Tako ugotavlja neko združenje v Bochumu, ki je sklenilo, da bo pregledalo listine vseh zahodnonem-ških mest in prepriča njihove župane, da zbrišejo to zadnjo simbolično vez z nacističnim režimom.
DUNAJ — Z neko raziskavo so ugotovili, daje vsak četrti Avstrijec protižidovsko razpoložen. Pred drugo svetovno vojno je na Dunaju živelo 250 tisoč Židov, danes pa jih je le še 8 tisoč.	f>
BUENOS AIRES — Enajst najbolj zadolženih južnoameriških držav — njihovi predstavniki so se sestali v Mar del Plati — je visoke obrestfza posojila razglasilo za največje zlo.
BONN — Zahodnonemški pravosodni minister je izjavil, da „tujci niso državljani drugega reda” in da ZR Nemčjja ne more zanikati odgovornosti do njih. Dodal je še, da je 4,5 milijona tujih delavcev v ZRN dovolj.
MOSKVA — Sovjetski rudarji so se odločili, da bodo petino svojih plač odstopili stavkajočim britanskim rudarjem.
orožja, ki jih izstreljujejo bodisi iz zemeljskih središč ali z letal in drugih satelitov.
Zanimivo je, da nobeno od teh orožij ni izdelano na osnovi jedrskega eksploziva, čeprav ne bi bila nobena težava v vesoljsko mino ali satelit prestreznik vdelati atomsko bojno glavo. Toda jedrska eksplozija v vesolju bi imela preveč nezaželenih posledic, predvsem bi elektromagnetni udar uničil tako sovražnikovo kot lastno komunikacijsko satelitsko mrežo, kar bi pomenilo, da bi obe strani oslepeli.
Sovjeti so s svojimi sateliti prestrezniki izvedli že več poskusov, zato so znane zmogljivosti njihovega protisa-telitskega orožja. Ameriški strokovnjaki so ugotovili, da je večina najpomembnejših ameriških satelitov varnih, saj krožijo v višinah, ki jih sovjetske rakete, ki uničevalni satelit ponesejo v vesolje, ne morejo doseči.
Prvi ameriški poskus s protisatelitsko raketo pa so izvedli šele 21. januarja letos. Ni znano, do kakšnih višin ekplozivni del rakete deluje, verjetno pa je, da doseže večje višine, saj raketo nosilko izstrele iz letala. Izkazalo seje tudi, da je zaradi lastnega sistema usmerjena (Sovjeti krmilijo svoje uničevalne satelite z Zemlje) učinkovitejša in manj občutljiva za morebitne motnje pri zasledovanju cilja.
STRAN 2
VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984
IZ LJUBLJANE
Dvojezičnost ni le za vrtce
Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije si je v okviru svoje dejavnosti med drugim postavilo tudi nalogo predstaviti širši javnosti, koliko je raziskovanje dvojezičnosti kot individualnega in družbenega pojava prisotno na slovenskem etničnem prostoru in kateri vidiki dvojezičnosti so v ospredju znanstvene pozornosti. In v ta namen so konec minulega tedna v Ljubljani pripravili posebno konferenco o dvojezičnosti. Na njej so se zbrali dokaj številni ugledni jugoslovanski strokovnjaki, ki proučujejo individualne in družbene razsežnosti dvojezičnosti, predstavniki narodnosti, ki živijo pri nas, pa zamejski Slovenci iz Italije, Avstrije in z Madžarske.
Kot osnovno misel iz večine razprav bi lahko izluščili, da dvojezičnost niso le dvojezične šole in vrtci,' pa kulturna ustvarjalnost pripadnikov narodnosti, temveč veliko več. Pripadniki narodnosti lahko enakopravno uresničujejo svoje potrebe in interese ter izpolnjujejo svoje samoupravne in delovne dolžnosti, če so vključeni v procese dela in odločanja in če lahko v teh procesih sodelujejo s svojimi narodnostnimi posebnostmi — jezikom in kulturo. Za pripadnike narodnosti torej ni dovolj le sporazumevanje v materinščini v krogu narodnostne skupnosti ali v krogu družine. V vseh govornih položajih bi namreč morali imeti možnost uporabljati materni jezik. Le takšna dvojezičnost je garancija za dejansko uresničevanje narodnostne enakopravnosti.
Pot do dejanske dvojezičnosti v šoli do dvojezičnosti v življenju in ob delu pa ni lahka. »Je pa velika razlika med Prekmurjem in drugimi okolji, predvsem zunaj Jugoslavije, kajti tukaj je dejansko od najzgodnejšega otroštva prisotna socializacija v dveh jezikih, in to ne glede na to ali je nekdo pripadnik narodnosti ali naroda. To pomeni, da tukaj so možnosti, da bi oba jezika dejansko lahko enakovredno funkcionirala tudi pozneje v življenju in ob delu, seveda če je dana zadostna pozornost tistim dejavnikom, ki so po naravi negativni za vsako skupnost, ki je številčno manjša. — Mislim, daje velika vrednost v tem. ker so pripadniki narodnosti, ali narodnostna skupnost kot celota, enakopravni glede na razmere življenja in dela, zaposlovanja in tako naprej; od tod naprej pa je korak dalje k uveljavljanju njihovih posebnih narodnostnih interesov — kulturnih in jezikovnih. Jezikovna enakopravnost je že vrhunec celovite narodnostne enakopravnosti,« nam je med drugim dejala Albina Nečak-Liik, ki je bila med soorganizatorji konference o dvojezičnosti.
Pomemben delež na konferenci so prispevali tudi razpravljale! iz Pomurja. Tako je Sandor Varga spregovoril o informacijski dejavnosti pripadnikov madžarske narodnosti v Sloveniji in poleg doseženih rezultatov na tem področju izpostavil tudi
nekatere naloge, ki bi jih morali na tem področju še doseči. Prav tako je poudaril, madžarski jezik oziroma jezik narodnosti na narodnostno mešanem območju lahko prispeva k razvoju dvojezičnosti samo, če tudi večinski narod obvlada jezik narodnosti v taki meri, da razume pisano besedo narodnostnega jezika. Če to ni tako, potem nastane enostranska dvojezičnost, saj samo pripadniki narodnosti obvladajo poleg svoje materinščine tudi jezik večinskega naroda, javna občila pripadnikov narodnosti pa ne morejo bistveno vplivati na dvojezičnost pri večinskem narodu ter na širjenje in utrjevanje dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju.
Janez Kerčmar je spregovoril o pomenu dvojezičnosti v vzgoji in izobraževanju in pri tem podčrtal tudi najpomembnejše rezultate, ki smo jih v Prekmurju dosegli na tem področju v 25-letnem razvoju. »Z vsem svojim življenjem in delom dvojezično šolstvo opravlja pomembno poslanstvo za ohranitev madžarske narodnosti, obenem pa tako zastavljeno vzgojno — izobraževalno delo bogati učence večinskega naroda,« je končal svojo razpravo.
Julija Mod je nakazala proces integracije in sožitja učencev v dvojezičnih osnovnih šolah v lendavski občini, Gizela Kasas pa orisala, kakšno naj bo učnovzgojno delo v 1. razredu dvojezične šole.
JOŽE GRAJ
“ KUPETINCI	■
| Nova melioracija I Iin zložba
Kljub slabemu vremenu so v ponedeljek delavci tozd ■ Hidrogradnja VGP Maribor začeli s poseki in drugimi pripra- ■ vijalnimi deli za melioracijo in zložbo (potekali bosta obenem) " Ina 185 hektarjih njivskih in zamočvirjenih travniških površin na — melioracijskem območju Selišči — KupetincL Vrednost del, ki bi ■ naj bila po načrtu končana do decembra, če vreme ne bo na- B klonjeno pa najpozneje do spomladanske setve, je 45 milijonov
I dinarjev. Štiri petine je republiških nepovratnih sredstev, ostalo m pa je 65 lastnikom zagotovila radgonska kmetijska zadruga — I nosilec naložbe — v obliki dolgoročnih kreditov Temeljne Po- I murske banke. Kmete bo hektar izboljšane zemlje, ki bo služila za "
I intenzivno kmetijsko proizvodnjo, stal 50 tisoč dinarjev, ki jih bodo poravnali v 15 letih.
S tem, že petim projektom, bodo v radgonski občini izboljšali ■ skupno že 1.200 hektarjev zadružnih noli. Naslednje leto na se H bodo lotili obsežnega zalogaja v Ščavniški dolini, kjer delavci
I območne vodne skupnosti Mura že regulirajo območje od Žih- g lave do Biserjan. Že drugo leto naj bi pridobili okoli 350 hektaijev I kakovostnih polj namenjenih primarni kmetijski proizvodnji od I skupno 3000 hektarjev, kolikor je družbene in zasebne kmetijske
■ površine v radgonskem delu doline Ščavnice.	—
V. Paveo
»Mrtvi« kapital bo oživel.
STARO POSLOPJE MODE BO PO 4 LETIH OŽIVELO
6 stanovanj za delavke
LENDAVA
LENDAVA
Ureditev mejnega prehoda
Dolga vas
V začetku prihodnjega meseca se bo začela javna razprava programskega dela zazidalnega načrta za območje mejnega prehoda Dolga vas. Izvršni svet občine Lendava bo k razpravi povabil občane iz Dolge vasi ter delavce v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Osnutek programskega dela zazidalnega načrta je izobešen na vidnih mestih in si ga lahko ogleda vsak ter da svoje pripombe, ki jih zbirajo pri komunalni skupnosti.
Gradnja novega mejnega prehoda je torej pred nami, vprašanje pa je, če se res kaj kmalu začela, saj se s pripravo dovoljenj in lokacije predolgo čaka. Sedanji mejni prehod je zastarel, delo na prehodu pa je ob večjem številu potnikov nevzdržno. Ob gradnji novega prehoda ne bi smeli pozabiti tudi na takšne objekte, ki bi turistom lahko ponudili hrano, pij ačo in seved a spom inke. Vsega tega danes na tem mejnem prehodu ni. V Dolgi vasi nestrpno pričakujejo razpravo o tem projektu, saj je končno mejni prehod na njihovem območju.
Jani D.
50 mladih teritorialk
Vključevanje žena v splošni ljudski odpor in s tem tudi v teritorialne enote je v lendavski občini dokaj dobro razvito. Pred dnevi so na svečanosti, ki sta jo pripravila sekretariat za ljudsko obrambo in občinski štab teritorialne obrambe, izročili vojaške knjižice 50 mladinkam, ki so bile že pred leti prostovoljke, sedaj pa bodo vključene v enote teritorialne obrambe. Svečanosti so se udeležili predstavniki občinske skupščine ter družbeno-političnih organizacij. Vsako leto pripravi občinski štab nekajdnevne vaje za mlade prostovoljce, med katerimi je čedalje več deklet. Te bodo s pridobljenim
družbene samozaščite v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Zanimivo je, da je večina prostovoljk iz krajevnih skupnoti; tam bodo tudi vključene v enote teritorialne obrambe in druge oblike splošnega ljudskega odpora.	Jani D.
Ko so se pred štirimi leti iz mestnega središča preselili v nove proizvodne prostore v Črešnjevce, nihče ni slutil, da bo »stara« Moda samevala kar 4 leta. Ob pičlih naložbenih možnostih se je večkrat sama po sebi ponujala možnost oživitve nekdanje upravne zgradbe in delavnic, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev vse ostalo le pri neizpolnjenih željah in načrtih. Tako je bilo s predvidenimi invalidskimi delavnicami, servisom in prodajalno Gorenja... Do danes so uporabljali prostor le za rezervne stroje radgonske temeljne organizacije Mure in kot skladišče.
»Kmalu ne bo več tako,« je
Mladi in njihova organizacija
Predsedstva Občinske konference ZSMS je na svoji seji razpravljalo o problemih mladinskega prostovoljnega dela. Ugotovili so, da so je kljub pravočasnemu evidentiranju prijavilo premalo kandidatov in da so znanjem v veliko pomoč pri , le s težavo zagotovili zadostno število brigadirjev. Žal so zaobšli vzroke .	za takšno stanje. Ti pa so v birokratizaciji mladinskega prostovoljnega
dela, v krizi vrednot in načina življenja in v premajhni povezanosti mladinskih forumov z mladimi in njihovimi interesi.
zatrdil direktor tozda Moda Franc ■ Brlič. »Že v začetku okrobra bodo začeli delavci murskosoboškega Pomurja upravni del preurejati v stanovanja. Do aprila bo nared 6 dvo- in dvoinpolsobnih stanovanj s povprečno površino od 60 do 70 kvadratnih metrov za naše delavke. Zadnji čas je bil, da smo sprejeli takšno odločitev, saj je škoda, da zgradba propada.«
Kar niso zmogli drugi, bodo zmogli sami v Modi. Sedanjo vrednost poslopja ocenjujejo na okoli 10 milijonov dinarjev, stanovanjska obnova pa bo stala temeljno organizacijo okoli 16 milijonov.«
»Ne gre prezreti posluha občinske samoupravne stanovanjske interesne skupnosti,« dodaja Franc Brlič. »Zagotovila nam je izjemno ugodenTcredit v višini 7 milijonov in 800 tisoč dinarjev (za dobo 8 mesecev le po 4-odstotni obrestni meri), in prav zato bomo lahko začeli z deli tako hitro.«
Nekdanje proizvodne prostore pa bodo v Modi še naprej upo-' rahljali , za skladiščne prostore, preuredili bodo le vhod vanje.
V. Paveo
Minuli teden so se sestali delegati zbora združenega dela občine Ljutomer, da bi obravnavali rezultate gospodarjenja po prvih šestih mesecih letošnjega leta. Pravzaprav smo pričakovali sejo, ki bi bila podobna ostalim. Po sklepih In ugotovitvah mogoče ras ni velike razlike, je pa bila ta seja zbora združenega dela zanimiva In poučna hkrati..
In zaradi česa? Mogoče prav zaradi razprava delegata DO Komgrad Ljutomer. Ko so nekateri raz-pravljalci že povedali to in ono o gospodarjenju v občini, je predsednik ZZD ugotovil, da se v razpravo niso vključili delegati OZD, ki so prvo polletje končale z rdečimi številkami, in jih izzval. Najprej delegata DO Komgrad. in kaj smo slišali prisotni na tej seji: ,,Oprostite tovari-», a o izgubi v naii delovni organizaciji vam ne bi mogel povedati nič podrobneje, kajti mene so včeraj (dan pred sejo ZZD op. p.) poklicali z delovišča (delegat je popravljal neko streho op.p.), mi dali v roke materiale za sejo in rekli, naj se je udeležim.''
Ni kaj, pogumna izjava, ki pa na žalost kaže na resničnost. Seveda ne gre posploševati, vendar pa: ali resnično samoupravljamo tako, kot bi morali.
Morda celo nekoliko špekulativno lahko potegnemo vzporednico med OZD, ki so poslovale z izgubo, in vlogo delegacij in delegatov v teh OZD in še celo nekoliko dalje: bi« te niti lahko vodile tudi v DO Tehnostroj? In seveda ostale? Namreč — težko je verjeti, da bi ob doslednem uveljavljanju sistema socialističnega samoupravljanja in s tem seveda delegatskega sistema lahko prišlo v eni, drugi ali tretji organizaciji združenega dela do spodrsljajev, kot jih sedaj ugotavljajo v DO Tehnostroj ali morda v DO Komgrad. Kdaj bomo vendar spoznali, da nas takšne napake in površnosti stanejo preveč trdo pri-
LENDAVA
Pomurje in Glažar ‘najboljša
Aktiv Konstruktorjeve TOZD Pomurje—ZŠAM Murska Sobota je pripravil tekmovanje v spretnostni vožnji s tovornimi vozili med TOZD DO Konstruktor. Ob skromni udeležbi je prvo mesto osvojila prva ekipa Pomurja pred četrto ekipo in Gradbenikom iz Lendave. Med posamezniki pa je zmagal Glažar pred Omahnom in Faričem, vsi TOZD . Pomurje. Odslej naj bi bilo tovrstno tekmovanje tradicionalno.
F. M.
OB ZAMENJAVI VODILNIH DELAVCEV V TOZDU BIVALNE ENOTE AVTORADGONE
Ni razlogov za podtikanja
Trgatev uspela
tur Dr’s,'čno — gostinska prireditev — tokrat prvič v organizaciji tov t' ae^-a društva Lendava — je uspela. Kljub vsemu pa velja ugo-tur^rP3 t0 gostinska kot turistična prireditev, na kar mora ls očno društvo v prihodnje paziti, saj se lahko taka prireditev sprevrže na T t3Vn° V vesehco. Tokrat so sicer pripravili pester kulturni program, so nastopile folklorne skupine iz občine ter s sosednjih voz asn Madžarske. Povorka, v kateri je bilo nekaj izvirnih kmečkih vse L3 .rih so prikazovali stare običaje ob trgatvah, je bila domala sku ’ r naj b' turističnega. Prvo nagrado za izvirnost so podelili skuP-n- 'Z Turnišča, ki je pokazala običaje izpred 100 let, drugo pa Prir^'IZ Radmožanec. V prihodnje bo potrebno torej začeti tovrstno prjreTtev Popravljati veliko prej, v delo pa vključiti več ljudi, saj taka ... • e5!tev ne more ostati le domena nekaterih gostilničarjev in delavcev 'unsttčnega društva.	Jani D.
Od začetka meseca vodi 300 delavcev tozda Proizvodnja bivalnih enot v DO Avtoradgona novo vodstvo. Ker je prišlo do zamenjave precej na hitro in nepričakovano, je to sprožilo zunaj delovne organizacije precej različne komentarje, ki so ponekod mejili celo na podtikanja in različna ugibanja, kaj se v tem tozdu in delovnem kolektivu dogaja. Takšne in podobne govorice v Avtoradgoni odločno zanikajo.
»Gre za povsem logičen in pričakovan korak,« pravi direktor delovne organizacije Anton Slavic. »Kljub temu, da se je temeljna organizacija letos »izčlenila« iz kluba izgubarjev radgonskega združenega dela, v njej že lani sprejetega sanacijskega programa (ob zaključku lanskega leta so se rdeče številke zaustavile pri 20 milijonih dinarjev) niso dosledno izpolnjevali. Ker se ob tem pripravljajo še na nov zahtevnejši način dela, ki ga zahteva tržišče,
na precejšnje tehnološke in konstrukcije spremembe, se je dosedanji direktor tozda (Drago Mas-tinšek odločil, da odstopi in prepusti odgovorno delo mlajšim. Najbolj logičen korak je, da smo to mesto zaupali dosedanjemu vodji razvojnega oddelka, kjer delajo vseskozi na področju raz-• voja bivalnikov, Jožetu Kolblu ter hkrati prepustili vodstvo v tozdu dosedanjim vodilnim delavcem iz tega oddelka. Za nov zahtevnejši način proizvodnje — z njim želimo predvsem dosegati višjo količinsko proizvodnjo in večjo kakovost — že deloma program v sodelovanju z dvema zunanjima ustanovama, ki bagotov do konca leta. Skratka, gre za dogovorjeno odločitev, ki sojo sprejeli tako na DPO tozda, kot tudi na delavskem svetu in so jo delavci že takoj na prvem informativnem zboru sprejeli z razumevanjem. In vse govorice, ki se pojavljajo na »ulici«, nimajo nobene osnove.«/ vp
ABC POMURKA KZ RADGONA o. sol. o. Gornja Radgona objavlja javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	TOVORNI AVTO ZASTAVA 645 AD nosilnost 4.500 kg, leto izdelave 1979, moč motorja 100 KS, vozilo je v voznem stanju, registrirano do 15. 6. 1985. Izklicna cena 680.000 din;
2.	OSEBNO VOZILO LADA 1600, leto izdelave 1980, moč motorja '78 KS, pet sedežev, vozilo je v voznem stanju, registrirano do 23. 10. 1984. Izklicna cena je 220.000 din;
3.	2 DECIMALNI TEHTNICI — nosilnost 300 kg, izklicna cena 1.000 din.
V ceno ni zajet prometni davek, ki ga plača kupec.
Dražba bo v nedeljo, 23. septembra 1984, s pričetkom ob 9. uri v hali ABC na prostoru Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni.
Ogled vozil je možen uro pred pričetkom javne dražbe.
Varščina za sodelovanje na dražbi je 10 odstotkov od izklicne cene.
ABC Pomurka — KG Radkičan razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta temeljne organizacije Poljedelstvo in govedoreja Lendava dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za:
— vodenja in organiziranje proizvodnje (upravnik)
na ekonomski enoti Lendava za dobo štirih let.
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da ima višješolsko ali srednješolsko izobrazbo kmetijske smeri in
— dve oziroma tri leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba pri ABC Pomurka — KG Rakičan 69000 M. Sobota.
vestnik, 20. september 1984
STRAN 3
do tedna ।
LJUTOMER — V letošnjem prvem polletju je bilo v občini Ljutomer opravljenih 31.913 nadur, kar je za 12,4 odstotke manj kot v enakem obdobju lani. Najpogostejši vzroki za opravljene nadure so izvozna obveznost, premajhen obseg dela za dodatno zaposlitev ter pomanjkanje delavcev določenih poklicev. V istem obdobju so organizacije združenega dela sklenile pogodbe o delu s 43 delavci, ki s so opravili 11.892 ur, kar je tudi manj kot v enakem lanskem obdobju, in sicer za 5,4 odsotke. Največ sklenjenih pogodb o delu so imele organizacije s področja kmetijstva, s področja negospodarstva pa izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo.
JERUZALEM — V nedeljo, 16. septembra, je bilo pri gostišču na Jeruzalemu prvo srečanje harmonikaijev, ki igrajo diatonično harmoniko (t. i. frajtonarco). Prijavilo se je sedem glasbenikov amaterjev, ki so pokazali tehnično dokaj visoko raven igranja. Srečanje pa je imelo še drug pomen — zanimivo in privlačno dopolnitev turistične ponudbe, in sicer s tipično atrakcijo te okolice. Srečanje harmonikarjev bo v prihodnje postalo tradicionalno, saj je nedeljska prireditev zelo uspela.
LENDAVA — Na seji izvršnega sveta skupščine občine so razpravljali o osnutku smernic za pripravo dolgoročnega programa razvoja občine do leta 2000 ter o predlogu odloka o družbeni skrbi za udeležence NOB. Na seji so sprejeli tudi ugotovitve, stališča in usmeritve o nadaljnjem razvoju delegatskih odnosov, ki jih je izdelala posebna delovna skupina občinske skupščine. Na seji so prvič spregovorilidudi o pripravah osnutka o urejanju kmečkega turizma v občini.
GORNJA RADGONA — V občini se še veča razkorak med osebnimi dohodki delavcev v primerjavi z republiškim povprečjem. Kljub temu, da so bili v polletju okoli 20 tisoč dinarjev, so v gospodarstvu radgonske občine zaostajali za republiko čez tri tisoč in dve sto dinarjev. Zato so bili delegati občinskega sindikalnega sveta ob nedoseganju planskih ciljev ob poletnem gospodarjenju še posebej zaskrbljeni, kako bodo zmogli delavci velike obremenitve v tem in naslednjih mesecih, ko je za pričakovati ponekod novo porast cen, potrebno pa bo tudi nabaviti ozimnico in kurjavo. Sindikat v radgonski občini zakrbljuje tudi porast vseh vrst zalog, ki močno obremenjujejo obratna sredstva v delovnih organizacijah.
LENDAVSKE GORICE — Krajevna skupnost Gorice pri Lendavi, tako se namreč uradno imenuje območje lendavskih vinogradov, je bila v zadnjih letih dokaj aktivna, saj ji je uspelo asfaltirati ceste, zgradili pa so tudi vaški dom, ki pa postaja vedno bolj tesen, zato ga nameravajo razširiti. Potrebno bi bilo urediti tudi nov vodni zbiralnik in urediti cestno razsvetljavo. Krajevna skupnost je v preteklem obdobju uredila tudi kanalizacijo, na njenem območju pa je čedalje več novih stanovanjskih hiš, zato bo potrebno kanalizacijo redno vzdrževati. Kot manj razvita krajevna skupnost je bila letos deležna dodatnih sredstev iz občinskega proračuna.
LENDAVA — Na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov so razpravljali o poročilu o gospodarskih gibanjih v občini v prvem polletju letošnjega leta z informacijo o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. Analizirali so tudi uresničevanje politike družbenogospodarskega razvoja v obdobju 1981 do 1984 z oceno uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Sprejeli so tudi osnutek smernic za pripravo dolgoročnega programa razvoja občine.
GORNJA RADGONA — V prvem polletju je gibanje zaposlovanja preseglo načrtovano resolucijsko stopnjo in tudi načrt zaposlovanja v tem obdobju. To je dobro, medtem ko sestava na novo zaposlenih še vedno ne ustreza težnjam po dvigu tehnološke ravni radgonskega združenega dela, saj v posameznih tozd še vedno zaposlujejo največ nekvalificiranih in priučenih delavcev. To se mora v prihodnje spremeniti, so menili člani občinskega izvršnega sveta na zadnji seji, na kateri so spregovorili še o gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami in uresničevanju dogovora o razporejanju dohodka v prvih šestih mesecih.
od tedna
ZGLOBNIK BO REŠIL PREVOZE RADGONSKIH DELAVCEV IN SREDNJEŠOLCEV
Dve možnosti za postajališče
Zglobnik bo v kratkem začel voziti ž^od Murske Sobote do Radenec, do Radgone pa takoj, ko bosta urejeni primemo postajališče in obračališče. S krožno vožnjo — peljal bo vsako uro — bo slednjič prava rešitev za prevoz več sto delavcev in še več srednješolcev. Zaenkrat primernega postajališča še ni v Šratovcih v smeri proti M. Soboti in na obeh straneh pri Avto-radgoni.
Novo šolsko leto je problem prevoza srednješolcev do šol usmerjenega izobraževanja v pomurski metropoli še zaostrilo. V zmešnjavi ostaja pred avtobusnimi vrati iz dneva v dan več srednješolcev in protesti dijakov in njihovih staršev dežujejo. Ker se bo z uvedbo zglobnika na lokalno progo rešil tudi problem delavskih prevozov, se v obmejnem mestu zanimajo zanj tudi v združenem delu. Zaenkrat pa se njihovo mnenje o postajališču zanj — z razširitvijo dovoza na sedanjo avtobusno postajo — ne ujema s predlogom občinskega izvršnega sveta, ki meni, da je dolgoročna in ne le začasna rešitev obračališče in postajališče za hotelom Grozd v neposredni bližini železniške postaje. To bi namreč pomenilo tudi ureditev tega najbolj zanemarjenega dela mestnega središča.
Seveda je v ospredju denar, ki ga prva inačica zahteva desetkrat manj kot druga, zato se bo potrebno uskladiti. Oba predloga imata svoje dobre in slabe strani. Postajališče na postaji je že sedaj ob konicah preobremenjeno (izgubili bi tudi nekaj parkirnih mest ih nasad vrtnic), nasprotniki lokacije za hotelom pa trdijo, da bi to ustvarilo za potnike še večjo prometno gnečo in nevarne pasti od postaje do obračališča zglobnika.
Kakorkoli že, odločiti se bo treba hitro, saj bi naj zglobnik začel voziti v G. Radgono kar najhitreje, to pa zahteva gneča na avtobusih med M. Soboto in G. Radgono.
V. Paveo
rMH MM MM MM MM B»
355 novih zaščitenih kmetij ■
IV občini Gornja Radgona bo kmalu zaščitenih že 1123 ■ kmetij, ki premorejo tri in več hektarjev posesti. Takšen ] novi predlog — zakon nalaga posameznim občinam, da
I opravijo revizijo vsakih pet let — so že sprejeli delegati m skupščine kmetijske zemljiške skupnosti. Število teh ■ kmetij se bo precej povečalo, saj jih je bilo leta 1977 še ■ samo 789. V vseh desetih krajevnih skupnostih pa so črtali I iz seznama 18 kmetij. Največ zaščitenih kmetijje v krajevni ■
L skupnosti Videm ob Ščavnici.	—
vpj
■ MM Mi MMi MM MM MM
IZ SVETA TIŠINE
Več skrbi slušno prizadetim
Vsak človek ima pravico do komunikacije. Komunikacija pomeni dialog; in dialog je potreben za obstoj človeka. V tem smislu se tisto, kar zadeva slušno prizadete, imenuje »pravica do komunikacije« (sporazumevanja): pravica do posebne komunikacije z vsemi pripomočki, ki olajšujejo položaj komunikacijskima udeležencema. Življenje in delovanje v družbi pomeni za slušno prizadete živeti v dveh svetovih: v svetu slišečih, kjer le-ti vladajo, ker so večina, in v svetu slušno prizadetih. Zato nam ne more biti vseeno, kakšen je položaj precej številčne skupine občanov na pomurskem območju, ki imajo težave s sluhom in so zatorej marsikje živeli prav na robu družbenega dogajanja.
Zelo pomemben kažipot v normalno življenje predstavlja nedvomno medobčinsko društvo slušno prizadetih, ki ima svoje prostore v ulici Staneta Rozmana v Murski Soboti. Od nedavnega je njegova tajnica Erika Hriberšek, mlada in zagnana delavka, dolgoletna prizadevna kulturna animatorka v soboškem domu učencev, ki je zares z veseljem prevzela to profesionalno funkcijo. »Medobčinsko društvo slušno prizadetih je v bistvu humanitarna organizacije, ki združuje sedaj skoraj 400 invalidov z okvarami sluha in govora iz celotnega Pomurja. Pri tem greza tri vrste invalidov: naglušne, gluhe in gluhoneme. S sprejetim programom skušamo kar najbolj uveljaviti svoje interese, da bi slušno prizadetim pomagali čez ovire, ki jih po nepotrebnem ločijo od
običajnega življenja«, poudarja Erika Hriberšek.
Največji problem, skaterim so se ubadali že v minulih letih, je financiranje te humanitarne dejavnosti. Lahko bi rekli, da je bilo to področje v preteklosti prevečkrat zanemarjeno. Kljub temu, da se
ERIKA HRIBERŠEK — Prizadevna tajnica medobčinskega društva slušno prizadetih v Murski Soboti.
gmotna sredstva stekajo iz republiške loterije in vseh samoupravnih interesnih skupnosti na območju Pomurja, vsi ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Ustavna pravica invalida — in s tem tudi slušno prizadetih —je v tem, da dobi ustrezno zaposlitev. Zato je treba upoštevati različne vidike pomoči in tvomejšega sodelovanja z delovnim okoljem, ki je pripravljeno sprejeti slušno prizadetega posameznika.
»Letošnjega februarja smo sprožili širši pogovor o problematiki financiranja na regijski ravni, vendar se zadeve
Pomurci v Zagrebu
Pomursko združeno delo je na zagrebškem jesenskem sejmu dokaj močno prisotno, saj vse večje delovne organizacije nastopajo samostojno (med njimi tudi Radenska), ali pa v okviru poslovnih skupnosti in trgovskih hiš, ki prodajajo njihove izdelke. Glede na gospodarski položaj, v katerem je Jugoslavija, je bolj malo razstavljalcev iz razvitega sveta, zato pomeni za regtjsko gospodarstvo sejem za nekatere OZD le zagotavljanje prisotnosti na jugoslovanskem trgu, za nekatere pa še komaj začeto prodiranje na ta trg.	J. Votek
Delavska univerza Gor. Radgona v sodelovanju s Srednjo kovinarsko, strojno in metalurško šolo Maribor vpisuje v srednji program kovinarstva in strojništva (IV. stopnja) za smeri:
— oblikovalec kovin
(strugar, frezar, brusilec, orodjar),
— preoblikovalec in spajalec
(ključavničar, varilec, klepar).
POGOJI:
— zaključena osnovna šola,
— 1 leto zaposlitve na tem ali podobnem področju.
Vpisujemo tudi v SKR program vožnje motornega vozila, smer voznik, in v osnovno šolo za odrasle.
Prijave sprejemamo do 4. 10. 1984.
združenje Šoferjev in AVTOMEHANIKOV LJUTOMER
objavlja vpis v šolo za poklic
VOZNIK
Informacije vsak dan od 10. do 15. ure.
Prijave sprejemajo do 30. oktobra 1984.
še vedno prepočasi premikajo. Sprva je sicer kazalo nekoliko bolje, pozneje pa seje zopet zataknilo, tako da svojega plana ne bomo mogli izpolniti.« opozarja tovarišica Hriberšek. Sami so pri tem očitno preveč nemočni, marsikje pa imajo za tegobe slušno prizadetih kaj malo razumevanja. Naglušni člani hodijo na medobčinsko društvo predvsem po rezervne dele za svoje slušne aparate, saj bi drugače morali potovati po nje v Varaždin ali v Ljubljano.
Tajnica Erika Hriberšek pa zanje uredi marsikatero zadevo. pri čemer ne prešteva svojih delovnih ur, saj žrtvuje tudi mnoge popoldanske ure, posebej pa jo veseli terensko delo. Zaveda se, da vsega ni moč urediti zgolj v pisarniških prostorih. Ker se gluhonemi velikokrat ne morejo Zmeniti z ljudmi, ki delajo v raznih ustanovah, mora posredovati na sodišču, šolah, ob urejanju zdravstvenih problemov in seveda pisati takšen ali drugačen dopis, ki ga potrebuje član medobčinskega društva slušno prizadetih.
In kateri so največji načrti v prihodnje? »Naj večji načrt je
seveda dokončna ureditev financiranja naše dejavnosti. V zvezi s tem že imamo nekatere dogovore o samoupravnem sporazumevanju, pričakujemo pa tudi večjo pomoč občinskih konferenc socialistične zveze v vseh štirih pomurskih občinah. Najzahtevnejša pa je vsekakor naloga na področju izobraževanja, ker je naše področje edino v SR Sloveniji, ki nima izobraženega tolmača v totalni komunikaciji. Sicer pa imamo svoje glasilo pod naslovom Iz sveta tišine, slovenska TV oddaja Prisluhnimo tišini pa je že prerasla v jugoslovansko. Imamo tudi nov televizor, na hitrem pohodu pa je tudi video tehnologija. Poleg tega pa bomo tudi v prihodnje posebno pozornost namenili socialni problematiki članstva, njihovemu kulturnemu in športnemu udejstvovanju,« je ob koncu povedala tajnica medobčinskega društva slušno prizadetih, Erika Hriberšek.
Milan JERŠE
LENDAVA LJUTOMER MURSKA SOBOTA
DELAVSKE UNIVERZE
so za vas pripravile naslednje oblike usposabljanja in izobraževanja:
-	OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE;
-	STROJNIKI ENERGETSKIH NAPRAV;
-	POKLICI V GRADBENIŠTVU (gradbena mehanizacija);
-	VOZNIKI VILIČARJEV;
- SKLADIŠČNIKI.
Organiziramo tečaje in seminarje varstva pri delu, higienskega minimuma, inštruktorjev proizvodnega dela, mentorjev pripravnikov, čuvajev in vratarjev, telefonistov ter druge oblike poklicnega izpopolnjevanja.
- JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE I., II., III., stopnja (do 5 let):
angleščina, nemščina, madžarščina;
- JEZIKOVNI TEČAJI ZA ODRASLE:
angleščina I., II., III., nemščina I., II., III., italijanščina L, II., madžarščina;
— specializirani tečaji (za gostinske delavce, upravne delavce ipd.);
— RAČUNALNIŠTVO (osnovno seznanjanje, programiranje).
Organiziramo vzgojno-izobraževalno delo s starši in mladino, filmsko vzgojo, posojamo filme, prostore in učno tehnologijo.
—	STROJEPIS L, II., za srednješolce;
-	GOSPODINJSKO DELO;
Šivanje in krojenje, ročna dela.
V sodelovanju z DPO vam ponujamo pester program seminarjev in predavanj z družbenopolitično vsebino.
-	VISOKA EKONOMSKO-KOMERCIALNA SOLA za I. stopnjo;
—	VISOKA TEHNIŠKA SOLA za strojnike in skupne predmete.
Zahtevajte podrobnejše informacije osebno, pisno ali po telefonu:
DU Lendava 75-026
DU Ljutomer 81-758
DU Murska Sobota 21-137 in 21-872
STRAN 4
VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984
kulturna obzorja
V ČIGAVO KORIST?
V Gornji Radgoni je bilo minuli teden srečanje ljubiteljev kulture, oziroma tistih, ki si prizadevajo zabresti v literarne tokove in so to že (ali tuoi) z objavo svojih tekstov v 7. številki literarne brošure OČI IN SRCE, s publicistom in literatom iz Ljubljane Oenisem Ponižem.
Brošurica Oči in srce je izšla junija v nakladi 1500 izvodov in sta jo izdali DPD Svoboda Gorenje Elrad in Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona. Literarna dejavnost v tej občini živi ob podpori delovne organizacije Gorenje Elrad oziroma njihovega kulturnega društva, ki je začelo izdajati omenjeno literarno publikacijo.
Na razpis je poslalo prispevke petindvajset avtorjev iz pomurskih občin, najslabše pa so se odzvali avtorji iz lendavske in ljutomerske občine. V brošurici je svoja dela objavilo tudi osem likovnikov, sicer pa se je po kritični selekciji Denisa Poniža z literarnimi teksti predstavilo sedemnajst avtorjev.
Kot je Pesmim (in pesnikom) na pot uvodoma zapisal Denis Poniž, »se 'večina v zborniku objavljenih besedil (samovšečno) zadovoljuje z najrazličnejšimi rešitvami. Pisci so zadovoljni s prvo podobo, ki jim pride na misel, pa čeprav je še tako obrablje-pa, neštetokrat ponovljena, izpraznjena, celo moteča in v marsikaterem primeru vzbujajoča nasprotne učinke od tistih, ki jih opredeljujemo kot pesniške in estetske. Pesnik je pesnik prav zato, meni Poniž, ker skuša vtisniti v svet nekaj novega, ker ga pri njegovem početju ne vodita samozadovoljstvo, samo-
všečnost in pomiritev s svetom, marveč globoko, človeško nezadovoljstvo, ki je temelj slehernega spremi-njavskega početja, še posebej pa umetnosti.«
Seveda se pesniti ni moč naučiti. To je nekako takole kot, da bi se znašel v tujem mestu z najprepričljivejšo željo spoznanja, da moraš nekam priti..., nakar se začneš obotavljati, ali pa kar po najkrajši poti z izklesanimi smernicami talenta, instinkta, razuma ali znanja (s sestavljanjem drobcev srečnih trenutkov) hitiš do cilja.
In kakšno pot bi morale ubrati Zveze kulturnih organizacij v Pomurju, da se literati ne bi počutili osamljeni, zapostavljeni in nemočni kot v kletko ujete ptice, ki lahko po mili volji zobajo (tudi od ZKO) natrošena zrnca vsakdanje resnice, le kletke ne morejo (kar je za nekoga morda bolje), ne upajo, ali morda več ne vedo zapustiti v bojazni, da se ne bi izgubile?
Ponuja se mi le eden odgovor. Opustiti občinska zapo-lotništva in se (za začetek) vsaj na tako majhnem in kulturno nikoli dovolj razgibanem prostoru kot je Pomurje, vsestransko povezati. Za zdaj pa na vseh koncih dela vsak po svoje. Trudijo in znojijo se v Gornji Radgoni, prav tako pa si profesionalni
NARAVNANOST NA MALEGA ČLOVEKA
Četudi niža sol, za Ljudsko pravico mora biti. (Naročniki)
brez ponosa; za pravice naroda se ne postavi, navzgor se klanja, navzdol pa pritiska. Zapisala je, da odnašajo kapitalisti iz zasavskih revirjev težke milijone, »rudarji pa polomljene kosti in jetiko«. Zagovarjala je svobodo mnenja in demokratično odločanje večine. Demokratizacijo politike je videla v vse zavestnejšem sodelovanju in odločanju vse širših množic. O občini je Ljudska pravica zapisala, da je »najmanjša. a zelo pomembna samo
Delavke so brale zadnjo številko našega lista s posebnim zanimanjem. Žena brezposelnega delavca je prinesla list slučajno tudi s seboj v tovarno gospoda Cvetica. Ko so ga njene tovarišice videle, so jo prosile, naj jim ga posodi, da ga bodo tudi one prebrale in listje začel krožiti po tovarni. Za to je zvedel g, Cvetič. Takoj je odpustil pet delavk: 4 omožene, nekatere z več otroki in z brezposelnimi možmi in eno neomoženo. Kaj je naveden kot vzrok odpusta teh petih? Dve delavki sta biti odpuščeni zato, ker sta se pogovarjali o nezadostni plači, ki jo dobivata (prva številka je namreč zelo podrobno opisala težke razmere in izkoriščania vtei tovarni), namreč deset din. Obe sta že starejši,, poročeni In ena z otroki. Možje so brez zaslužka. Tretja, ker Je imela Ljudsko pravico. Četrta, ker so jo opazili pri čitanju časopisa. Peta, ker je nekoč, predno je g. tovarnar vsem delavkam pod pretnjo, da jih odpusti, to prepovedal, bila v neki delavski kulturni organizaciji. (Ivan Siovin — Rudi Čačinovič v članku Gospodu tovarnarju Cvetiču na pot v Monte Carlo, ali kaj je vse danes mogoče, v drugi številki Ljudske pravice leta 1934.)
upravna enota, kjer se morajo izražati politične državljanske pravice ljudstva«: Nedvomno revolucionarno je tiste čase vplivalo geslo: Vsi ljudje imajo pravico do dela, vsak naj dobi plačilo po svojem delit! — piše Niki Brumnova v brošuri 40 let Ljudi ske pravice.
» Uredniška diplomacija« v boju s cenzuro
Miško Kranjec, prvi urednik Ljudske pravice, ni izpričal le občudovanja vredne uredniške spretnosti, marveč tudi pogum in prav »uredniško diplomacijo« v odnosih s sreskim načelnikom dr. Kartinom. Ta ga je — »ker ni bil zvest policaj, vsaj ne vnet v svoji službi« (Mm Kranjec) — celo branil in bil kmalu čez noč (spet) premeščen. O tem piše Kranjec v Zgodbi o sreskem načelniku v 16. številki drugega letnika Ljudske pravice.
kulturniki ali kulturni animatorji belijo glave, kako bi lahko več ljudi pritegnili ali navdušili za kulturno delovanje, med drugim, v tem primeru predvsem za literarno ustvarjanje, tudi, po drugih občinah.
Tako je recimo tajnik ZKO v radgonski občini Roman Sluga v brošuri Oči in srce o literarni dejavnosti med drugim zapisal: »V lanskem letu je nekaj pomurskih literatov želelo ustanoviti pomursko literarno glasilo. Sprašujem se, kdo bo v njej objavljal, ko pa mi s težavo zberemo dovolj kakovostnih tekstov za objavo. Mislim, da bi brošura Oči in srce lahko delno nadomestila to, kar v Pomurju pogrešamo, seveda bi v tem primeru koncept nekoliko spremenili.
LENDAVA
»Že takoj spočetka mi je z rdečim svinčnikom, tako preoral ledino Ljudske pravice, da me je zazeblo. .Zakajpa ste. prosim, to prečrtali?’sem vprašal začudeno.
.Ker je to prepovedano pisati!’
.Mar ni resnica, kar je napisano?'
.Resnica! ’jeplanil ogorčeno in begal po sobi.
’A H je tako nujno, da se ukvarjate z resnico?’
'Š čim pa naj se? Mar z lažjo?’ sem vprašal nedolžno.
. 'Z resnico ne. če je ta prepovedana! Nisem je jaz prepovedal, ampak nepotrebna je na svetu in jaz moram to čuvati po predpisih!’
’Zelo žalostno je’, sem, rekel, 'da stražite ubogo resnico, danebi zašla med ljudi! A to mi povejte, kaj naj storim s tem obsekanim člankom? Kdo ga bo razumel? Tu ni glave ne repa, pa tudi srca ni'.
'Pa napišite pametnejši članek!' mi je svetoval.
'Da, ko da bi lahko plačeval članke v tiskarni. Kje naj pa vzamem denar? A li res nameravate ubiti list? Rekel bi, da bi bilo dovolj. ako bi prečrtali nekaj stavkov. Potem bi ljudje še vedno vsaj malo razbrali
.Presneto ste sitni!’ je vzkliknil.
Nisem bil siten, toda rad bi rešil sleherno besedo, ki bi bila namenjena ljudem v Sloveniji. Kmalu sem dognal, da so ga moji podlistki. ki so bili vedno satire, za-
Literarna dejavnost v naši občini sicer ni bogata, vendar si prizadevamo, da bi to bilo kar počnemo, dovolj kakovostno. Lahko se pohvalimo, da nam je lanskoletna šesta številka brošure prinesla pravo osvežitev. Na podlagi izbranih tekstov, objavljenih v tej številki, je bil pripravljen multimedijalni program (glasba, projekcija fotografij, ples in recitacija tekstov v izvedbi znanih slovenskih dramskih igralcev), ki je bil večkrat ponovljen, dvakrat celo v Mariboru.« In tako naprej. V Murski Soboti sta ustanovitelj in izdajatelj ZKO Murska Sobota in štiričlanski uredniški odbor, lahko bi dejal kot protiutež, brošurici Oči in srce na šestnajstih straneh izdala drobčkan le-
25 let uspešnih gostovanj
bavali in da sem ga z njimi kljub strašnim naporom pri .člankih nazadnje vendarle potolažil, tako da sem bil že skoraj zaradi njega prisiljen pisati podlistke.«
Kovač Anton Šadi — prvi dopisnik
Vsi pritiski grožnje in podtikanja pri nasprotnikih Ljudske pravice niso mnogo koristile. Že konec leta 1934 je uvodnik Na pragu y 1935 lahko ugotovil: »Ni več kotička jugoslovanske Slovenije. kamor Ljudska pravica ne bi prodrla. V Prekmurju je zavzela takoj prvo mesto, ker je tam tudi izhajala. Kmetje, delavci, obrtniki in mali trgovci. Prekmurja so spoznali, da imajo v Ljudski pravici svoj list, ki govori o njihovem položaju, in da se v njem zrcalijo njihove potrebe. Prekmurju so se pridružili tudi ostali kraji, ostali deli jugoslovanske Slovenije. V Ljudsko pravico je pisal delavec z Jesenic, rudar iz Trbovelj, obrtnik z. Gorenjske, kmet iz Bele Krajine, viničar iz Slovenskih goric in kmet z Dolenjskega. Vsi so videli v Ljudski pravici svoj list, vsi so spoznali, da prenašajo iste težave, ki povezujejo vse ljudstvo Slovenije v celoto.«
Po prvih številkah je imel list nekaj nad štiri tisoč naročnikov, februarja 1935 jih je bilo blizu osem tisoč, julija istega leta pa je štela skoraj deset tisoč naročnikov! To je bil velik politični uspeh, saj je denimo osrednje glasilo slovenskega klerikalnega meščanstva — dnevnik Slovenec, kljub izdatni pomoči klerikalnega kapitala, svojih organizacij in močnega propagandnega stroja, pristal v svojih najboljših časih na 15 tisoč izvodih redne naklade. Množičnost partijskega časnika se kaže tudi v tem, da je romal iz roke v roko in po tej poti obiskal okrog šestdeset tisoč bralcev. Mreža dopisnikov in razširjeval-’ cev (zaupnikov) lista je zlagoma postajala ogrodje ljudskega gibanja. Med posebej prizadevne nesporno sodi kovač Anton Sadi iz Ropoče, prvi dopisnik Ljudske pravice. Zanj je Miško. Kranjec — v Vestniku, 19. septembra 1974 — ugotovil, da »ni bil noben naključni dopisnik, pač pa je čisto zavestno sodeloval pri listu. Bil je vsestransko napreden človek in nam je kasneje pomagal tudi pri volitvah leta 1938«.
poslovnik ISKANJA trinajstih avtorjev.
Da se razumemo: (kot pravi Poniž) »daleč sem od tega, da bi komurkoli branil slast in strast izkušnje, ki jo prinaša s seboj zapisovanje lastnih in tujih, zasebnih in občih, tihih in javnih bolečin, izkušenj, radosti in ljubezenskih zanosov. Pisanje, izražanje skozi jezik je človekova temeljna in večna potreba: poezija in jezik sta enako stara. Pa vendar izvira strah iz poznanja, da vsi ti zapisovalci, vsi ti pesniki vendarle — so tudi redke izjeme, a njim seveda ta zapis ni namenjen, saj hodijo svoje poti in nabirajo življenjske in pesniške izkušnje — pozabljajo na to, da poezija ni samo prenos čustev na papir, ni prava beseda ali podoba, ki se porodi ob nekem dogodku, marveč mnogo več. Pesem je dobesedno skrivnost. Skrivnost
Ob 25-letnici nepretrganega gostovanja Narodnega gledališča iz Subotice v lendavski in soboški občini so v dvorani INA-Nafte v Lendavi pripravili svečanost, na kateri je predsednik občinske konference SZDL Štefan Ftičar predstavnikom gledališča izročil srebrni znak in priznanje OF za dvig kulture v lendavski in soboški občini. Narodno gledališče iz Subotice je sprejelo vabilo lendavske občine, da s svojo aktivnostjo pomaga zapolniti kulturno vrzel v občini, zlasti na območjih, kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti. Od takrat pa do danes gledališče vsako leto obišče kraje v lednavski in soboški občini. V teh letih so uprizorili 57 gledaliških del, njihove predstave pa je obiskalo okoli 80 tisoč gledalcev, s čimer se lahko pohvalijo le redke gledališke hiše. Narodno gledališče je pomagalo tudi pri razvoju amaterske kulturne dejavnosti v občini in nasploh opravilo veliko poslanstvo pri dvigu kulturne ravni prebivalstva obeh občin. Umetniki tega gledališča so po uvodnih svečanostih pripravili pester kulturni program in se tako odolžili gledalcem, ki se jih je na proslavi zbralo čez 400.
Jani D.
22.	FESTIVAL KOMORNE
GLASBE
,.Vsakoletna prireditev komorne glasbe XX. stoletja že dvaindvajset let veže obsežno in tehtno število komornih stvaritev v zakladnico glasbene kulture. V svoji programski zasnovi govori o sodobnosti, ki ni rušilna, ki ne negira preteklosti, temveč gradi na njenih dosežkih. Radenski festival govori o sodobnosti, ki žanje nove dosežke iz sadik pozitivnih dosežkov v glasbeni evoluciji. Ne samo, da je sprožil uveljavljanje naše komorne glasbe, ampak je prav gotovo osrednji dejavnik uveljavljanja jugoslovanske komorne glasbe v svetu, vseskozi pa z vrhunsko izvedbo predstavlja tuje komorne skladbe naši glasbeni javnosti.”
Jutri — v petek — se bo torej začelo. Programske zasnove, ki si jo je zastavil svet festivala, tudi letos ne spreminjajo, čeprav lahko ugotavljamo, da spremembe vendar so. Lahko bi celo rekli, da so spremembe nekako razveseljive, saj je ves program, ki nam ga letos ponujajo, v glavnem sestavljen iz domačih glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Drugo prijetno presenečenje pa je tematika letošnjega festivala: skoraj v celoti je posvečen eni vodilnih osebnosti v glasbeni umetnosti današnjega časa, madžarskemu skladatelju GyOrgyju Ligetiju, ki se bo festivala tudi osebno udeležil.
Skratka, v petek, soboto in nedeljo bo dovolj priložnosti, da ljubitelji sodobnosti prisluhnejo novim dosežkom domačih in tujih interpretov in avtorjev na 22. festivalu komorne glasbe II. stole-letja.	D. L.
vedno se ponavljajočega, a tudi vedno obnavljajočega jezika, ki se odpre in razkrije tistemu, čigar vztrajnost in napor se ne ustavljata ob prvih preprekah.«
Toda, ali se te skrivnosti zavedajo tudi tisti, ki z objavljanjem in izdajanjem takšnih ali drugačnih, v vsakem primeru kakovostno zelo vprašljivih viharniških zapisov slehernih ob že najmanjših razočaranjih v nebo vpijočih ljudi, želijo obogatiti kulturno ponudbo, razbliniti kulturniško mrtvilo in človeštvo obogatiti s preporojenimi spoznanji?
Prvega dela citiranih misli Romana Sluge ne bom komentiral, ker se ne nameravam jeziti, temveč resno vprašati: mar ne bi bilo boljše zajemati iz skupne mape, obogatene z združenim denarjem, predvsem pa s stvaritvami, in najkakovostnejši delež šele nato po potrebah sprejemanja kulturnih dobrin ponuditi po občinah???
MILAN SKLEDAR
Kulturni koledar
RADENCI —V petek, 21. septembra, bo ob 20.00 otvoritveni koncert 22. festivala komorne glasbe XX. stoletja, na katerem sodelujejo godalni kvartet Klima iz Zagreba in trio v zasedbi: Aci Bertoncelj (klavir), Andreas Reiner (violina) in Emil Kre-čan (rog), koncert pa bo posvečen delom Gyorgya Lige-tija.
RADENCI — V soboto, 22. septembra, bodo na sporedu tri prireditve: ob 10.00 bo kolokvij — srečanje z avtorjem Gyorgyijem Ligetijem, katerega bo predstavil dr. Andrej Rijavec; ob 17.00 bo koncert Sabrine Hajdarovič (mezzosopran). Igorja Sajeta (kitara) in Marijana Lipovška in Montsalvatgeja; zvečer ob 20.00 pa bodo nastopili Aci Bertoncelj (klavir), Andreas Reiner (violina) in Emil Kre-čan (rog) s koncertom sestavljenim iz del Bergama, Lige-tija, Rihma, Henzeja, Osterca in Ramovša.
RADENCI — V nedeljo, 23. septembra, bo ob 11.00 zaključni koncert letošnjega 22. festivala komorne glasbe XX. stoletja, na katerem se bodo predstavili kvartet Klima iz Zagreba in pianistka Ksenija Kos z deli Pahorja in Šostakoviča.
MURSKA SOBOTA —V torek, 25. septembra, bo v Grajski dvorani ob 20.00 predstava Učna ura Eugena Ionesca v izvedbi Gledališča Mj Kluba mladih iz Murske Sobote. Predstava je uspešno gostovala na zveznem srečanju amaterskih gledališč. Režija: Milivoj Roš.
Razstave
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin v Radencih jena ogled razstava kiparskih del avtorja Alojza Jerčiča z Mute.
RADENCI — V petek, 21. septembra, bo otvoritev razstave akademskega slikarja Janeza Kuharja iz Trbovelj. Razstavo bodo odprli ob 19.30.
Knjižne uspešnice
v knjigarni Dobra knjiga iz Murske Sobote:
Anton Ingolič: Potopljena galeja (Mladinska knjiga), Zdravilne rastline — dober dan (Zveza prijateljev mladine Ljubljana), Murska Sobota, monografija (Pomurska založba).
VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984
STRAN 5
Škodljivost ždenja na lovorikah
Pravijo, daje boljši vrabec v roki kot golob na strehi, a to drži le do neke mere. Še najmanj pa očitno v inovatorstvu * in raziskovalnem delu, brez tveganj in poskusov ne gre.
Kupola „babilon«
Prebrali smo: »V soboškem Konstruktorju so izdelali univerzalno leseno konstrukcijo za postavitev drvarnic, rastlinjakov, lop za orodje, garaž, stojnic za sadje in drugo prodajo ter vrtnih lop. Konstrukcija je zanimiva za kupca predvsem zato, ker lahko vsa dela — montažo konstrukcije in tudi končno obdelavo objekta — opravi kar sam. Kupolo »babilon«, kot se imenuje nov izdelek spretnih in domiselnih Konstruktorjevih lesarjev, so začeli izdelovati v različnih velikostih, za njo pa je potrebno odšteti od 11.500 do 20.500 dinarjev, odvisno od velikosti celotne konstrukcije. Tako dobi kupec v paketu trame (velikost 38x98), kovinske nerjaveče ploščice in vijake za končno sestavo konstrukcije. Taje preprosta in hitro sestavljiva, saj zanjo tudi manj spreten kupec porabi največ pol. ure. Celoten objekt si lahko samouki, glede na uporabnost, dogradijo sami z različnimi materiali, strokovnjaki pa jim priporočajo opaže iz desk, bitumensko lepenko in PVC folijo.« (Povzeto po Delu, 29. avgusta letos)
Nov tip jadrnice iz Radenske
Te dni bodo splavili drugi prototip jadrnice Stil 34, ki je grajena po načrtih projektanta van der otadta iz Nizozemske in ki je prav tako kakor prva zgrajena iz tri milimetre debele jeklene ladijske pločevine. Znano je, da je Radenska že zgradila jadrnico po načrtih projektanta Hartleyja iz Nove Zelandije, ki je bila dolga 8,98 metra, široka 3,14 metra, tehtala je 5600 kilogramov, imela pa je šest ležišč. Kljub temu, daje jadrnica na testiranju v Portoroškem zalivu pokazala odlične plovne lastnosti, so imeli navtiki toliko pripomb, da so se pri Radenski odločili za gradnjo drugega prototipa. Prejšnji jadrnici so očitali’ predvsem robustnost, premalo estetski videz in tudi nepraktič-nost. Drugi protitip, ki ga bodo preizkusili v kratkem, je dolg nekaj čez deset metrov in bo ustrezal zahtevnejšim navtikom. (Tudi ta vest je povzeta po dnevniku Delo.) Novici smo izbrali docela naključno. Najprej zavoljo argumenta, da ponekod — žal v še premalo kolektivih! — ne puščajo, da jih gospodarski tokovi nosijo, kamor se jim pač zljubi, marveč mislijo s svojo glavo in zamisli opredmetujejo. Drugič pa zato, da podkrepimo naslovno misel, kako škodljivo je — kakopak za druge! — počivanje na lovorikah, kolikor jih je kje sploh bilo. No, da, v Radenski prav gotovo.
Iz nekega razvojnega načrta
Na posameznih področjih bodo v tem srednjeročju v ospredju
naslednje razvojne usmeritve in dejavnosti:
a)	razvojnodinamične dejavnosti z odločilno vlogo tehnologije in znanja:
— strojna industrija,
— proizvodnja električnih strojev in aparatov (tehnološko zahtevne proizvodnje),
— proizvodnja prometnih sredstev (tehnološko zahtevna proizvodnja).
b)	dejavnosti s posebnimi razvojnimi usmeritvami:
— energetika,
— agroživilski kompleks (kmetijstvo, proizvodnja krmil, živilski izdelki, pijače),
— gozdarstvo, kemična predelava lesa,
— proizvodnja gradbenih materialov
c)	druge gospodarske dejavnosti:
— predelava kovin,
— prometna sredstva (tehnološko nezahtevna proizvodnja),
—- tekstilna industrija, trgovina, obrt.
Podrobnosti
Ekonomski del načrta radgonske občine za to petletko pa še podrobneje razgrinja, kaj naj bi v posameznih branžah počeli. Zadržali se bomo le pri najprodornejših!
V okviru strojne industrije bodo nadaljevali s proizvodnjo polnilnih linij, razvili pa še proizvodnjo vla-galno-izlagalnih strojev, paletirnih naprav, nevtralizacijskih in filtrir-nih naprav ter naprav za pranje steklenic. V industriji gospodarskih cestnih vozil načrtujejo po-gumnejšo proizvodnjo nadgradenj na vozilih TAM ter traktorskih in večnamenskih kabin. V kovinskopredelovalni industriji bo šel razvoj v smeri proizvodnje bivalnih enot, čistilnih naprav in toplovodnih kotlov. So pa vse očitnejša hotenja po izboljšanju modernizacije in avtomatizacije proizvodnje za doseganje potrebne kakovosti in ekonomičnosti; omenimo naj zgolj razvoj zahtevnejše solarne tehnike. Prihodnji razvoj elektroindustrije v radgonski občini bo slonel na antenski in kabelski tehniki (skupinske antene, kabelska in satelitska televizija) ter proizvodnji tiskanih plošč. V lesarstvu pričakujejo kakovosten premik na osnovi višji stopnje predelave lesa in večje kakovosti izdelkov. Zato bo proizvodnja ob že obstoječi predelavi lesa vsebovala še proizvodnjo ohišja glasbil in notranje opreme objektov. Standardne izdelke opečne industrije bodo nadgrajevali elektrodrogovi iz vibriranega betona.
Seveda bi se dalo še naštevati, vendar naj le še dodamo, kako se je v tej občini v zadnjih nekaj letih pospešeno razvijalo drobno gospodarstvo, kar zbuja upanje na njeno so odvisnost z industrijsko proizvodnjo z vidika večjega zadovoljevanja potreb na trgu, zaposlovanja, in še večje specializacije.
Zakaj ukinitev nove sole v Vučji vasi?
Pred sedmimi leti je bila otvoritev nove trirazredne osnovne šole v Vučji vasi z oddelkom male šole. Vse je podružnica osemletke v Križevcih.
V nedeljo, 2. septembra 1984, je učiteljski kolektiv kri-ževske šole sklical roditeljski sestanek za starše učencev vučenske šole. Starši so presenečeni izvedeli, da se šola v Vučji vasi zapre. Vsi šoloobvezni otroci okrnjenega šolskega okoliša bodo hodili v novo šolo v Križevce.
Torej smo za več kot pol stoletja zdrknili nazaj? Brez šole in z njo združene kulturne dejavnosti? (Leta 1906 je bila otvoritev prve šole v Vučji vasi.)
Zakaj se zmanjšuje naš šolski okoliš — odslej brez otrok iz Stare Nove vasi in bi morali vsi najmlajši tudi iz Vučje vasi in Bučečovec v Križevce? — Kupetinec, Zasadov v Videm ob Ščavnici? (Po tretjem razredu gredo vsi v osemletko.)
Z ukinitvijo šole bo propad-
Vroče poletje za planerje
Načrtovalci razvoja v ABC POMURKI se že lep čas potijo ob zbiranju podatkov, potrebnih za analizo razvojnih možnosti SOZD ABC POMURKA v obdobju 1986—1995 in do leta 2000. Podatki so, kljub nekaterim težavam, že zbrani, tako da bo analiza razvojnih možnosti nared pravočasno.
— Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na seji 23. 2. 1984 sprejel dopolnjen program dela Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za pripravo dolgoročnega plana za obdobje 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 in v njem določil organizacije in skupnosti, ki so dolžne pripraviti dolgoročne plane. Med temi organizacijami je tudi SOZD ABC POMURKA.
Skupščina SR Slovenije je v zvezi s tem obravnavala in maja letos sprejela smernice za pripravo dolgoročega plana SR Slovenije. Osnutek plana bo sprejela decembra 1984, predlog plana pav mracu 1985.
V naštete aktivnosti so se s polnim tempom vključile tudi skupne službe ABC POMURKE, vendar so pri delu pogosto naletele na ,,zaspan” odziv 'delovnih organizacij. Vseeno pa poteka tudi priprava srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990. in sicer po programu dela, ki ga je sprejel delavski svet SOZD ABC POMURKA že na svoji seji 21. 5. 1984.
Potem ko so predhodno službe za plan in analize združenim delovnim organizacijam poslale pregled dokumentov in rokov za pripravo družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—-1990, so na osnovi sprejetega programa dela nosilcev planiranja v SOZD ABC POMURKA za pripravo dolgoročnega in srednjeročnega plana v juliju pripravili analizo razvojnih možnosti SOZD ABC POMURKA v obdobju 1986—1995 in do leta 2000 in v okviru tega v srednjeročnem obdobju 1986—1990.
Pri analizi so načrtovalci razvoja upoštevali dolgoročne programe gospodarske stabilizacije, analize razvojnih možnosti SR Slovenije do leta 2000, ki je bila objavljena v skupščinskem Poročevalcu, in predloge smernic za dolgoročni plan SR Slovenije.
Po zbranih podatkih bodo pripravili prikaz količinskih pokazateljev in stopnjo rasti po dejavnostih za celotno dolgoročno obdobje. Naložbe bodo prikazali opisno v vrednostno po sedanjih vrednostih ter delež pokrivanja iz lastnih sredstev. Ocenili bodo stopnjo rasti zaposlovanja in strukturo zaposlenih ter prihodnje kadrovske spremembe glede na spremenjeni položaj delovnih or- ■ ganizacij in razvoj. Analiza je praktično izdelana z manjšo zamudo zaradi letnih dopustov in temu primeren je slabši odziv zadolženih za posredovanje podatkov v Združenih organizacijah. Več o načrtovanem razvoju in izsledkih analiz bomo sporočali v eni prihodnjih izdaj.	Boris Hegeduš
Trije pogoji za tehnološki napredek
Med splošnimi pogoji za tehnološki napredek in ustrezno strategijo tehnološkega razvoja je na prvem mestu nenehno in čim hitrejše vključevanje sodobne komunikacijske tehnologije (teh-nološko-tehnični sistemi za prevoz ljudi, blaga in prenos informacij — železnice, ceste, PTT, pomorski in letalski promet, sistemi za prenos informacij) v naše življenje in delo. Zavestno se moramo opredeliti za hitrejše osvajanje sodobnih, našim razmeram primernih tehnologij razvitega
la tudi kulturna dejavnost povezana s šolo.
Starši naših otrok so tudi prispevali (z lesom in denarjem) za novo šolo, a zdaj naj v zahvalo vodijo svoje najmlajše v Križevce in jih izpostavljajo vedno večjemu cestnemu prometu?
Ob otvoritvi nove šole v Melincih je tov. Popit, predsednik predsedstva SRS, dejal v svojem govoru: ,.Ohranite, obdržite svoje male šole in ne dopustite, da jih kdaj ukinejo.”
Pesnik Gorskega venca, Peter Petrovič Njegoš, je zapisal: ,,Lako je zecu kriti se u velikem grmu, a kako da se sakri-je u malom?”
Učitelji naše vučenske šole so morali vedno dokazovati svojo vestno delavnost, saj so pošiljali učence v nadaljnje šole. Tako je bil npr. objavljen v časopisu kratek članek, da je od 45 učencev vučenske šole nastopilo v šolskih pevskih zborih 30 učencev (pevovodja tov. Anica Lebar).
sveta in njihovo dopolnjevanje z domačimi raziskovalnimi zmogljivostmi. T retji pogoj je neposredna proizvodnja novih tehnoloških znanj (izumov, tehničnih izboljšav, znanj in izkušenj) na izbranih-tehnoldških področjih — iluzorno je namreč pričakovati, da kaj takega zmoremo prav povsod — kar naj bo prispevek domače pameti in ustvarjalnosti svetovnemu tehnološkemu razvoju.
B. Žunec
C AGR0PR06RES
Kje bodo vadili tamburaši, ki so redno nastopali na proslavah in srečanjih? Kje bodo imeli mladinci športno igrišče?
Ali res ni več toliko posluha za kulturno dejavnost kot ga je bilo pred letom 190’6? Naši predniki so se v tistih za Slovence težkih časih dolga dolga leta borili, da so v Vučji vasi zgradili šolo (danes zapuščena šolska stavba). Zavedali so se, da bodo narodno močnejši, če .bodo imeli svojo šolo in z njo mnoge kulturne dejavnosti, ki so jih tu tudi imeli.
Kakor tedaj tudi danes z ukinitvijo šole ni več kulturnega središča med Križevci in Radenci. Ali bo v današnjih časih spet kot pred letom 1906?
Koliko je bilo truda uglednih prvih učiteljev — prvega upravitelja Frana Cvetka, očeta znanih muzikologov dr. Dragotina in Cirila Cvetka. V prvem razredu je bila dvorana z gledališkim odrom, kjer so igrali, in ta tradicija se je nadaljevala še po osvoboditvi. Požrtvovalno so delali za neplačano kulturno dejavnost učitelji in’ igralci, občani iz naše in okoliških vasi. Koliko dolgih ur so prebili na vajah, da so občinstvu prikazali igre naših dramatikov. Lepo so izvedli to na skromnem gledališkem odru in ljudstvo je bilo
Dolg sedanje generacije
Sem Sobočanec, potomec prapradedov, ki so rtam zapustili raznoliko kulturo, etnografske zanimivosti, folkloro in razne druge' pomembne vrednote, kot kulturno zapuščino. Tako se mi prav vsiljuje uvodno vprašanje: ,,Alije sedaj živeča generacija opravila svoj dolg?”
Izgovor na hiter napredek, ki neusmiljeno ruši stavbe, med katerimi so tudi take, ki bi bile prihodnjim rodovom dobrodošle kot spomin na preteklost, ni opravičljiv. Celotne panorame padajo kot žrtve v dobi ,,namišljene najkulturne” generacije vseh časov. V Soboti so še starinski objekti, ki bi z določeno prenovitvijo lahko ostali spomeniki preteklosti. Sedanja generacija žal ni sposobna, da bi prav na absolutnem časovnem odmiku očuvala vsaj eno mlatilnico z lokomobilo in razne druge tehnične predmete iz daljne preteklosti. Zanimivo bi bilo odrediti prostor, kjer bi bili, tudi v turistične namene, ti rekviziti v pogonu ob določenih dnevih kot prikaz običajev — mlačve in temu podobno. Morda bo živeča generacija v zadnjem hipu opravila svoj dolg, da se o kulturi ne bi le napihovali. Marsikaj v Soboti je bilo sicer lepo zamišljeno, ostalo pa je žal brez perspektive. Menim, da bo to razmišljanje v zadnjem hipu naletelo na razumevanje vseh odgovornih. Tako bi uspelo tudi naši še živeči generaciji opraviti svoj dolg.
Daljna prihodnost bo nekoč ocenila vse nas.
Lajči Zalik-ŽALUSO -------------r„............... . ....... - --------------
DO SOBOTA - TOZD OBRTNIŠTVO in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, Murska Sobota, Kopališka 2
objavljata
javno dražbo
za prodajo	j .
1.	tovornega avtomobila IMV 1600 Super B, leto izdelave 1968, vozen — izklicna cena 150.000,00 din;
2.	kombi Zastava 435 K, leto izdelave 1978, karamboliran -izklicna cena 79.235,80 din;
3.	električno peč za plastificiranje — izklicna cena 80.000,00 dinarjev.
Prometni davek plača kupec.
Dražba bo v sredo, 26. septembra 1984, ob 9.00 uri na dvorišču DO Sobota, Kopališka 2.
Ogled avtomobilov in električne peči je možen na dan dražbe od 8.00 do 9.00 ure.
Vsak udeleženec dražbe mora plačati 10-odstotno varščino od izklicne cene.
PODJETJE ZA INOZEMSKA ZASTOPSTVA 61000 LJUBLJANA, Kardeljeva 16
izklicna cena 79.235,80 din;
3. električno peč za plastificiranje — izklicna cena 80.000,00 dinarjev.
Prometni davek plača kupec.
Dražba bo v sredo, 26. septembra 1984, ob 9.00 uri na dvorišču DO Sobota, Kopališka 2.
Ogled avtomobilov in električne peči je možen na dan dražbe od 8.00 do 9.00 ure.
Vsak udeleženec dražbe mora plačati 10-odstotno varščino od izklicne cene.
zadovoljno, postalo je-kulturno in natodno zavedno.
Znana so še imena med ljudmi — Cvetovi, Minka in Slavica Zacherlovi, Kozar, Svojmir Jamšek (pevovodja), Klanjšček (sin Zdravko Klanjšček, zgodovinar NOB), Kocbek, Ivo Ceh, Mirko Senčar, Cirila Korošak, Milica Kralj, Ignac Želik in sedanji učiteljski kolektiv.
Koliko poguma, prepričevanja in vztrajnega dela je imel prvi nadučitelj Frane Cvetko (pozneje še okrajni šolski nadzornik v M. Soboti), da je okolico šole tudi uredil — zasadil lipe, kostanj — drevored pred šolo, lep čebelnjak in urejen šolski vrt! (Enako Mirko Klanjšček in Jože Kocbek.)
Kaj pa je danes, ko je ukinjena stara šola, in lahko vsakdo vidi in se sprašuje: ,,Kako dolgo bosta propadala nekdanje lepo šolsko poslopje in okolica (sedaj neurejena)? Ali bo sedaj ista usoda doletela šolo, zgrajeno 1977. leta?
Je bil kdo, ki je predvideval enako usodo trirazredni novi šoli? Stara šola je bila popolna osnovna šola z dopoldanskim in popoldanskim poukom.
Nisem sentimentalna, ampak res je, da je vsem občanom težko, da je vse tako propadlo, ko pa vedno govorimo o lepo urejenem okolju kraja in kulture. Kako naj dopustijo, da bi bilo z ukinitvijo šole še slabše?
Trezika Slavič,
OB IZIDU ZBORNIKA
Regije in regionalni razvoj
NUDIMO VAM
V lanskem letu sta Slovensko sociološko društvo in Društvo sociologov in politologov Pomurja pripravili strokovni posvet o vlogi regij v razvoju slovenske družbe.. Gradivo s posveta je bilo zbrano in je pred kratkim izšlo v knjižni obliki. Osrednje vprašanje, ki ga obravnava knjiga, zadeva raziskovanje in strokovno proučevanje družbenega dogajanja v regiji, kot okviru razvoja, medsebojnega združevanja in povezovanja ljudi, delovanja in planiranja.
Teoretična osvetlitev regije
V prvem delu 'obravnavajo prispevki teoretična in metodološka vprašanja proučevanja regionalnega razvoja. Pojasnjene so sociološke razsežnosti regionalnega razvoja, kjer najdemo odgovor, zakaj je treba namenjati pozornost regijam in regionalnemu razvoju in razlago
temeljnih pojmov. Prikazana je empirična analiza pojavov odkrite brezposelnosti po regijah v Sloveniji in empirična raziskava o razlikah v razvojnih procesih urbanizacije med slovenskimi občinami. Na empiričnem raziskovalnem gradivu temelji'razglabljanje o družbenoekonomskih vidikih sprememb razvoja makedonskih občin.
Drugi del gradiva zadeva sociološke vidike razvoja pomurske regije. Ob socioloških prispevkih najdemo še zgodovinske in ekonomske pristope, ki obravnavajo razvojne vidike pomurske regije. Prikazana je razvojna pot Prekmurja v slovensko skupnost in obdelana problematika virov za proučevanje kulturno-prosvetnega razvojaje regije. Analize in ocene skušajo razkriti dolgoročnejše razvojne vidike pomurske regije. Poseben poudarek je dan remigra-cijskim problemom Pomurcev in
problematiki migrantskih družin. Zaposlitveni, izobraževalni in dvojezični problemi zaokrožajo sklep posebnih razvojnih vidikov pomurske regije.
Tretji del gradiva združuje družbeno-politične, izobraževalne, ki|lturne in druge posebne vidike regionalnega razvoja. Obdelana je regionalna sestavina komunalnega sistema in raziskana razporeditev politične moči v povezavi z družbenim razvojem. Posebni vidiki regionalnega razvoja so proučeni v prispevkih, ki se ukvarjajo s policentrizmom in kulturo z uveljavljanjem regionalne raziskovalne dejavnosti ter z zdravstvenim varstvom v družbenopolitičnih skupnostih in regiji.
Upajmo le, da bo glede na obravnavano problematiko — zbornik imel širši odmev, kot je to bilo s posvetom.
J. V.
DISKASTO ROTACIJSKO KOSILNICO „VI-CON" CM 166
— delovna širina 1,65 m
— potrebna moč traktorja 30 KS/22,1 KW — delovna hitrost do
15 km/h - teža 275 kg
REZERVNI DEL!ZAGOTOVLJENI!
VSE INFORMACIJE: AGROPROGRES, Ljubljana, Kardeljeva 16, tel.: (061) 219-122
NAKUP MOŽEN TUDI V VSEH TRGOVINAH KMETIJSKIH ZADRUG
STRAN 6
VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984
kmetijska panorama
Marija Skledar, dipl. ing. agr.
SETEV
Po času setve razvrščamo poljščine na ozimine, jarine in presevke.
Za ozimine je značilno, da morajo biti določen čas izpostavljene nizkim temperaturam, sicer ne klasijo.
Jarine so poljščine, ki zime ne prenašajo, in jih zato sejemo šele spomladi.
Fakultativke ali presevke pa so take poljščine, ki jih lahko sejemo kot ozimine ali pa jarine. V bistvu so to pred mrazom odporne jarine. Navadno razvrščamo setve na: ozimne, jare, prašne in strniščne.
Ozimne setve so zgodnje in pozne. Zgodaj sejemo zlasti inkarnatko, ozimno ogrščico in oljno repico ter ozimno grašico. Setev teh rastlin opravimo že konec avgusta. Zgodaj jih sejemo zato, ker kalijo pri višji temperaturi in ker se v mladosti počasi razvijajo. Če se do zime dovolj ne okrepijo, propadejo.
Ozimna žita sejemo pozneje. Rž in ječmen konec septembra. To je tako rano, da se še jeseni razrasteta. Pšenico pa sejemo v prvi polovici oktobra, vendar ima vsaka sorta in vsak kraj svoj rok setve.
Jare setve. Jare setve so spomladanske setve. Lahko so zgodnje ali pozne.
Zgodnje jarine kalijo že pri nizki temperaturi in niso občutljive na mraz. Take so zlasti detelje, jara žita in trave. Zgodnja setev je ugodna, ker posevek bolj izkoristi zimsko vlago, se zgodaj razraste in prekrije zemljo ter tako uide plevelu. Pri zgodnjih setvah plevel nima prednosti, pridelki pa so zato večji.
Pozno sejemo poljščine, ki kale šele pri višji temperaturi, npr. krompir, koruza, proso, soja, fižol, buče itd. Nekatere od teh pri morebitnem mrazu pozebejo (npr. fižol, buče).
Zgodnje posevke sejemo že marca ali celo prej. S setvijo poznih posevkov začnemo v drugi polovici aprila. Za toploto zelo zahtevne rastline pa sejemo šele maja.
Na čas setve vpliva tudi zemlja. Lažje zemlje so toplejše, zato prenesejo zgodnejše setve od težkih,ki so dolgo hladne in vlažne. .
Prašne setve so pozne setve nekih poljščin, ki so jih opravljali na tedanjo spomladansko praho; npr. prašno proso, prašna ajda, prašno korenje.
Strniščne setve so setve na preorano strmšče žit, pa tudi oljne repice; npr. ajda, repa, inkarnatka, pitnik, presejana pesa, presejana kavla, krmna ogrščica, strniščno korenje in dr.
KAKO SEJEMO
Sejemo na več načinov, in sicer ločimo:
1.	Razsejavanje, setev počez ali navprek
2.	Vsejavanje, setev v vrste
3.	Polaganje, presledna setev, setev v kupčke
Razsejavanje ali setev navprek je najstarejši način setve in najmanj izpopolnjen.
Pomanjkljivosti tovrstne setve so: velika poraba semena, neenakomerna porazdelitev semena po površini in globini.' To ima za posledico nesklenjen vznik in rast, ki daje neizenačen posevek. Mnoga semena ne ozelenijo in pridelek je slabši. Nemogoča je tudi strojna oskrba.
Setev navprek je dopustna le, če ne moremo sejati s stroji v vrste npr. v strmih legah, na slabo pripravljeni zemlji, zlasti pa še setev detelj in trav.
Vsejavanje ali setev v vrste'je ugodnejša in boljša. Tu pade seme v ravnih redeh na enako razdaljo in v enako globino. Medredno razdaljo, gostoto in globino lahko natančno naravnamo, zato je vznik enakomeren, skoraj enak pa je tudi življenjski prostor vsake rastline. Posevki so krepkejši, možna je tudi stroina oskrba.
Za vsejavanje porabimo vsaj 15 % manj semena kot pri razsejavanju. Moramo pa skrbneje pripraviti zemljo, da se seme pri setvi dobro zasipa. Setev v redi je lahko enoredna, stezna in trakasta.
Enoredna je torej, če je razdalja do vrste enaka npr. 15, 15, 15.
Stezno ali gredno setev dobimo, če na širino sejalnika izpustimo eno ali celo dve vrsti npr. 40, 20, 20, 20, 20, 20, 40, 20 . . . Tako sejemo semenske posevke, da preprečimo gazenje.
Trakasta ali prograsta setev predstavlja kombinacijo ožjih in širših redov nr. 12, 24, 12, 24 . . . ali 12, 12, 24, 12, 12, 24 . . . Taka setev nam
PRED JESENSKO SETVIJO
Le z dobro agrotehniko
do visokih
Od začetka jesenske setve nas loči le še malo časa, pomurski kmetijci pa so nanjo že pripravljeni. Ozimnim žitom bodo to jesen namenili okrog 16 tisoč hektarjev polj, to pa so površine, ki bi ob ustrezni agrotehniki že morale dati pomembne količine tržnih viškov. Žal pa še vedno ugotavljamo, da je prav na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti, zato je predvsem naloga pospeševalne službe, da te pomanjkljivosti odpravi. Trditev, da je temu res tako, namreč ni izmišljena, saj jo potrjujejo nekateri rezultati. Med drugim tudi ti, da so pridelki od pridelovalca do pridelovalca različni, pa četudi so naravne razmere za pridelovanje enake. Poleg ustrezne priprave zemlje na višino pridelka vplivajo še kakovostno seme, gnojenje m zaščita pred boleznimi in pleveli. Če katerikoli od teh ukrepov ni ustrezen, je to lahko usodno za pridelek, Prav v neustreznosti teh ukrepov pa je iskati vzroke za tako nizke povprečne pridelke v zasebnem sektorju. Preseneča predvsem po-uatek, da se pridelovalci še vedno premalo odločajo za nakup kakovostnega semena; to še toliko bolj, ker so Pogoji za to v zadnjih letih >zredno ugodni. Tako je bilo
pridelkov
denimo lansko jesen potrebno za kilogram kakovostne semenske pšenice odšteti manj kot je ob letošnji žetvi veljal kilogram merkantilne pšenice. Ne bi mogli trditi, da kmetje z ugodnostmi pri kupu semenske pšenice niso bili seznannjeni; bolj so prene-katerega motile pogodbe, ki jih je bilo pri tem potrebno skleniti. Tudi s porabo mineralnih gnojil na hektarju še vedno- ne moremo biti zadovoljni. Še več: zaradi občutnih podražitev le-teh se je njihova poraba začela celo zniževati, tako pa tudi ni moč pričakovati večjih hektarskih pridelkov. Sorte pšenice, kijih sejemo tudi v Pomurju, zahtevajo ustrezno gnojenje, da to drži, pa seje potrdilo tudi v praksi. Kako bi si sicer lahko drugače razlagali podatek, da je družbeni sektor na določeni parceli pridelal čez 80 stotov zrnja na hektar, medtem ko je kmet na sosednji parceli požel le 30 stotov.
Če želimo torej doseči dobre pridelke, je treba v zemljo ustrezno vlagati; sejati domače seme in varčevati z gnojilom pa je še najmanj priporočljivo. Le ob ustrezni agrotehniki bo zemlja dajala tudi primerne obresti.
L. Kovač
omogoča okopavanje širših redov, ugodna je tudi ker so rastline bolj osvetljene.
Medvrstna razdalja in razdalja med posameznimi rastlinami v vrsti se ravna po tem, koliko rastlin je zaželjeno gojiti na kv. m, oziroma hektar. Življenjski prostor je v vseh primerih za eno rastlino enak. S spreminjanjem medvrstne razdalje in razdalje v vrstah uravnavamo osvetlitev in prilagajamo medredno (vrstno) razdaljo razpoložljivi mehanizaciji.
GLOBINA SETVE
S setvijo vsejemo seme v zemljo ali pa ga naknadno vanjo pritisnemo, a je oskrbljeno z vlago in lahko kali. Če seme obleži na površju, težje kali, razen tega ga poberejo ptice, odpiha veter ali odplavi naliv.
Poleg vlage rabi seme za kalitev še kisik in toploto. Da vse to dobi, ne sme priti pregloboko v zemljo, sicer propade ali pa požene slabotne kali.
Globina, v katero sejemo, je odvisna od vrste rastline in debeline semena. Globoko sejemo debelozrnate stročnice in koruzo, plitko pa drobna semena trav, detelj, maka, repice, razna vrtna semena in drugo.
Navadno ne sejemo pregloboko, če je za kalitev dovolj vlage v zemlji. Res pa je, da zelo plitke posevke ogroža suša, večkrat pa jih uniči tudi skorja.
Tudi sama zemlja vpliva na globino setve. Če je zemlja težja in vlažnejša sejemo plitveje, kakor če je lahka in sušna. Na lahkih tleh pa tudi v sušnih krajih naj bo setev globja.
Zaradi boljšega ogrevanja sejemo plitveje tudi zgodaj spomladi in pozno jeseni.
Globina istega posevka naj bo za vsa semena enaka, da bosta tudi enaka vznik in razvoj. Tako enakomerno setev najlažje dosežemo, če je setvišče rahlo in mrvičasto, rastišče pa uležano in strnjeno.
GOSTOTA POSEVKA
Gostoto posevka določimo s količino semena za setev. Odvisna je od vrste in sorte semena, od podnebja, zemlje, načina gnojenja ter časa in 'namena setve.
Posamezne rastline dajo večji pridelek, če posevek ni gost. Pri setvi pa gledamo, da nam da sorta vseh rastlin največji pridelek. Pravo gostoto ugotovimo s poskusi, izražamo pa s številom rastlin na kv. m (ha).
Potrebno količino semena na hektar izračunamo po formuli:
0 = n . a . 100
K~Č
2 = količina semena, n = število rastlin na ha, a = absolutna teža, K = kalivost v %, Č = čistoča v %.
LETOŠNJI REZULTATI PROIZVODNJE PŠENICE V KG RAKIČAN
Kljub neugodnemu vremenu dobri pridelki
S poljedelsko proizvodnjo se v DO KG Rakičan ukvarjata dve temeljni organizaciji: Poljedelstvo in govedoreja Beltinci na območju občine M. Sobota ter Poljedelstvo in govedoreja Lendava na območju občine Lendava.
TO PG Beltinci ima devet ekonomskih enot, ki se ukvarjajo s poljedelsko in govedorejsko proizvodnjo (v glavnem s pitanjem mlade govedi) in eno vinogradniško-sadjarsko EE ter EE Delavnica. Površine v tej TO se razprostirajo od Kramarovec na severozahodni meji do Beltinec. Kljub naporom, da bi imeli čimveč površin v večjih komplek^h, nam to povsod zaradi goste naseljenosti in velike razdrobljenosti kmečkih površin ni uspelo. V tej TO imamo tudi več slabših površin, to je predvsem lahkih peščenih na prodnati podlagi, ki nam ob najmanjši suši dajo slabše pridelke. Zato nameravamo 240 ha teh površin, ki se razprostirajo ob gramoznici ob Bakovski cesti v M. Soboti, drugo leto namakati.
TO PG Lendava ima samo štiri ekonomske enote, ki se ukvarjajo s poljedelstvom in govedorejo (pitanjem mlade govedi). Na eni EE imamo razvito tudi vinogradniško proizvodnjo. Površine v tej TO so bolj arondirane, je več večjih kompleksov in tudi zemljaje v povprečju težja, tako da nam kratkotrajne suše ne napravijo večje škode.
Vsako leto odkupimo določene površine; v prejšnjem srednjeročnem obdobju smo odkupili 1552 ha, v tem do sedaj le 818 ha, ker je ponudba zemlje za odkup občutno padla. Te odkupljene površine nam prvo leto ne dajo primernih pridelkov, saj jih moramo večinoma prej meliorirati.
Da se lažje odločamo, katere sorte pšenice naj sejemo, že vrsto let delamo makroposkuse z različnimi sortami pšenic (letos smo jih imeli 35) in tudi makroposkuse z različnimi hibridi koruze. Na podlagi vsaj triletnih pridelkov posameznih sort in hibridov, izbiramo za setev najprimernejše sorte in hibride. Tudi pospeševalna služba območnih kmetijskih zavodov priporoča naročilo semena pšenice in koruze na podlagi rezultatov iz teh makroposkusov.
Letos smo imeli posejane naslednje sorte pšenic: 1/3 Lonje, 1/3 Baranjke, nekaj manj od 1/3 Super Zlate in nekaj Zlatoklase.
S temi pšenicami smo dosegli na požetih 1533,19 ha povprečno na ha 58,75 q pšenice s 14 % vlago. Lani smo dosegli na 1267,07 ha povprečno na ha 52.28 q in predlani na 1518,78 ha povprečno 56,85q pšenice na ha. Torej je bil letošnji pridelek boljši.
Na nekaterih parcelah smo dosegli za naše razmere rekordne pridelke:
povprečno neposušene pšenice na EE Petanjci smo na eni pare, veliki 17,24 ha	80,20	q
na EE Motvarjevci smo na eni pare, veliki 32 ha	80,05	q
na EE Benica smo na eni pare, veliki 15 ha	79,80	q
na EE Martjanci smo na eni pare, veliki 12 ha	76,30	q
na EE Lendava smo na eni pare, veliki 65 ha	75,90	q
na EE Lendava smo na eni pare, veliki 68 ha	74,33	q
na EE Lemerje smo na eni pare, veliki 13,08 ha	73,60	q
V TO PG Beltinci smo dosegli na 907,39 ha povprečno 56,13 q na ha in v TO PG Lendava na 625,80 ha povprečno 62,55 q pšenice s 14 % vlago.
V EE so povprečni pridelki pšenice na ha s 14 % vlago naslednji: TO PG Beltinci
EE Lemerje	50,29 ha	povpr. pridelek 69,15q
EE Martjanci	83,10 ha	povpr. pridelek 6433 q
EE Petanjci	78,65 ha	povpr. pridelek 61,97 q
EE Motvarjevci	145,00 ha	povpr. pridelek 5831 q
EE Beltinci	99.07 ha	povpr. pridelek 5534 q
ZORENJE GROZDJA
Zorenje grozdja se začne, odvisno od sorte in posebnih razmer, v trenutku, ko se pokrije vrednost sladkorja v soku grozdne jagode izražena v 0e° (Oechlejeve stopinje), z vrednostjo titracijskih kislin v g/1. Od tega trenutka naprej začne kislina upadati, sladkor pa narašča. Čas, ko nastopi začetek faze dozorevanja, je odvisen od predhodnih vegetativnih faz vinske trte (predvsem od časa cvetenja) in povezan je s kakovostjo letnika. Čim prej nastopi ta čas pri isti sorti na istem proizvodnem območju, toliko boljši je proizvodni letnik. Zorenje se pri nas začne v avgustu.
Zunanji znaki, ki soremliaio zorenje, so: zeleno barvo grozdnih jagod belih sort zamenja zelenkastorumena z raznimi odtenki, grozdne jagode postanejo prosojne in se začno mehčati, Pri modrih sortah pa se jagode obarvajo v rdeče ali rde-čemodre. Grozdje se začne barvati takoj, ko preneha rast jagod. Da se obarvajo vse jagode iste sorte v grozdu, traja do 15 dni.
Navajam nekaj primerov, koliko dni je povprečno potrebno od cvetenja do začetka dozorevanja grozdja pri posameznih sortah: b. pinot 62 dni, sauvignon 60,1. rizling, z. silvanec 59, šipon, r. rizling 56, m. frankinja 50, m. otonel, kraljica vinograda. 48, radgonska ranina 42 dni.
VREMENSKE RAZMERE V ČASU ZORENJA
Vremenske razmere močno vplivajo na razvoj in zorenje grozdja. Pri zorenju sta potrebni tako toplota kot vlaga tal. Če
primanjkuje vlage, dozorevanje grozdja zastane, grozdje je manj sladko, ker iz zemlje ne dotekajo kalijeve soli, ki bi vezale kislino. Preveč vlage podaljša rast mladik, zato se hranilne snovi v manjši meri kopičijo v grozdnih jagodah, ker se porabijo za rast. Pogoste padavine pred koncem zorenja pa imajo za posledico, da zaradi intenzivnejšega pritoka sokov v grozdne jagode te pokajo in s tem se ustavijo ugodne razmere za sivo grozdno plesen in grozdje začne gniti. Za pravilno dozorevanje je potrebna v avgustu srednja dnevna temperatura 20° C, v septembru 16° C in v prvi polovici oktobra 12 ° C. Na zrelost grozdja ugodno deluje jesenska megla, ta povzroča mehčanje jagod. Najvažnejše pa je, daje med zorenjem grozdja toplo in sončno vreme. Pri takem vremenu bo več sladkorja v grozdju in to bo prej dozorelo. Vsak lep sončen dan ob koncu zorenja lahko količino sladkorja v grozdju poveča za 0,3 %.
Število dni, kije potrebno od začetka zorenja do polne zrelosti grozdja, se seveda razlikuje od sorte do sorte, odvisno pa je tudi od podnebnih razmer v vinogradniških rajonih. Navajam povprečno število dni, ki je potrebno od začetka zorenja do popolne zrelosti pri nekaterih sortah: m. frankinja 59 dni, šipon, z. silvanec 52, 1. rizling, sauvignon 51, m. otonel, radgonska ranina 48, renski rizling 46, b pinot 40, kraljica 33 dni. Ti podatki nam lahko služijo za določitev časa trgatve, o načinih spremljanja zorenja grozdja pa kdaj drugič.
Ernest NOVAK, dipl. inž. agr.
EE Tešanovci	124.26 ha	povpr. pridelek 55,14 q
EE Rakičan	90,20 ha	povpr. pridelek 51,75 q
EE Topolovci	60,99 ha	povpr. pridelek 5136 q
EE M. Sobota	175,93 ha	povpr. pridelek 48,78 q
Skupaj:	90339 ha	povpr. pridelek 56,13 q
TO PG Lendava		
EE Lendava	243,00 ha	povpr. pridelek 63,49 q
EE Žitkovci	170,00 ha	povpr. pridelek 62,45 q
'EE Ginjevec	67,00 ha	povpr. pridelek 61,92 q
EE Benica	145,80 ha	povpr. pridelek 6137 q
Skupaj:	625,80 ha	povpr. pridelek 6235 q
Skupaj DO:	1533,19 ha	povpr. pridelek 58,75 q
Naš povprečni pridelek pšenice bi bil letos boljši, če nam suša od 20. maja do 20. junija, ko je padlo 1 14,6 mm padavin, ne bi na lahkih peščenih tleh občutno znižala povprečnega pridelka. Najbolj je suša prizadela EE M. Sobota, ki ima največ zemljišč na lahkih peščenih tleh na prodnati podlagi. Ker je imela ta EE nekaj več ko desetino vse pšenice, je seveda zelo vplivala na povprečni pridelek pšenice v TO PG Beltinci. Moram pa poudariti, da je ta EE dosegla glede na omenjeno sušo dober povprečni pridelek pšenice.
Zelo dober povprečni pridelek je dosegla TO PG Lendava, ki je kot rečeno na vseh 625,80 ha dosegla povprečno 62,55 q pšenice na ha, kar jo uvršča med letošnje boljše pridelovalce pšenice v državi.
Skupaj smo v KG Rakičan pridelali 9.007 ton pšenice; od tega preko 7.5OO merkantilne in jo vso predali, ostalo je semenska pšenica, kije tudi prodana.
V KG Rakičan smo zelo prizadeti, ker za oddano merkantilno pšenico ne dobimo koruze kot jo lahko dobijo kmetje. Tisti kmet, ki ni vzel koruze za oddano pšenico, dobi za kg pšenice preko 30,00 din, ker dobi od republike 6,00 din regresa za kg. Mi, oziroma družbeni sektor pa dobi za prodano merkantilno pšenico le 24,00 din. Kje je tu logika?
Ker bomo v letošnjem letu vzredili in prodali 85.000 spitanih prašičev in 4.000 kosov mlade pitane govedi, rabimo za to proizvodnjo 34.000 ton koruze. Sami pridelamo polovico, polovico — to je 17.000 ton — moramo kupiti. Ce bi dobili za oddano merkantilno pšenico 7.500 ton koruze in če bi sejali le 150 ha sladkorne pese, za kolikor smo podpisali pred gradnjo tovarne samoupravni sporazum, sedaj jo pa moramo sejati na 800 ha, bi sami pridelali še 4,500 ton koruze. V tem primeru bi namesto 17.000 ton koruze morali kupiti le 5.000 ton. Sedaj kupljena koruza stane, pripeljana do mešalnice, preko 35,00 din. Prašiči, krmljeni s to koruzo nas stanejo 240,00 din za kg, mi pa v najboljšem primeru dobimo za njih 180,00 din; torej izgubimo pri kg 60,00 din. Naše prodajne cene prašičev so enake kot so bile februarja letos, pitane govedi celo enake kot so bile decembra lani. Vse surovine, razen koruze, kijih rabimo za krmo, se pa iz dneva v dan dražijo.
V prejšnjih štirih letih smo v KG Rakičan zelo uspešno gospodarili, saj smo imeli poleg dobre proizvodnje za svoje proizvode primerne cene. Letos pa je čisto drugače. Kljub dobri proizvodnji, tudi pridelki koruze in pese bi bili rekordni, če jih ne bi prizadela avgustovska suša, ko je padlo od 10. avgusta do 7. septembra le 6,9 mm padavin, dosegamo slabe finančne rezultate, ker ne dobimo za živinorejsko proizvodnjo niti toliko, kolikor nas stane.
Resno razmišljamo o znatnem zmanjšanju naše živinorejske proizvodnje; namesto da bi razmere reševali, se te še slabijo. Še naprej uvažamo po dumpingških cenah meso, česar si ne privoščijo niti najbogatejše države, ki s pametnimi ukrepi ščitijo domačega proizvajalca. Mi pa-najprej na veliko izvažamo koruzo; s tem se domača cena koruze pretirano dvigne, nato pa uvažamo slabšo in dražjo koruzo, namesto da bi imeli doma pravočasno zadostne zaloge koruze. Komaj je letos po nekaj letih — spomnimo se na pol praznih mesnic v prejšnjih letih — domača živinorejska proizvodnja narasla, smo jo s pretiranim izvozom koruze in nepremišljenim uvozom mesa spravili v nemogoč položaj.	• Franc Skledar, dipl. kmet. inž.
vatnih, 20. september 1984
STRAN 7

Polnili smo ga v steklenice iz temnorjavega stekla z zamaški iz bele keramike, v svetlorjave, zelene steklenice z dolgim vratom in v take, ki so zaobljene čisto pri vrhu, pa v male steklenice, v steklenice s kovinskim pokrovčkom in v velike hrastove sode z rumenim robom na obodu, v majhne sodčke, v aluminijaste posode, razvažali smo ga z vozovi, s konjskimi in z volovskimi vpregami, s tricikli, tovornjaki in z vlaki, v cisternah in v kontejnerjih, na konjskih hrbtih smo ga nosili visoko v hribe, zabijali smo pipe v vehe, nastavljali priključke, odpirali steklenice z odpirači, noži, ključi (tudi vratni podboji so prišli prav), pili smo ga na žejo, na dušek, iz žalosti, veselja, zaradi družbe in kar tako, na piknikih in po veselicah in doma, pili smo ga iz kositrnih vrčkov, iz glinastih, iz malih in normalnih steklenih vrčkov rn iz litrskih »superc«, iz gladkih trebušastih vrčkov, iz valjastih vrčkov, iz kozarcev na peclju, iz povoščenih papirnatih in iz plastičnih kozarcev, iz očetovega kozarca, otroci smo pomakali prste v peno, z njim smo polivali jagenjčke in odojke na ražnju, kuhali in pekli smo z njim, pili smo ga k slanikom in k prestam, h golažu in vampom in žemljicam, h kranjskim in konjskim klobasam, k čevapčičem in pleskavicam in mučkalicam in k pizzam — in še vedno je tu, že stodvajset let in v letu 1984 bogatejši še za eno mednarodno priznanje, zlato medaljo Maison de qualite.
SAMO DOBRE STVARI TRAJAJO TAKO DOLGO
smdelo
STRAN 8
VESTNIK. 20. SEPTEMBER 1984
naši kraji in ljudje
V KS Turopolje ne držijo križem rok
Po obsegu je krajevna skupnost Turopolje ena največjih krajevnih skupnosti v mestu Murska Sobota. Razprostira se na jugozahodnem delu pomurskega središča, kjer prevladujejo zasebne hiše, nekaj blokov pa je le na Kidričevi ulici. Zato so se doslej najbolj ubadali s problemom komunalne opremljenosti, ki je v najnovejšem času skorajda povsem urejeno. Ker razen Agroservisain Slovenija cest' Tehnike nimajo večjih delovnih organizacij, ne morejo pričakovati izrazitejše denarne pomoči od drugod.
ŽGOČI SO ZLASTI ŠOLSKI PROSTORI IN PLOČNIKI
»Ostalo je še nekaj mestnih ulic, ki jih bo treba asfaltirati. Sicer pa je vzdrževanje okolice hiš in ulic prepuščeno v glavnem prebivalcem naše krajevne skupnosti, ki šo se izkazali pri urejanju svojega okolja, zato nimamo večjih stroškov na tem področju. Izjema je le park, kije med ulicama Štefana in Mikloša Kuzmiča. Pred kratkim je bilo veliko narejenega na področju komunalnega urejanja mesta, kamor sodi tudi naša krajevna skupnost. Prav zdaj gradimo telefonsko omrežje, ki ga občani že dolgo pričakujejo, čaka
OČE IN SIN „ZASVOJENA” Z VINOGRADNIŠTVOM IN KLETARSTVOM
Žlahtna kapljica iz goričkih goric
Ko se panonska ravnica prelomi v hribovito Goričko, zamenjajo polja vinogradi in sadovnjaki. Na Vaneči je vse več lejjp ih sodobno urejenih vinogradov in žlahtne sorte počasi preganjajo samorod-ne. Na levem bregu, na južni legi, sončni in s čudovitim razgledom do lendavskih goric, pohorskih vzpetin in bližnje pomurske metropole in celotne pokrajine, je pred desetletjem pričel urejati vinograd Ernest Novak iz Murske Sobote. Nekdanjo s plevelom preraščeno travo so zamenjali trsi sovinjona, laškega rizlinga, šipona in belega pinota. Na pol hektarja jih je kakih tisoč šest, da pa je tod zanje prava zemlja, je potrdil letošnji radgonski sejem, na katerem je prav vino sovinjon lanskega letnika Novakovih prejelo zlato odličje za kakovost.
,,Gorice je imel že oče, ko pa sem leta 1975 tukaj zasadil trto, je vinogradništvo postalo nepogrešljivo v celotni družini. Žena, hčerka, vsi so vtkali v vinograd svoj del, zadnja leta pa vse bolj jemlje Vajeti v roke sin, ki se z
SREČANJE Z VAŠKIM PREDSEDNIKOM ŠTEFANOM RAJTERJEM
DELO IN KONJIČEK
Stefan Rajter se je v Nedelico priženil iz Brezovice. Kmalu zatem se je vključil v skupna prizadevanja vasi in tako pripomogel k napredku. Nazadnje so ga izvolili še za predsednika vaškega odbora krajevne skupnosti.
,, V Nedelici imate asfaltirane ceste, vodovod, elektriko . . . Ste s temi pridobitvami uresničili vse načrte?”
,,Kje pa! Prav zdaj gredo h koncu dela pri napeljavi telefonskega omrežja. Telefone bo dobilo 23 naročnikov, ki so dali vsak po 50 tisočakov akontacije, verjetno pa bodo še toliko morali dodati, ko bo narejen obračun. Drugo, za kar si zelo prizadevamo, je fina asfaltna prevleka na naših cestah. Ker s samoprispevkom še nismo zbrali dovolj sredstev, bomo ta dela opravili prihodnje leto, V gornjem delu Nedelice je slaba električna napetost, zato bo treba čimprej zgraditi dodatni transformator, ” je povedal vaški predsednik Štefan Rajter.
»
pa nas tudi ureditev otroškega igrišča pri osnovni šoli Karla Des-tovnika-Kajuha«, pravi predsednik
ŠTEFAN ŠERUGA, predsednik KK SZDL meni, da bo treba čimprej urediti šolske prostore in asfaltirati pločnike. Foto: M. Jerše.
KK SZDL krajevne skupnosti Turopolje, Štefan Šeruga.
Kot smo lahko razbrali iz razgovora, predstavlja največji , problem te krajevne skupnosti trenutno ureditev šolskih prostorov, ki so že
vinogradništvom ukvarja strokovno.” Takole meni Novak senior, sin Ernest, diplomirani vinogradnik in sadjar, pa posveča trti praktično ves prosti čas in še več. V teh dneh, ko grozdje počasi zori, prebije vsako popoldne v goricah.
Dva Ernesta — ena želja: pridelati sladko grozdje in dobro vino
,,Kako pa je z vaškimi društvi?”
,, V Nedelici so zelo aktivni nogometaši, ki so s pomočjo
Štefan Rajter, predsednik vaškega odbora krajevne skupnosti v Nedelici. Foto: Š.S.
simpatizerjev uredili igrišče in ustrezne prostore. V gasilskem društvu smo doslej v večini starejši, zdaj pa bomo pritegnili tudi mlade. Pa še to bi rad povedal: vse kažet a
neustrezni zaradi velikega števila učencev. Zato je delovni proces in pouk na omejeni osnovni šoli marsikdaj okrnjen. V KS Turopolje upajo, da bodo s skupnimi močmi v mestu vendarle uspeli čimprej rešiti ta problem. Ob pomoči ostalih ’mestnih krajevnih skupnosti, ki naj bi prispevale finančna sredstva, se nadejajo, da bo vsaj do leta 1995 tudi to odpravljeno. »Ker nimamo večjih delovnih organizacij — razen
LEPO UREJENA ULICA — Za ulico Matije Gubca v KS Turopolje lahko upravičeno rečemo, da je vzorno urejena, občani pa so poskrbeli tudi za zasaditev dreves ob cesti.
,,Trgatev bo letos bolj pozna,” pravi Ernest mlajši. ,,Zadnji sončni dnevi trti prijajo, vendar letos že vegetacija ni najboljša in nikakor ne morem pričakovati enake letine kot lani.”
Delo v naravi je tega mladega
bomo v kratkem ustanovili kulturno društvo, katerega dejavnost se bo odvijala v sekcijah. Za oktet imamo že dovolj navdušencev, prav gotovo pa ne bo manjkalo tudi ljudi za dramsko sekcijo in druge. ”
Sogovornika gre pohvaliti. V vaško družbenopolitično delo se vključuje kljub temu, da je s časom zelo na tesnem. Je namreč zaposlen v združenem delu, poleg tega pa z ostalimi domačimi pridno dela na lepo urejeni kmetiji. Nisem prezrl tudi strojev, ki so lepo spravljeni v lopi, očiščeni in dobro vzdrževani. Največ prihodka pa daje seveda goveji hlev.
,,Človek mora imeti tudi kak konjiček. Jaz sem. se odločil za čebele. Sedaj imam le nekaj panjev, vendar jih bom kmalu imel več. Sicer pa imamo tudi vinograd. Dela ne manjka. Ne vem, kako bi shajali, če ne bi bilo strojev, ” je končal.sogovornik.
Š. SOBOČAN
Slovenija cest Tehnike in, Agro-servisa — seveda ne moremo pričakovati večjih denarnih sredstev. Nadaljnji problem pa se pojavlja na komunalnem področju, saj bo potrebno urediti pločnike na Kidričevi ulici in na ostalih prometnih ulicah v krajevni skupnosti«, meni tovariš Šeruga, ki na ta način razkriva tudi načrte KS Turopolje za naslednje srednjeročno obdobje.
Milan Jerše
strokovnjaka privlačevalo že od otroških let, in ko je oče kupil zemljo in zasadil vinsko trto, se je vinogradništvu zapisal s srcem in dušo. Ob veselju, ko je trta rasla iz leta v leto, je bogatil lastne izkušnje, vendar kmalu uvidel, da brez strokovnosti tudi v vinogradništvu in kletarstvu ni mogoče napredovati, pridelati sladkornega in kakovostnega grozdja in ga spremeniti v žlahtno vino.
Strokovnost pa je tisti temelj, ki loči Novakove gorice od sicer lepih in urejenih parcel drugih, ki se z vinogradništvom ukvarjajo le bolj za hobi.
,,Res v zadnjem času to zahteva mnogo strokovnega dela. S šablonskimi ukrepi se ne da več dosegati dobrih rezultatov, ki jih išče pravzaprav'-vsak vinogradnik za potrdite svojega dela. To je zelo zahtevno delo, pomembno je že, kako trs obremeniš (vsaka sorta zahteva svoj rez). Količina in kakovost ne gresta skupaj. Pravilno se mora gnojiti, važna je spomladanska kop, zelena dela, skratka, pri tem si spodrsljajev ne smeš več privoščiti, kajti sicer si ob trgatvi razočaran.”
Žal zaenkrat stroki vsi vinogradniki na tem koncu še ne dajejo prave veljave. Mnenju in nasvetom mladega strokovnjaka prisluhnejo, delajo pa še naprej tako, kot je bilo v navadi že od nekdaj.
,,V današnjih časih še posebej ne gre brez zaščite vinograda. Zaščitna sredstva je potrebno pravočasno uporabiti. Ne škropljenje zaradi škropljenja, ampak ob pravem času. Če tega ne storimo, ne pomaga še tako veliko število kasnejših škropljenj . .
Njihovih besed ni potrdila le lanskoletna grozdna in vinska bera; že leta lepo uspeva vinograd Novakovih. In čeprav sam meni, da dober vinogradnik in dober kletar ne gresta skupaj, je njihovo vino znano daleč naokrog. Pravi, da mora biti vinska klet namenjena izključno vinu, vseh glavnih opravil (pranja posode) pa ne prepušča nikomur.
,,Pravzaprav je to najvažnejši del poti do dobrega vina. Zame je to obred.”
Oče seveda zaradi tega ni užaljen,. kar prav mu je, in strokovno plat povsem prepušča sinu, čeprav se včasih, kot denimo okrog letošnje bere, njuna mnenja križajo.
Oče pravi, da bo, ker je sin dobro zrezal, kakovost prav tako dobra kot lani, le da bo malce manj teklo. Sin se s tem ne strinja, saj vegetacija kasni in se bo pričela trgatev okoli 15. oktobra. Če bo dosegel sovinjon 18 — 20 stopinj sladkorja bo dobro, za šipon pa bo dovolj že 1$.
Kakorkoli že, če ne bo tako sladko, vino Novakovih bo tudi tokrat dobro in doživetje tudi za izborne pivce.
V. Paveo
Letalstvo -SLO in družbena samozaščita
Letalci, padalci in modelarji, ki sc ukvarjajo s tem specifičnim športom v okviru aero klubov širom po Jugoslaviji, imajo pomembno vlogo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tega se dobro zaveda tudi naša širša družbena skupnost, zato tej dejavnosti namenja materialna in finančna sredstva kot pomoč pri vzgoji in šolanju kadrov. Tudi Acro klub Murska Sobota, ki je edini tovrstni klub v Pomurju, ima v svojem delovnem načrtu naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ima motorna letala in nekaj med njimi je takih, ki se lahko takoj vključijo v splošno ljudsko obrambo bodisi kot izvidniki, za prevoz ranjencev, za skakanje padalcev, kurirsko zvezo in podobno. Tudi modelarji lahko s svojimi radijsko vodenimi modeli prepeljejo določeno količino razstreliva in ga odvržejo na pomemben, sicer nedostopen cilj. Za vse to pa so potrebni usposobljeni kadri, ki jih klub vsako leto načrtno šola ter praktično usposablja, hkrati pa s tem opravlja pomembno družbeno poslanstvo. Letalska dejavnost pa je izredno draga in zahtevna,. Čeprav družbena skupnost namenja letalstvu določena sredstva, so ta zdaleč premajhna, da bi lahko zadovoljila potrebe. Z nakupom novih jadralnih letal, radijske opreme in drugih tehničnih pripomočkov so se povečali tudi stroški vzdrževanja, zato so seveda potrebna dodatna sredstva. Pri aero klubu v Murski Soboti in tudi drugod so se že pred leti odločili za ustvarjanje dodatnih sredstev z lastno proizvodnjo. Dolžnost vsakega člana kluba je, da v proizvodnji dela določeno število ur, če se želi ukvarjati z eno od dejavnosti kluba. Seveda pa so letalci hvaležni delovnim organizacijam Mura, Radenska, Konstruktor-Pomurje, Slovenija ceste in še nekaterim drugim, da
ODGOVOR NA ČLANEK
PLEHKOST V DELEGATSKIH
KLOPEH
Tekst v narekovaju, ki je skrajšani posnetek dialoga med referentkama LB PE Gor. Radgona in strokovno službo SIS materialne dejavnosti, pravi: „ . . . — naša delegacija (banke, op. p.) predlaga, da se natečaj razveljavi in ponovi.” Tovariša novinarja moram opozoriti, da tovarišica ni govorila v imenu delegacije banke, pač pa v imenu banke kot institucije. Odgovor v nadaljevanju pa je nerazumljiv in kontradiktoren prvi trditvi. „Vi pač niste niti kot pravna oseba niti kako drugače pristojni za takšen predlog!” Kaj ta stavek pomeni? Da banka kot institucija ni aktivno niti pasivno legitimirana pravna oseba, da v tem postopku daje takšen predlog? To bi držalo. Ne pa stavek, ki ga je novinar uspel zabeležiti,
Vzrok za spor na skupščini je res smešen in banalen, ampak ni tisti, ki ga je navedel novinar v članku. Stanovanjska skupnost ni širokogrudno razširila možnost, da bi se lahko dalo več vlog za stanovanjsko posojilo na eno stanovanjsko enoto, pač pa je vsebino natečaja potrebno razumeti v skladu z Ustavo in Zakonom o združenem delu ter ostalo veljavno zakonodajo.
Kakršnihkoli pismenih navodil banki ni nihče nikoli dajal, saj niso potrebna, ker je natečaj zadosti jasen. Vse kar je bilo v zvezi z izvedbo III. natečaja za dodelitev stanovanjskih posojil, je bilo narejeno, smešno pa je pričakovati, da bo referent prevzel odgovornost za napake, ki so jih v preteklosti naredili drugi.
Situacija se je začela zapletati, ko je bilo jasno in glasno povedano, da lahko prosita za stanovanjsko posojilo oba zakonca, če izpolnjujeta oba pogoje. Takrat ie završalo, zazvonili so telefoni, bilo je diskusije in dokazovanja, da takšna trditev ni pravilna. Drugič je završalo, ko se je ugotovilo, da bo potrebno vložiti dve vlogi in duplicirati dokumentacijo. Takrat pa je res ostalo pri krepkem telefonskem prepisu med obema referentkama. Preveč dobro ve tako ena kot druga stran, da mora vsak osebno zaprositi za kredit, če ga hoče pridobiti in da se tu postopek ne da in ne sme poenostaviti. Zato je tudi poteza b^nke nerazumljiva, da tega ni naredila tako, kot tudi pravila banke zahtevajo. In v čem je krivda referenta na strokovni službi? Da ni dal pismenih navodil. In kaj bi naj v navodilih bilo napisano? Da se naj upošteva natečaj. Tu pa nastopa trenutek, ko bi banka lahko predlagala, da se rok prijav podaljša za toliko časa, da bi lahko obvestila vse prosilce, ki jih je napačno informirala.
Od skupno 149 vlog je vložilo ugovore 5 prosilcev. Od petih ugovorov so štirje prosilci ugovarjali zoper neobjektivnost dela oglednih komisij in zbranega števila točk po. zapisnikih, pri čemer se nekateri niso ozirali niti na to, da so podatki banke uradna tajnost in sojo v ta namen zlorabili.
Samo en ugovor pa je glasil na to, da nista bila oba zakonca upoštevana pri delitvi kreditov, pač pa le prosilec. Pa še ta ugovor je posredovala prosilka, ki je zaposlena v LB PE Gor. Radgona in je po lastni izjavi vedela pred potekom razpisa, da se lahko obravnava le prosilec, ki v odprtem natečajnem roky vloži vlogo z vso zahtevano dokumentacijo.
Na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja so se naredile preverbe zbranih točk v zapisnikih oglednih komisij, pri 14-ih prosilcih, ki so bili nekomu ,,sumljivi” in so jih navedli v ugovorih. Rezultati? Pismeno so bili podani kot gradivo za sejo zbora uporabnikov.
Zadnja poteza je bila poteza poslovne enote banke, ki je na samo -sejo prinesla predlog, da se celotni natečaj razveljavi in ponovi. (Nekdo je pač moral predlagati to, če že družbeni pravobranilec samoupravljanja tega ni storil po proučitvi celotne dokumentacije, vseh ugovorov in celotnega postopka).
In kaj želi novinar povedan s stavkom: ,,Zato pa so bili prav gotovo užaljeni prisotni delegati.” Kateri in zakaj? — Delegata, ki sta na seji zagovarjala svoja stališča, saj pravilnega delegiranja iz temeljnih delegacij KS G. Radgona in iz združene delegacije banke ni bilo?
Marija ALBERT
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
so jim odstopile d£l svojega proizvodnega programa. Veseli pa bi bili, če bi bilo tako tudi v prihodnje, saj je lastna proizvodnja garancija za nemoteno delovanje kluba. Sicer pa tudi nadaljnji načrti temeljijo na posodobitvi in humanizaciji proizvodnje. Zato so se odločili, da ob hangarju zgradijo prizidek in sanitarije, tako da ne bodo več opravljali proizvodne dejavnosti na prostem, temveč jo bodo lahko opravljali ob vsakem vremenu. Seveda pa je uresničitev teh načrtov odvisna od razpoložljivih sredstev.
Aero klub Murska Sobota se je že doslej uveljavil z raznimi akcijami v okviru priprav na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Tako je sodeloval, pri obrambnih dnevih, ki jih organizirajo šole, krajevne skupnosti in delovne organizacije v soboški občini, kakor tudi pri raznih vajah. Primer dobrega sodelovanja aero kluba iz Murske Sobote je z vaško skupnostjo in gasilskim društvom iz Krašč, ki se kaže pri vsakoletnem prikazu letenja in skokih v jezero. Padalci aero kluba so popestrili tudi nedavno srečanje občanov krajevnih skupnosti Murska Sobota na kopališču in še bi lahko naštevali. Kot nam je v razgovoru povedal sekretar kluba Janez Malaj, si želijo, da bi tako sodelovanje razširi tudi na ostale pomurske občine.
Feri Maučec
VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Ne zgodi se vsak dan . . . toda za družino Forster iz V. Britanije bi to lahko trdili. Oče Alan si je nekega ponedeljka ob padcu zlomil desno nogo, dva dni kasneje si je — prav tako desno nogo — zlomila pri prometni nesreči žena Julija. Dan kasneje je s stola padel sin Jonathan in si zlomil — desno nogo.
VOZILO
Za Afričane je kasava (škrob iz gomoljasto odebeljenih korenin manioka) to, kar je za Azijce riž in za Evropejce žito. Brez tega živila oziroma rastline bi črna celina še huje stradala, kot že sicer, saj je prehrana kakih 200 milijonov Afričanov odvisna od jedi, ki jih pripravljajo iz listov manioka in kasave. In ta dragoceni vir je ogrožen.
Bratislava ima nekakšno ,,čudo”, o katerem se veliko govori iz dveh razlogov — prvič zavoljo desetletje trajajoče gradnje, in drugič, zaradi nenavadne oblike. Gre namreč za narobe postavljeno japonsko pagodo. Načrte je naredil neki japonski arhitekt, stavba pa bo nekoč sedež bratislavskega radia.
Pred petnajstimi leti so iz Južne Amerike z ladijskimi pošiljkami v Zaire in Ugando nehote prepeljali -tudi dva rastlinska škodljivca: košenilj-ko in zelenega pajkovca. V poldrugem desetletju sta oba škodljivca osvojila obsežna ozemlja in povzročila temeljito škodo prav na maniokih. Na nekaterih območjih sta uničila dve tretjini pridelka. Vsekakor je velika nevarnost, da pripeljeta Afriko v še hujšo lakoto in pomanjkanje.
Najhujše je to, da sta oba škodljivca odporna pred insekticidi. Košeniljka je sploh odporna pred najrazličnejšimi strupi, medtem ko je zeleni pajkovec že tako razprostranjen, da uničevanje s kemikalijami ne pride v poštev preprosto zato, ker tako velikih območij ni mogoče učinkovito zaprašiti z insekticidom.
Košeniljka, je žuželka iz. družine kaparjev, živi le kakih 50 dni, vendar v razmeroma kratkem življenju lahko naredi veliko škode. V liste manioka spušča strupe, zaradi česar se veliki listi zvijejo in narede okoli žuželke zaščitni plašč.
1'ako napadena rastlina sama ščiti škodljivca in njegov zarod, ki se v listu veselo razmnožuje, v zelenem domu pa ga ni mogoče zaprašiti z insekticidom. Za nameček je treba vedeti, da obširna zapraševa-nja niso najboljša tudi zato, ker škodijo drugim živalskim vrstam, tudi koristnim in živini ter ljudem.
Znanstveniki, ki se ukvarjajo s tem problemom, so zato sklenili, da bodo škodljivca napadli z drugačnim orožjem. Oba imata namreč nekaj nara-
vnih sovražnikov, predvsem nekaj vrst hroščev, ki žro ličinke, in neko oso. Strokovnjaki Mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva (IFAD) pri OZN, s sedežem v Rimu, so izdelali načrt, po katerem naj bi vzgojili veliko množino os in hroščev, ki uničujejo škodljivca, nakar bi jih spravili v plastične bombice, velike kot nalivno pero, in bombice raztrosili po zahodni in centralni Afriki. Če bo bombardiranje uspešno, potem računajo, da bodo ose in hrošči pospravili škodljivo nadlogo v dobrih treh letih.
Uporaba živali za borbo proti drugim živalim ni nič novega. Ta način boja s škodljivci so poznali že Kitajci, ki so v devetem stoletju postavljali bambusne mostičke, da so mravlje lahko priplezale do mandarin in uničile listne uši, ki so žrle sadeže. Pred stoletjem so v Kaliforniji imeli veliko pustošenje po nasadih pomaranč. Krivec je bil kapar, ki so ga v Ameriko zanesli iz Avstralije in Nove Zelandije. Škodljivec je grozil, da bo povsem uničil donosne oranžne in limonove nasade.
Opustošenje so zavrli s pomočjo avstralske polonice, ki je kmalu naredila red in do današnjih dni obdržala biološko ravnotežje. Zanimivo je, da so to živalco uporabili tudi pri nas v Dalmaciji in z njeno pomočjo zajezili razmnoževanje kaparja.
Vendar uporaba živali za zatiranje škodljivcev ni tako preprosta, kot je videti. Nadvse skrbno je namreč treba pretehtati, katero žival uporabiti kot zatiralca, saj se lahko pripeti, da škodljivca nadome-
sti zatiralec,; in povzroči še večjo škodo. Strokovnjaki IFAD so porabili kar tri leta, preden so našli pravi odgovor na vprašanje, s čim se lotiti afriških škodljivcev. Odkrili so dvanajst možnih zatiralcev, vendar so na koncu odbrali le pet vrst, oso in štiri hrošče, za katere so ugotovili, da se hranijo z ličinkami košeniljke in poginejo, ko jim zmanjka te hrane.
Ob teh povsem strokovnih vprašanjih, ki so jih uspešno rešili, se je zastavilo bolj vsakdanje, a kot kaže, težje rešljivo vprašanje. Za izvedbo zanimive biokontrolne akcije v Afriki bi potrebovali okoli 34 milijonov dolarjev, na IFAD pa imajo zbranih le 5 milijonov dolarjev, ker so pač organizacija, ki dobiva denar od razvitih držav po njihovi volji. Reaganova administracije je, denimo, plačala le polovico 'tiste vsote, ki jo je nekdaj tej organizaciji odrejal J. Carter. Razumljivo, da zaradi takšnih izpadov ne morejo izpeljati zastavljenih programov.
Znanstveniki v IFAD pravijo, da je brez pomena čakati, kdaj se bo nabralo dovolj denarja za celotno akcijo.
Položaj v Afriki je že skoraj brezupen in treba je začeti takoj, pravijo strokovnjaki.
Predlagajo, da bi pripravili vsaj manjši obrat za rejo izbranih zatiralcev in vsaj eno letalo, ki bi začelo odmetavati ,,biološke bombice” na ogrožena območja. Predvidevajo, da bi postavili gojitveno postajo v Nigeriji.
Medtem pa se škodljivec širi in za lačni črni kontinent se bližajo še temnejši dnevi, če akcija zatiranja škodljivcev ne bo stekla. Znanstveniki so svoje naredili, našli so možno rešitev — zdaj so na potezi drugi.
POČIVALNIK
Kolo je, odkar ga ljudje uporabljajo kot najbolj množično sredstvo, doživelo le malo tehnoloških sprememb, kar je pravzaprav čudno, če vemo, do kakšnih velikih sprememb je prišlo pri drugih prevoznih sredstvih. No, zdaj je, kot govore vesti iz sveta, prišlo na vrsto tudi kolo.
Izdelovalci koles so na ceste poslali že prve generacije novih izdelkov, katerih zunanji videz kaže, da so res nekaj novega.
Še največ sprememb je opaziti na modelu, ki mu pravijo »počivalnik«. Voznik tega novega modela lepo udobno sedi na širokem sedežu, noge ima iztegnjene naprej in tako lagodno poganja pedala. Tudi -klasično krmilo bi na tem modelu zastonj iskali spredaj. Konstruktorji so ga pomaknili pod sedež, točno na mesto, kamor roke najbolj naravno pridejo, ko voznik pol leže sedi na kolesu. Prednosti so precejšnje: predvsem je novo kolo stabilnejše, ker ima težišče nižje, hkrati pa dosega večje hitrosti in lagodnejšo vožnjo, ker skupaj z voznikom potujeta z manj zračnega upora. Prvo množično proizvodnjo koles — počivalnikov pripravljajo na Nizozemskem.
Druga novost je model, ki prihaja iz Avstralije, ime pa so mu dali »leteči krožnik«. Izrazito nov je mehanizem pogona, ki ga je izumitelj zasnoval tako, da voznik doseže za polovico večji izkoristek. In kar je za ljubitelje kolesarstva še bolj zanimivo, skoraj polovico cenejši je od holandskega »počivalnika«.
Med ostalimi novostmi naj omenimo še prizadevanja, da bi izdelali samodejne menjalnike hitrosti. Nekatere ameriške firme so že poslale na tržišče dodatke, ki jih je mogoče vstaviti v že obstoječe modele in je z njimi voznik rešen skrbi, kako prestavljati, saj naprava deluje samodejno.
Drugje smo prebrali
V starih časih je bilo jasno, naj človek živi v skladu s 24-urnim ritmom vrtenja Zemlje okoli Sonca, naj torej dela podnevi in spi ponoči. Od izuma žarnice naprej pa nismo več odvisni od naravnega menjavanja svetlobe in teme. V Ameriki dela že petina delavcev ponoči, zaradi.spremenjenega ritma spanja imajo velike težave. Pogoste so nervoze, izguba teka, nespečnost. motnje v koncentraciji itd.
Zunanji ritem življenja družba lahko spremeni hitro in na videz učinkovito, biološki ritmi posameznikov pa so bolj trdovratni. Posledice porušenega naravnega dnev-■ nega ritma pri človeku so za zdaj še bolj slabo poznane. Nekaj vemo o psiholoških težavah, kijih lahko, povzroči vsiljeni ritem, o organskih posledicah pa ne vemo tako rekoč ničesar. Pri žuželkah in tudi pri miših zamenjava dneva in noči lahko skrajša življenje za 5 do 20 odst.
Vsekakor ne bi smeli zanemarjati dejstva, da seje človek v dolgotrajni revoluciji prilagodil 24-urnemu ritmu in da se ne more preprosto prilagoditi na nov ritem, kaj šele na neurejeno menjavo spanja in bedenja. In vendar celo v nekaterih zelo odgovornih službah. kakršne so -rt.vu.r v
letalstvu ali pa pri vzdrževanju raznih naprav, tega ne upoštevajo dovolj. Nesreča z reaktorjem na Otoku treh milj se je zgodila ob štirih zjutraj, ko je človekova budnost najmanjša in ko sta spregled ali počasno reagiranje na svarilne signale najbolj verjetna.
Človek pač ni stroj. Ne moremo ga izključiti in vključiti tedaj, ko bi kdo želel, in ne deluje v vsakem trenut-. ku dneva enako učinkovito.
Vzrok za to so prirojeni ri-temski mehanizmi. ki phranjajo notranji, približno 24-urni ritem. Spanje uravnavata dva. Prvi leži v hipotalamusu, nad mestom križanja vidnih živcev. V odsotnosti vidnih dražljajev uravnava spanje na 25-urni ritem.
Uro. ki gre navzkriž. uravnava organizem po posebnem živčnem snopu med mrežnico in hipotalamusom.
Nagnjenje k premiku vsakodnevnega ritma spanja in bedenja postaja očitno ob vsakem koncu tedna. Če se osvobodimo budilk in zgodnjih jutranjih obveznosti, bomo spontano šli spat nekoliko kasneje in se bomo naslednje jutro tudi kakšno uro kasneje prebudili. Neprijetne posledice lega premika se pokažejo v ponedeljek zjutraj, ko je naš nolranii ritem pre-
maknjen že za dve do tri ure in je torej ob sedmih zjutraj po sončnem času za nas v bistvu šele štiri zjutraj. Ponedeljkova slaba volja in jutranje zamujanje sta potemtakem narav-. na pojava.
Na temelju vzporedno in neodvisno potekajočih ritmov telesne 'aktivnosti in telesne temperature predvidevajo, da obstaja vsaj še en ritemski mehanizem (imenovan X rit-movnik). čeprav ga še niso lokalizirali. Skrbi za ritmične pojave v telesu, kot so spreminjanje telesne temperature ali pa' količine hormonov v krvi. Pri ljudeh, ki so živeli v popolnoma izoliranem okolju brez kakršnih koli informacij o normalnem 24-urnem ritmu. so ugotovili, da se ritem spanja in ritem telesne temperature prej ali slej desin-hronizirata. ■
Oba ritmovnika skupaj uravnavata spontan začetek in dolžino spanja. Hipotala-mični omogoča daljše neprekinjeno spanje, ki se začne vsak dan ob približno istem času. X ritmovnik pa vpliva na prebujanje in s tem na dolžino spanja, kar je povezano s spremembami telesne temperature. Normalno je telesna temperatura najvišja pozno popoldne, potem pa v času noči upada do najnižje vrednosti v zgodnjih jutranjih
urah. Zjutraj, v predstopnji prebujanja, začne telesna temperatura postopno naraščati in pri določeni temperaturi se spanec prekine. Tega temperaturnega ritma praktično ne moremo spreminjati. vsaj ne v krajšem obdobju, zato se zjutraj običajno prebudimo ob istem času, tudi če smo šli spat zelo pozno in smo spali le dve ali tri ure. Prav tako je kasneje zjutraj po prebedeni noči, ko telesna temperatura že narašča, skoraj nemogoče zaspati.
Zaspanost običajno nastopi šele pozno v popoldanskem času, ko telesna temperatura začne upadati. Če gremo tedaj spat, bomo normalno spali sedem do osem ur, če pa nam uspe zaspati v času najvišje telesne temperature, bomo spali vsaj 14 ur.
Čeprav so biološki ritmi zelo togi, jih vseeno lahko postopoma •spreminjamo. X ritmovnik se na primer v spremenjenem zunanjem ritmu dneva in noči začne premikati za kakšno uro na dah in v nekaj dnevih se človekov ritem spanja uskladi z zunanjimi dražljaji. To spoznanje je važno za ustrezno načrtovanje delovnih izmen in urnikov, saj vrnitev v čase, ko se je ponoči spalo, podnevi pa delalo, verjetno ni več mogoča.
Strah pred točo je najbolj upravičen med 12. in 18. uro, naj-, manj pa ponoči.
XXX
Ko so 102 leti starega Georga Motza iz Kamiaha v ZDA vprašali po receptu za dolgo življenje, je brez pomisleka dejal: ,,Nikoli se nisem oziral za plavolaskami!”
XXX
Svetovni rekord v hoji po vseh štirih je postavil Finec Hairna-kinen, kije 25 kilometrov prehodil v 12 urah in petih minutah.
XXX
Italijanski škof G. Brunelli (85) se je od srca nasmejal, ko je v vatikanskem glasilu ,,Osservatore romano” prebral nekrolog na njegov račun. Za lepe posmrtne besede se je škof uredništvu pismeno zahvalil.
PODVIGI — 36-letni Kamara Anadan iz Šri Lanke se je namazal z debelo plastjo masti, ki naj bi ga varovala v vodi. ko. bo poskušal preplavati La Manch — kanal, ki deli Britanijo in Francijo. Dve uri pozneje je umrl.
Odpovedalo mu je srce, ki ni bilo kos naporom.
STRAN 10
VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984
za vsakogar nekaj
Ljudje med seboj
Radi bi bili lepi
»Kaj ti koristi, če imaš vse dobrine tega sveta, če nimaš nikogar, da bi jih delil z njim,« je rekel že marsikdo. Hkrati z obiljem raste samotnost ljudi v sodobnem svetu. V stolpnici sredi velemesta lahko človek umre, pa njegovi sosedje tega tedne dolgo ne opazijo.
Kdo je sosed?
Pravni predpisi
Pokojninska osnova za kmete
VPRAŠANJE: ZANIMA ME, KAKO SE OBLIKUJE POKOJNINSKA OSNOVA ZA ZAVAROVANCE — KMETE IN KAKO SE .JIM ODMERJA POKOJNINA?
Odgovor: Znesek pokojnine je praviloma odvisen od pokojninske osnove in od priznane pokojninske dobe, ki jo ima zavarovanec ob upokojitvi.
Pokojninska osnova je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih zavarovanec dobi v katerihkoli zaporednih desetih letih zavarovanja, ki so zanj' ugodnejša, upoštevaje osebne dohodke od 1. januarja 1966. leta dalje. Če pa zavarovanec ni prejemal osebnega dohodka, se mu upošteva za izračun pokojninske osnove znesek, ki je bil podlaga za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Slednje se nanaša tudi na kmete, za katere je bil sprejet sklep o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o osnovah za odmero pravic in obračunavanje in plačevanje prispevkov za zavarovance — kmete in člane njihovih gospodarstev, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek (Ur. list SRS, št. 41/83 in Ur. list SRS, 17/84). Po navedenem sklepu, ki je bil v letu 1984 noveliran, se zavarovanci — kmetje razvrstijo v eno izmed desetih bsnov za odmero pokojnine. z Najnižja osnova po tem sklepu znaša 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove, t. j. 6.444,35 dinarjev, najvišja osnova pa je enaka znesku naj-višje pokojninske osnove, t. j. 56.602,90 dinarjev. Vendar pa navedeni sklep določa, da se lahko v letu 1984 zavarovanci — kmetje zavarujejo največ do višine 25 odstotkov od najvišje pokojninske osnove, kar znaša za to leto >4.150,75 dinarjev.
Pokojnina za polno pokojninsko dobo bi znašala 12.028,10 cmarjev, če bi bila odmerjena od najvišje osnove, določene za leto 1984.
Kot že omenjeno, se pokojnina odmerja praviloma od pokojninske osnove, določene iz desetih zaporednih koledarskih let. Če je bil zavarovanec — kmet v tem desetletnem obdobju zaposlen kot delavec v združenem delu (podjetje, ustanova) in je torej prejemal osebni dohodek, se mu bo ob upokojitvi poleg zavarovalnih osnov upošteval tudi osebni dohodek, če bo to zanj ugodneje. V tem primeru bo znesek njegove pokojnine odvisen tudi od osebnega dohodka, ki ga je prejemal kot delavec v združenem delu.
DE
Kdor pomaga človeku z dobro besedo, kadar pozvoni pri njegovih vratih. Kdor opravi nakupe za bolnega soseda. Kdor kdaj pa kdaj popazi na sosedove otroke. Kdor zaliva sosedove rože in nahrani mačko, kadar gre sosed na dopust Kdor spravi pošto za soseda. Kdor odnese v bolnišnico kake nujno potrebne reči. H komur lahko človek preprosto stopi, kadar se mu zdi, da se bo nebo sesulo nadenj.
Dobri sosedje seveda ne bodo na primer v stanovanjskem bloku, kjer so stene tanke, vrtali lukenj v zid v času opoldanskega počitka. Ne bodo opolnoči hrupno natakali vode v kopalno kad. Ne bodo radovedno vtikali nosu v zadeve svojih bližnjih. Ne bodo pa tudi neprizadeto opazovali svojega bližnjega v nesreči.
Torej ne gre za popolno zaupljivost, marveč za medsebojno zaupanje. Vsakdo želi biti kdaj sam. Vsakomur pa je. tudi kdaj potreben sosed. Če oba to vesta in se oba po tem ravnata, bo med njima pravi sosedski odnos.
»Kaj bodo pa ljudje rekli,« slišimo dostikrat celo iz ust, iz katerih tega ne bi pričakovali. So med nami ljudje, ki vse svoje življenje uravnavajo z mislijo na to, kaj bodo rekli drugi. Ti torej neživijo svojega življenja, marveč življenje zaradi ljudi.
Starši ravnajo s ncerio, ki je spodrsnila, po načelu »Kaj
GOSTINSKA
— Natakar, zakaj so štiri jajčka ,,na oko" dražja kot stepena? — Zato, ker tiste ,,na oko" lahko preštejete.
DVOUMNA
— Kje pa je oče?
— Pri prašičih. Krmi. Po zeleni kapi ga boste prepoznali.
Avtomobilizem
Cene rabljenih avtov
Če nameravate kupiti rabljen avto ali pa starega prodajate, vam bo informacija s sejma avtomobilov v Zagrebu prav gotovo koristila.
ZASTAVA 750. 1977: 110.000, 1978: 120.000. 1979: 135.000, 1980: 170.000. 1981:200,000,1983: 235.000, dinarjev.
JUGO 45. 1981: 375.000 dinarjev. JUGO 55. 1984: 41.000 dinarjev.
LADA. 1983: 485.000 dinarjev.
FIAT 126. 1983: 230:000 dinarjev. FIAT 127. 1983: 690.000 dinarjev. FIAT 131. 1979: 520.000 dinarjev. FIAT RITMO. 1983: 950.000 dinarjev.
GOLF. 1982: 540.000 dinarjev. GOLF DIESEL. 1985, torej model za prihodnje leto: 1.100.000 dinarjev. JETA. 1982: 600.000 dinarjev.
SKODA 105. 1980: 200.000 dinarjev: ŠKODA 110. 1981: 235.000 dinarjev. ŠKODA 120. 1982: 350.000 dinarjev.
VARTBURG 353.1980: 200.000 dinarjev. WARTBURG 353. 1982: 270.000 dinarjev.
FORD FIESTA. 1982 : 830.000 dinarjev. FORD ESCORD. 1981: 800.000 dinarjev.
PEUGEOT 305. 1983: 1.400.000 dinarjev. PEUGEOT 504.
1977: 750.000 dinarjev.
RENAULT 4. 1983: 275.000 dinarjev. RENAULT 9. 1983: 850.000 dinarjev. RENAULT 18.1981: 750.000 dinarjev,
CITROEN (SPAČEK). 1981: 170.000 dinarjev VISA. 1981: 720.000 dinarjev.	,
AUDI. 1979: 850.000 dinarjev. AUDI 100. 1980: 970.000 dinarjev.
MERCEDES 200 D. 1974: 900.000 dinarjev. MERCEDES 240 D. 1981: 1.750.000 dinarjev.
MOSKVIČ 1500. 1981: 200.000 dinarjev.
OPEL KADET. 1979: 650.000 dinarjev. OPEL REKORD.
1978: 750.000 dinarjev. ASCONA. 1979: 700.000 dinarjev.
TOYOTA COROLLA. 1983: 1.400.000 dinarjev.
HONDA COERD. 1982:1.25O.0O0 dinarjev.
BMW 316. 1979: 850.000 dinarjev.
Cen ne komentiramo. Čez nje. če ste morebitni kupec, boste prav gotovo sami rekli kakšno hudo.
bodo pa ljudje rekli.«; silijo sina v šolo, v katero ne mara, zaradi »kaj bodo ljudje rekli«; kupijo večji avto, kot bi ga potrebovali, samo zaradi sosedov.
Razumen človek se zna tega obvarovati. Vsi smo pod pritiskom »Hudi«, tiste tako imenovane zdrave pameti, ki za vsakogar ve, kaj mora in česa ne bi smel storiti. Temu
Zanimalo vas bo
So mikrovalovi
škodljivi?
Mikrovalovom z valovno dolžino 1 milimeter do 0,3 metra se zaradi njihove vsestranske uporabnosti zares težko izognemo. Uporabljajo jih namreč v radarski tehniki, pri komunikacijah na centimetrskih valovih, pa tudi v pečicah za hitro pripravo hrane.
Mikrovalovi so doslej veljali za neškodljive, skupina francoskih strokovnjakov pa je nedavno tega dognala nasprotno. Ugotovili so, da se pod vplivom mikrovalovov spremenijo nekateri najpomembnejši krvni delci. Stopnja spremembe je odvisna od frekvence valov, moči in oddaljenosti izvora valovanja in od tega, koliko časa smo valovom izpostavljeni. Zanimivo je, da pri različnih živalskih vrstah mikrovalovi povzročajo različne spremembe.
Pri ljudeh pa mikrovalovi lahko povzročijo razjede na notranjih organih, obolenja srca in ožilja, težave z žlezami, živčne in prebavne motnje. Ogroženi so zlasti elektrikarji, elektroniki, popravljalci televizorjev in delavci v aluminijski industriji.
Za dokončno sodbo o škodljivosti mikrovalov je še prezgodaj, očitno pa je, da je marsikdaj laže razviti napravo, kot pa zagotoviti, da bi bila povsem nenevarna za 'uporabnika.
ZELENJAVA. Priporočamo: vse vrste listnate, kore-naste, čebulaste in druge zelenjave, najbolje v solati. Odsvetujemo: konzervirano zelenjavo.
MESO, RIBE, PERUTNINA. Priporočamo: sesekljano meso, tatarske zrezke (redkeje), puste mesne izdelke. Odsvetujemo: mesne in ribje konserve, mastno meso.
pritisku se je treba znati upreti.
Sredi dobrih sosedskih odnosov je torej treba ostati v tem smislu svoboden pred sosedi. Osvoboditi se znanega vzorca, osvoboditi se ponavljanja — pa naj si ljudje mislijo, kar si hočejo. To je korak, majhen, mogoče pa pomemben korak k svobodni človeški osebnosti!
Naši zobje
Pravilno čiščenje
Za čiščenje zob potrebujemo toplo vodo, zobno krtačko in zobno pasto. Z vodo najprej izperemo usta, da odstranimo grobe ostanke hrane iz medzobnih prostorov. Topla voda je prijetnejša, povzroča boljšo prekrvavitev dlesni in tudi zobna pasta se bolje peni.
Zobna krtačka naj ima kratek »delovni« del. Ščetine naj bodo enako dolge, razporejene v priostrene snopiče, tako da delujejo vse ob vsakem potegu krtačke. Ta del naj tvori protikotzdržalom.tako da pri čiščenju ličnih ploskev zob ne raztegujemo ustnic in laže dosežemo vse zobne ploskve. Ščetke iz novejših umetnih vlaken bolje odstranjujejo zobne obloge, trajajo dlje in se lepše čistijo. Naravne ščetine se hitro zmehčajo, in so dobro gojišče za bakterije. Ščetke zamenjujemo (najmanj) vsake tri mesece, ker se v tem času že preveč zmehčajo. Pred uporabo novo zobno ščetko temeljito operemo pod toplo tekočo vodo. Zobno ščetko vsakič po uporabi temeljito speremo pod tekočo vodo, nakar jo postavimo v kozarec, tako da je ščetinasti del zgoraj. Tako se krtačka osuši in se.ne.more okužiti z ostankom vode v kozarcu. Vsak družinski član mora imeti svoj kozarec in svojo ščetko. V vsakem kozarcu naj bo iz higienskih razlogov samo ena ščetka.
Zobna pasta pomaga pri čiščenju zob: zboljša drsenje ščetke, s penjenjem poveča čistilno delovanje, topi sluz na zobeh in osveži okus. Otroške zobne paste predvsem ne smejo biti pekoče. Kljub obilici različnih past pa se moramo zavedati, da sta najpomer 'nejši. zobna ščetka in pravilna nnika čiščenja zob.
S ščetko najprej . očistimo s krožnimi gibi žvečite ploskve zob. Nato naslonimo ščetko pod kotom 45 stopinj na prehod zoba v dlesen in jo potegnemo proti griznemu robu ali žvečilni ploskvi, torej >
PRIPOROČAMO— ODSVETUJEMO
Nekatera jedila pomagajo ohranjevanju zdravja in lepote, druga pa škodujejo.
SADJE. Priporočamo: pečkato in koščičasto sadje, jagode, sveže nepredelane sadne šoke. Odsvetujemo: konzervirano sadje, tovarniško pripravljene sadne sokove.
smeri od dlesni stran. Važno je, da potegnemo rahlo tudi po dlesni, ker s tem krepimo dlesen. Čiščenje v obratni smeri lahko dlesen poško-
SMRČANJE
— Odkod pa ti ta modrica pod očesom?
— To je pa zaradi smrčanja.
— Ne pleteniči.
— Tudi ti bi jo lahko imel, če bi smrčal v tuji omari. . .
F™ sestavil Marko Napast							
	pripis na koncu pisma	sol oljne kisline	služabnik starorimskih velikašev	filmska igralka Ras	mestece v Dalmaciji	nevarna infekcijska bolezen	pisana dolgorepa’ papiga
koruzna jed							
angleški cineast (Sir Laurence							
črta sečnica							1
zmikavt				kdor se ukvarja ' s tape-ciranjem	površinska mera violinist Ozim		
stoti del celote							
kalij		kokošja juha otočje ZDA					nekdanji japonski premier
radij			neuživa-nje hrane ljudska skupščine				
pritok Donave na Bavarskem						Avstrija pripadnik evropske ga narod.	
stisnjena dlan					veznik osebni zaimek		
tupoljev			Ibsenova drama Rudi Šeligo				
meteor							■
drobna miš							
							
JAJCA. Priporočamo: kuhana jajca in jajčne jedi. Odsvetujemo: pečena in slana jajca, jajca v prahu.
ŽITARICE, MOČNATE JEDI. Priporočamo: vse vrste žitaric v zrnju, črn kruh, kosmiče iz žitaric, pecivo iz črne moke. Odsvetujemo: poliran riž, bel kruh, žemlje, drobno pecivo, slaščice iz bele moke.
MLEKO IN MLEČNI IZDELKI. Priporočamo: vse vrste mleka, smetane in sira. Odsvetujemo: konzerviran in topljen sir, mleko v prahu.
ZAČIMBE. Priporočamo: sveže ali sušene dišavne rastline in zelišča, morsko sol. Odsvetujemo: konzerviran in topljen sir, mleko v prahu, kameno sol.
PIJAČE. Priporočamo: čisto vodo, zeliščne in sadne čaje, nekaj svežega sadnega ali zelenjavnega soka. Odsvetujemo: limonade, kole, alkohol.
SLADKARIJE. Priporočamo: med, suho sadje. Odsvetujemo: sladkor, umetni med, sadni sladkor.
OREHI IN SEMENA. Priporočamo: orehe, lešnike, laneno, sončnično in drugo semenje, hladno stiskana nerafinirana olja. Odsvetujemo: pečene in slane oreške, vroče stiskana rafinirana olja. 1
duje. V vsakem predelu zob naredimo 8 potegljajev. Za odstranitev zobnih oblog z vseh zobnih ploskev moramo zobe čistiti tri minute.
RIBNICA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: geograf, estrada. oktober, Raab, LU, Gd, arak, Erard, Sal. Erk, H, kočar, uk, dina, lutecij, Trojane, Zama, Ac.
VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984
STRAN 11
POLETNI DAN
Prvi del počitnic sem preživela na morju. Ko sem prišla domov, me je prijateljica, ki je bila moja gostiteljica na srečanju dopisnikov, povabila v Škofjo Loko.
S potovalko sem stopala še po mračnih radenskih ulicah proti avtobusni postaji. Pet dolgih ur vožnje sem opazovala naravo, ki se je prebujala v jutranjem soncu. V Ljubljani me je čakala prijateljica. Ogledali smo si Ljubljano, nato pa se odpeljali v Škofjo Loko. Po kosilu smo se odpravili v loški muzej, kjer smo občudovali freske, domače izdelke in se razgledovali po panorami
Škofje Loke. Povzpeli smo se na hrib in videli Triglav in druge vrhove, saj je bilo jasno. Odšli smo v hotel s prekrasno okolico, bazenom in teniškim igriščem. Videli smo fazane, srne in poslušali petje ptic. V bistri in mrzli Sori smo si osvežili pregrete obraze. Spotoma smo še obiskali prijateljičine znance. Tam smo večerjali pod košato lipo. Utrujeni, vendar veselo razpoloženi, smo se vrnili domov. Prha nam je vsem dobro dela, še lepše pa je, bilo zaspati, saj smo preživeli čudovit poletni dan.
Jasna Šendlinger, 8. r. OŠ Kapela
Videla sem Triglav
Med počitnicami smo se odločili za izlet v planine. Naš cilj je bil Kredarica.
Že zgodaj zjutraj smo se zbrali vsi izletniki na avtobusni postaji. Vodič nas je poklical po imenu; bilo nas je 42. Po dolgi vožnji in naporni hoji smo prispeli na cilj. Po kratkem počitku smo šli na drugo stran koče in si od daleč ogledali Staničevo kočo. Zvečer smo polni doživetij sladko zaspali. Naslednje jutro nas je zbudilo sonce in vrh Triglava se je svetil, kakor da je iz zlata. Se dolgo se bom spominjala teh gorskih lepot! Pot nazaj v dolino je bila naporna, vendar lepa.
Ni mi žal, da sem videla že v svojem devetem letu Triglav, linam, da ne zadnnjič!	BARBARA KURNIK
COŠ JOŽE KERENČIČ GORNJA RADGONA
(3)
Nestrpni in polni pričakovanja smo čakali tisti trenutek, ko bomo naposled zaveslali v reko Donavo. Pred nami pa je bil še en dan vožnje po Rabi od Nicka do Gyora. Dolga in najbolj naporna proga je bila to, zgodilo pa se ni nič posebnega. Le kroška Janeza sta mi pripovedovala, kakšna škoda je. ker nisem bil zraven, ko so se nekateri zaradi brzice prevračali s čolni, to bi bil lahko za-
nimiv posnetek! Meni pa je ostal v spominu večer, ki smo ga preživeli na obrežju Rabe pred elektrarno. Slapo vi so prijetno šumeli, mi pa smo peli. Jezik ni bil problem, saj smo tisto madžarsko A z a sep .. . znali vsi, Madžari pašo kar zahtevali, da smo zapeli Jugoslavijo. Ta pesem je pri njih še zdaj dokaj popularna. In če verjamete ali ne, med tem sta mi iz Budimpešte pisala Peter in Aniko ter med drugim zapisala, da se najraje spominjata tegaNečera in da bi rada imela celotno besedilo pesmi, ker si je Peter zapomnil samo tisto »Szonce szvetyit na. Balkone.. .«
V Gybru se nismo dolgo zadrževali, čeprav je to precej zanimivo mesto, ki šteje čez 100 tisoč prebivalcev. Tu je bila naselbina
že v dobi Keltov. Mesto pa je nastalo ob sotočju rek R.aba, Rdbca in Marcal, ki se tu iztekajo v donavski rokav Moso-ni-Duna. Ogrski kralj Štefan L je tu že v letih 1001—38 ustanovil škofijo. Leta 1594 so mesto zavzeli Turki, a samo za štiri leta. Tudi Napoleon je prišel s svojo vojsko v Gyorin se nastanil v današnji A Ikotmany utca št. 4.
Mosoni-Duna še torej ni prava Donava. Do tja je bilo treba veslati okrog 14 kilometrov. Voda je
Takole nekateri domačini ob Donavi iz njenega peska izpirajo zlato. Menda se kar splača. Količina pa je najbrž skrivnost.
bila precej mirna, korito pa široko približno tako kot Mura. In tudi tam smo lahko videli štorklje.
Naposled smo zagledali pravo donavsko strugo. Tam, kjer se rokav Mosoni-Duna izliva vanjo, je tako, kot da bi stopili za stopnico niže. Takšen je namreč vodni padec. Seveda je od tu dalje tok precej hitrejši.
Veslali smo lahko le po desni strani, in to največ 50 metrov od obale, kajti tam je Donava mejna reka s Češkoslovaško. In na drugi strani so plule velike ladje. Tam bi se potemtakem- tudi kaj hitro prevračali zaradi velikih valov.
Donava je sicer plovna že od pristanišča Regensburg-Schwa-
HUD PETELIN
V Zbigovcih pri moji teti Micki so imeli v letošnjih počitnicah zelo hudega petelina. Vsi smo se ga bali. Namreč, nenadoma je skočil v zadnjico, in to ne glede na to, kako je bil
IZBRANA RISBA: ,,Spet hodim v šolo” — Narisala Marjana Šošta-riš, 2. raz. OŠ Jože Hedžet Šafar-sko.
kdo oblečen. Teta ima dveletnega sina, temu pa petelin ni nič naredil. Mali Jožek je lahko mirno hodil po dvorišču in se tam igral. Mi pa se nismo smeli igrati, kajti takoj nas je spodil in on je tekel za nami. Petelina smo se prav bali. Tako si zaradi tega skoraj več nisem upal iti k teti, kjer je sicer lepo. Mojo sestro Petro, ki hodi v prvi razred, je po nogah hudo popraskal. Očka jo je komaj rešil pred petelinom.
Nekega dne sta se stric Franček in teta odločila petelina zaklati. Teta ga je nato spekla. Z veseljem sem ga jedel. Bil je zares lepo pečen. Tedaj se ga prav nič nisem bal!
Sedaj se po dvorišču tete lahko zopet mirno sprehajamo in igramo, kajti petelina smo že pojedli. Teta je povedala, da še tako hudega petelina niso imeli pri njih.
Robi Klemenčič, 4. c CO§ G. Radgona
Bilo je med
Letošnje počitnice sem preiivel doma. S prijatelji sem hodil lovit ribe, nabirat gobe in včasih smo se hbdili kopat v kopališče v Murski Soboti. Najbolj zanimiv dan pa je bil, ko sva s prijateljem Sašom prala avto in ga tudi vozila — jaz naprej, on pa nazaj. Nekaj časa sva se tako lepo zabavala, tedaj pa
počitnicami
je Saša tako nerodno prestavil sklopko, da je avto začel poskakovati, kot da bi sedela na konju.
Ko sta se starša vrnila, me je mama pohvalila, ker je bil avto opran.
Andrej Mekiš OŠ Rogašovci
ŠTORKLJE IN ISKALCI ZLATA OB DONAVI
Peter si je zapomnil samo tisto „Szonce svetyit na Balkane . . Aniko pa bi rada vedela celotno besedilo pesmi Jugoslavija.
bel weis v Zvezni republiki Nemčiji, to je okrog 2400 kilometrov od ustja (izliva). Manjše turistične ladje pa lahko plujejo že od Ulma pa vse do Črnega morja, kamor se Donava izliva. Njena dolžina je 2857 kilometrov. Ima pravzaprav dva izvira (Schwarz-wald v Nemčiji), in sicer se imenuje eden Brege, ki se po 48 kilometrih pri kraju Donaueschingen spoji z Brigachom in od tu dalje teče pod imenom Donava (Do-nau. Dunaj, Duna, Dunav, Tuna).
Na Madžarskem je Donava dolga okrog 420 kilometrov in. vanjo se izlivajo vse ostale madžarske reke (večina jih izvira izven države).
Pričakovali smo. da nas bodo bolj kontrolirali, saj bi lahko vsak
čas kdo odveslal na češko stran. Kdaj pa kdaj je bil res kdo bližje tisti obali. Vendar smo srečali le en patrolni čoln, iz katerega nam je miličnik kazal, naj veslamo bolj ob obrežju.
Vseskozi sem prežal, če bi zagledal kaj posebej zanimivega. Najprej me je razveselila jugoslovanska ladja Lovčen, s katere mi je kapitan pomahal v pozdrav, potem pa sta mojo pozornost (in tudi ostalih) pritegnila dva mlajša človeka, ki sta nekaj delala s peskom. Pravzaprav sta imela posebno in preprosto napravo, na katero sta metala pesek ter ga polivala z vodo. Ustavili' smo se in povedala sta nam, da izpirata zlato.
piše: JOŽE GRAJ (dalje prihodnjič)
Tule, v bližini Komaroma, smo občudovali najlepšo turistično ladjo, ki pluje po reki — ,.princeso Donave”.
Vas zanimajo dogajanja v Pomurju? Postanite naročnik VESTNIKA
ABC Pomurka — KG Rakičan na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pri temeljni organizaciji Poljedelstvo in govedoreja Beltinci objavlja prosta dela in naloge
- TRAKTORISTA
na ek. enoti Motvarjevci.
Kandidat mora poleg pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje:
— da ima končano ustrezno dvoletno šolo za traktoriste — skrajšani program,
— in ima eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Na voljo je tudi stanovanje. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Kadrovska služba na delovni skupnosti pri ABC Pomurka KG Rakičan p. M. Sobota v roku 15 dni od dneva objave oglasa.
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽELEZNE DVERI razpisuje prosta dela in naloge
tajnika
KS ŽELEZNE DVERI
pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri;
— 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah.
Zaželjeno je, da je kandidat občan KS Železne dveri.
Delovno razmerje za navedena dela in naloge sklenemo za nedoločen čas s 4-urno zaposlitvijo in s 3-mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira Krajevna skupnost Železne dveri 8 dni po objavi razpisa.
Mercator
Mercator-Sloga
DELAVSKI SVET MERCATOR-SLOGA, TRGOVINA NA DROBNO, DEBELO TER GOSTINSTVO, p. o., GORNJA RADGONA
razpisuje:
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili (ni reelekcija):
1.	poslovodja II v PE Manufaktura,
Gornja Radgona;
2.	poslovodja III v PE Ščavnica,
Sp. Ščavnica „• &
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandi-. dati izpolnjevati še naslednje:
1.	Pod 1 mora imeti kandidat poslovodsko ali srednjo komercialno šolo z delovnimi izkušnjami nad 5 let;
2.	Pod 2 mora imeti kandidat poslovodsko šolo ali srednjo komercialno šolo ali poklicno trgovsko šolo z delovnimi izkušnjami nad 5 let;
— sposobnost vodenja poslovne enote in — sposobnost komuniciranja s strankami.
Kandidat se imenuje za dobo 4 leta, po poteku te dobe je lahko ponovno izbran.
Kandidati naslovijo svoje prošnje z ustreznimi dokumenti v roku 15 dni po razpisu na naslov:
Razpisna komisija MERCATOR—SLOGA, p. o. Gornja Radgona, Partizanska 12 a.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
JEKLO Vtehna
export-import trgovsko in proizvodno podjetje Maribor, n. sol. o.
62000 Maribor
Partizanska c. 34
Delavski svet TOZD ELEKTRO Maribor, n. sol. o., Cankarjeva ulica 10 delovne organizacije JEKLOTEHNA Maribor, objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	komercialista
NA TERENU ZA OBMOČJE ŠTAJERSKE, POMURJA IN HRVAŠKE
Pogoji: — višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj,
— srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
— poskusno delo 2 meseca.
Kandidate vabimo, naj pošljejo svoje pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev skupaj z življenjepisom in opisom dosedanjih opravil v roku 8 dni po objavi v kadrovsko službo JEKLOTEHNE Maribor, Partizanska cesta 16/1.
O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
STRAN 12
VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984
VECTIIIV	URADNE
EjmiH ODJAVE
Leto XIX	Murska Sobota, dne 20. septembra 1984	Št.: 27
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer lin Murska Sobota
227.	Odlok o določitvi varstvenih pasov vseh javnih vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v občini Gornja Radgona
228.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1984
229.	Popravek odloka o imenovanju ulic za območje naselja Čemelavci
230., Popravek sklepa o uvedbi samoprispevka za območje KS Lipovci
227
Na podlagi 66. člena zakona o vodah (Ur. list SRS, št. 38-1689/81), 207. člena zakona o sistemu družbenega planiranja (Ur. list SRS, št. 1 /80) in 206. člena tatuta občine G. Radgona je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27/8-1984, sprejela
ODLOK o določitvi varstvenih pasov vseh javnih vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v občini Gornja Radgona
točka	x	y					
A	5	169	749	5	577	499
B	5	169	250	5	576	420
C	5	167	040	5	576	790
D	5	164	715	5	580	525
E	5	164	200	5	581	380
F	5	163	870	5	582	110
G	5	163	870	5	584 450	
H	5	164	465	5	584	175
ter nato po občinski meji od točke H do izhodiščne točke A.
STRAN 13 VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
I. člen
S tem odlokom so določeni varstveni pasovi vodnih virov v občini G. Radgona in ukrepi za zavarovanje voda, zlasti podtalnice.’Pred onesnaženjem se tako zavarujejo naslednja črpališča:
1.	mineralne vode radenskega vrelčnega območja,
2.	mineralne vode ščavniškega vrelčnega območja,
3.	pitne vode, v Apaški kotlini in
4.	vsi ostali javni viri pitne vode v občini G. Radgona.
2.	člen
1.	Varstveni pasovi virov mineralnih voda za zaščito pred onesnaženjem so razdeljeni v: .
a)	prvi zaščitni pas: neposredna okolica — območje z najstrožjim režimom zavarovanja podtalnice
b)	drugi zaščitni pas: kritična območja s strogim režimom zavarovanja okolja in podtalnice
c)	tretji zaščitni pas: manj kritična območja s sanitarnim režimom zavarovanja.
2.	Varstveni pasovi ostalih vodnih virov so razdeljeni v:
a)	pas neposredne okolice
b)	najožji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja
c)	ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja
d)	širše varstveno območje s sanitarnim režimom zavarovanja
e)	vplivano varstveno območje z blagim režimom zavarovanja
3.	člen
Za posege v varstvene pasove in območja vodnih virov, ki bi lahko vplivali na spremembo lastnosti podtalnice oziroma prirodnih nahajališč mineralne vode je potrebno predhodno soglasje sanitarne inšpekcije, ki se po potrebi posvetuje z Območno vodno skupnostjo »Mura« iz M. Sobote in delovno organizacijo »Radenska« iz Radenc.
Brez tega soglasja pristojni upravni organ ne sme dovoliti nobenega posega — vključno gradnje, investitor pa je dolžan soglasje predložiti k vlogi za izdajo kakršnega koli vodnogospodarskega akta.
’	A\
4.	člen
Samo v skladu z določili tega odloka je možno in dovoljeno na območjih znotraj varstvenih pasov in območij vodnih virov:
1.	graditi nove stanovanjske in gospodarske objekte ter izvajati adaptacije, opravljati kmetijsko ali drugo gospodarsko dejavnost, graditi komunalne objekte in naprave,
2.	urediti cestni promet, zlasti pa še promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi,	s
3.	graditi ceste,
4.	graditi kanalizacijo,
5.	priključiti se na javni vodovod,
6.	graditi skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi.
- Zaščiti ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za nek zunanji varstveni pas ali območje, veljajo za vse znotraj njega ležeče pasove ali območja.
5.	člen
Opredelitev pojmov, kaj se smatra po tem odloku za nečisto obrt in industrijo, kako mora biti opravljena zaščita cest ter skladišč za nafto, tekoče naftne derivate in nevarne snovi, je navedeno v dodatku tega odloka.
II.	RADENSKO VRELCNO OBMOČJE
6.	člen
Vrelčno območje leži znotraj meja, katerih ogliščne točke so podane z naslednjimi Gauss-Kriigerjevimi koordinatami:
II.	A TRETJI ZAŠČITNI PAS - MANJ KRITIČNA OBMOČJA S SANITARNIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
7.	člen
V manj kritično območje s sanitarnim režimom zavarovanja mineralne vode spada vse območje izven prvega in drugega zaščitnega pasu do mej. ki so podane v 6. členu tega odloka.
8.	člen
Za vse vrelce mineralne vode oziroma za območje zavarovanja, kije določeno s 7. členom tega odloka, so obvezne naslednje omejitve:
—	na vstopnih mestih (cestnih vpadnicah) v vrelčno območje se morajo namestiti ustrezni prometni znaki v opozorilnimi napisi,
—	prevoz nafte in tekočih naftnih derivatov je dovoljen z avtomobilskimi cisternami, hitrost tranzitnega prometa z nafto je omejena na 50 km/h.
—	prevoz nevarnih snovi preko vrelčnega območja je omejen na 50 km/h,
—	vsa javna odlagališča smeti se naj premestijo izven vrelčnega območja oz. uredijo in vzdružujejo v skladu z določili zakona o odpadkih,
—	upoštevajo in izvajajo se naj do sedaj izdelani odloki glede skladiščenja nafte in naftnih derivatov na vrelčnem območju,
—	izvajati je potrebno določila pravilnika o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. list SRS, št. 3/79).
II. B DRUGI ZAŠČITNI PAS: KRITIČNA OBMOČJA S STROGIM REŽIMOM ZAVAROVANJA OKOLJA IN PODTALNICE
9.	člen
V drugi zaščitni pas spadajo naslednja območja:
1.	Šratovsko-melovska cona,
2.	Kraljevi vrelci v obratu Boračeva,
3.	Petanjski vrelci,
4.	Kapelski vrelci,
5.	Zdravilni vrelec (z Jurjevim vrelcem) in
6.	Ostali samostojni vrelci prikazani v karti.
10.	člen
Šratovsko-melovska cona leži znotraj meja, katerih ogliščne točke so podane z naslednjimi Gauss-Kriigerjevimi koordinatami: točka	x	y
A	5 169 749	5 577 499
B	5 109 250	5 576 420
C	5 569 040	5 576 790
D	5 168 000	5 579 648
in nato po meji občine do izhodiščne točke.
11.	člen
Drugi zaščitni pas s strogim režimom zavarovanja podtalnice leži za kraljevi vrelec znotraj meja, katerih ogliščne točke so podane z naslednjimi Gauss-Kriigerjevimi koordinatami:
točka	- x	y
A	5 167 675	5 578 500
B	5 167 680	5 578 150
C	5 166 365	5 578 050
D	5 166 360	5 578 385
12.	člen
Za Zdravilni vrelec (skupaj z jutjevim in Petanjski vrelec, leži drugi zaščitni pas s strogim režimom zavarovanja podtalnice znotraj meja, katerih ogliščne točke so podane z naslednjimi gauss-Kriigerjevim i koordinatami:
točka	X	y
A	5 167 830	5 579 750
B	5 166 460	5 579 420
C	5 166 460	5 579 870
D	5 157 593	5 580 187
in po občinski meji med točkami A in D.
13.	člen
Za kopališka vrelca (Vp-1, Vp-2) leži drugi zaščitni pas s strogim režimom zavarovanja podtalnice znotraj krožnice s polmerom 150 m, koordinate osi krožnice so: točka'	x	y
S	5 167 140	5 580 515
14.	člen
V kritičnem območju s strogim režimom zavarovanja vrelcev mineralne vode je prepovedano ali pa samo v omenjenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti in sicer:
—	gradnjo novih stanovanjskih in gospodarskih stavb je v tem pasu dovoljeno izvajati le v skladu z urbanističnim načrtom občine
—	ni dovoljena gradnja za nečisto obrt ter industrijo
—	dovoljena je adaptacija in nadomestna gradnja stanovanjskih in gospodarskih stavb, ki zboljšujejo obstoječe higienske razmere (npr. modernizacija hlevov, gnojišč, itd.).
—	dovoljena je gradnja objektov, ki so splošnega pomena kot npr. šole, vrtci, trgovine in to znotraj zazidljivih površin
—	gozdarstvo, kmetijstvo in športno-rekreacijske aktivnosti so dejavnosti dopustne za to območje, če se opravljajo brez uporabe nevarnih snovi za onesnaževanje pitne podtalnice
.	— gradnja ponikovalnic za odpadno vodo ni dovoljena,
—	prekomerna uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola ter drugih podtalnici škodljivih snovi ni dovoljena
—	gradnja naftovodov ni dovoljena
—	gradnja plinovodov je dovoljena pod posebnimi pogoji in s pridobitvijo ustreznega soglasja, kot je določeno v 3. členu tega odloka
—	izkop gramoza ni dovoljen
—	odlaganje odpadkov ni dovoljeno. Obstoječa odlagališča je potrebno sanirati v roku enega leta
—	zajetja so rezervirana izključno za javne vodovode in pitno vodo, predvsem pa za izkoriščanje mineralne vode, ki ima tu primemo vlogo.
15.	člen
Hitrost tranzitnega prometa z nafto, tekočim naftnimi derivati in nevarnimi snovmi, kakor tudi hitrost vozil za oskrbovanje lokalnih potrošnikov z nafto in tekočimi naftnimi derivati na tem območju, je omejena na 50 km/h.
16.	člen
Gradnja avtocest načeloma ni dovoljena.
17.	člen
Javno kanalizacijsko omrežje in vsi priključki morajo biti vodo nepropustni.
Industrijske odpadne vode morajo biti predhodno nevtralizirane in speljane v javno kanalizacijo.
Odpadne fakalne vode morajo biti speljane v javno kanalizacijo, najkasneje v šestih mesecih po zgraditvi kanalizacije.
Po priključitvi kanalizacije na'čistilno napravo ie obstoječe greznice ukiniti.
Gradnja ponikovalnic za odpadne vode ter odprtih gnojišč ni dovoljena.
Adaptacija stanovanjskih in ostalih zgradb ter nadomestna gradnja mora biti usklajena z gradnjo kanalizacije.
Obstoječa gnojišča morajo biti urejena tako, da ni nevarnosti pronicanja in prelivanja gnojnice v okolje.
18.	člen
Priključek na vodovodno omrežje za zgrajene stavbe, ki nima možnosti priključka na javno kanalizacijo, se lahko izjemoma dovoli, če ima zgrajeno nepropustno, nepretočno greznico.
19.	člen
Vkopani rezervoarji nafte, tekočih naftnih derivatov ali drugih nevarnih snovi morajo imeti dvojno steno in morajo biti opremljeni s kontrolno napravo, ki opozori na iztekanje vskladiščene tekočine.
20.	člen
V primeru, da ni možno upoštevati pogoja iz 19. člena tega odloka, morajo skladišča, nafte, tekočih naftnih derivatov ali drugih nevarnih snovi imeti zgrajen lastni zaščitni bazen v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za skladiščenje vnetljivih in nevarnih snovi (Ur. list SFRJ, št. 14/80), Pravilnikom o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Ur. list SFRJ, št. 45/67) ter Pravilnika o gradnji naprav za vnetljivo tekočino ter o uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin (Ur. list SFRJ, št. 20/81).	, •
Za skladiščenje v sodih veljajo enaki pogoji, kakor za skladiščenje v eno-plaščnih cisternah.
Pretakališča morajo biti zavarovana pred pronicanjem tekočin pod površje.
Že zgrajene rezervoatje nafte in naftnih derivatov ter drugih nevarnih snovi je vskladiti z določili tega odloka v enem letu po njegovi veljavnosti.
II.	B PRVI ZAŠČITNI PAS: NEPOSREDNA OKOLICA — OBMOČJE Z NAJSTROŽJIM REŽIMOM ZAVAROVANJA PODTALNICE
21.	člen
Prvi zaščitni pas je namenjen predvsem za zaščito podtalnice in njenim onesnaženjem pred tako imenovanim »kratkim stikom«. V tem varstvenem pasu je prepovedana vsaka aktivnost. Pas je namenjen predvsem eksploataciji mineralne vode in aktivnostim v zvezi z njo.
j Pas predstavlja neposredno okolico vsakega posameznega vrelca mineralne vode in mora biti (če je izven objektov) ograjen v izmerah vsaj 10 x 10 m. Pas mora biti zasajen s travo. Vstop vanj je dovoljen le osebam, ki so za to pooblaščene.
III.	ŠČAVNIŠKO VRELČNO OBMOČJE
22.	člen
Ščavniško vrelčno območje leži znotraj meja, katerih ogliščne točke so padane z naslednjimi Gauss-Krugerjevimi koordinatami:
točka	X			y		
A	5	168	875	. 5	571	450
1	5	169	026	5	568	464
2	5	168	084	5	568	483
3	5	166	689	5	569	181
4	5	164	946	5	570	052
C	5	163	850	5	570	600
D	5	163	350	5	572	000
E	5	161	330	5	575	700
F	5	162	000	5	578	000
G	5	164	700	5	577	500
H	5	165	525	5	576	000
I	5	164	035	5	574	450
J	5	165	400	5	573	130
K	5	166	900	5	572	825
med točkami 1 in 2 ter 3 in 4 poteka meja vrelčnega območja po občinski meji z občino Lenart.
23.	člen
Ščavniško vrelčno območje spada v vsej svoji površini v tretji zaščitni pas s sanitarnim režimom zavarovanja. Zanj veljajo vsa določila iz 8. člena tega okolja.
IV. DOLOČITEV VARSTVENIH PASOV PITNE VODE V APAŠKI KOTLINI
24.	člen
Lega, oblika in velikost varstvenih pasov za črpališče pitne vode v Segovcih in Podgradu so določena:
1.	na podlagi hidrokemijskih raziskav okolice črpališča (VTŠ Maribor—Laboratorij za komunalno hidrotehniko — junij 1968)
2.	na podlagi rezultatov poizkusnih črpanj, ki so bila izvedena za potrebe projektiranja in gradnje črpališč (Zavod za urbanizem Maribor—Biro za komunalno hidrotehniko, projektna dokumentacija 1967—1974)
3.	na podlagi poročila o geoloških in hidrogeoloških razmerah na mejnem območju Mure med Šentiljem in Radenci, izdelanim od Geološkega zavode Ljubljana (arhivska štev. J-II-30d/06-l/59, z dne 4. 10. 1976)
4.	na podlagi metodologije zaščite podzemne pitne vode ter določitve varstvenih območij in pasov (izdelal prof. dr. Marko BREZNIK, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, laboratorij za mehaniko tekočin Ljubljana 1976).
IV. A. VPLIVNO VARSTVENO OBMOČJE Z BLAGIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
25.	člen
Vplivno varstveno območje z blagim režimom zavarovanja je enotno za oboje črpališč. v Podgradu in Segovcih. Njegova meja poteka na severu od Podgrada po reki Muri navzgor do meje z občino Maribor—Pesnica, od tod pa po razvodnici med Muro in Ščavnico do Plitvičkega vrha in od tod v premi črti do izhodiščne točke.
26.	člen
Vplivno varstveno območje se uporablja za prebivanje, za upravo, prosvetno. kulturno in športno dejavnost, za kmetijstvo, skladišča ter za čisto industrijo in obrt. Ker se pod vsem tem območjem pretaka podtalnica proti črpališčem vodovoda, je treba podtalnico zavarovati pred onesnaženjem s posebnimi pogoji, ki veljajo za gradbeno in gospodarsko dejavnost, zato so na tem območju obvezne naslednje omejitve v posameznih dejavnostih:
—	gradnja stanovanjskih in gospodarskih zgradb je dovoljena pod pogojem, da bo zagotovljena gradnja kanalizacije oz. higienske greznice ali gnojišča,
—	gradnja industrije, ki porabi veliko nafte ali tekočih naftnih derivatov ali nevarnih snovi, kakor tudi večjih energetskih obratov na pogon s tekočimi naftnimi derivati, ni dovoljena,
—	odlaganje nevarnih odpadkov ni dovoljeno. Obstoječa odlagališča je sanirati v roku dveh let,
—	gradnja ponikalnic za odpadno vodo ni dovoljena, razen, če je sklep pristojnih organov in 3. člena tega odloka drugačen.
27.	člen
Gradnja avtocest načeloma ni dovoljena.
28.	člen
Prostornina posameznih cistern za hrambo nafte in‘tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi, ie lahko največ 50 m3 in skupna prostornina celotnega skladišča največ 200 m .
29.	člen
Skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi, mora imeti vsaj II. stopnjo zaščite.
IV. B. ŠIRŠE VARSTVENO OBMOČJE S SANITARNIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
30.	člen
Širše varstveno območje s sanitarnim režimom zavarovanja je prav tako za obe črpališči v Podgradu ih Segovcih enoten. Njegova meja poteka na severu od Podgrada po reki Muri navzgor do meje z občino Maribor—Pesnica od tod pa po cesti Vratja vas—Podgorje—Stogovci—Drobtinci—Janhova—Nasova—Leša-ne—Lomanoše—Podgrad.
31.	člen
Širše varstveno območje je namenjeno za zaščito toka podtalnice proti črpališčem. Na tem območju je dovoljena-pod posebnimi pogoji gradnja čiste obrti in industrije, stanovanjska izgradnja ter vsa spremljajoča gradnja in naslednje dejavnosti:
STRAN 14 VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984
J
—	v kmetijstvu je omejena uporaba biocidov na podlagi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovovodikove kisline, fenola, krezola in drugih podtalnici škodljivih snovi,
—	število stanovajskih objektov se lahko povečuje. Gradnja stanovanjskih in gospodarskih stavb je dovoljena pod pogojem, da je zagotovljena gradnja kanalizacije oz. higienske greznice ali gnojišča
—	gradnja mora biti tako organizirana, da je onesnaženje podtalnice onemogočeno
—	delavnice in ploščadi za popravilo strojev morajo imeti nepropustno oblogo in lastni zaščitni bazen
—	skladišče tekočih naftnih derivatov na gradbišču mora imeti nepropustno oblogo ali lastni zaščitni bazen,
—	organiziran mora biti odvoz odpadnih olj
—	vsako ponikovanje odpadnih olj in drugih tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi je prepovedano,
—	na kanalizacijo morajo biti priljučeni že začasni sanitarni objekti gradbišč ali pa morajo imeti zgrajeno higiensko greznico
—	velikost skladišč nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih ali škodljivih snovi je omejena s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča, ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS. št. 3/79)
—	gradnja plinovodov je odovoljena pod posebnimi pogoji, h katerim dajejo soglasja organi iz 3. člena tega odloka
—	izkop gramoza načeloma ni dovoljen. Dovoljena je eksploatacija v gramoznicah javnega pomena
—	gradnja novih vodnjakov in povečanje črpanja iz podtalnice je dovoljena predvsem za pitno vodo. Črpališča pitne vode imajo prednost pred črpališči industrijske vode in vode za namakanja.
32.	člen
Tranzitni promet z nafto, tekočinami, naftnimi derivati in nevarnimi snovmi je dovoljen samo po magistralni in regionalnih cestah.
33.	člen
Javno kanalizacijsko omrežje in priključki morajo biti nepropustni. Obstoječe greznice morajo lastniki priključiti na javno kanalizacijo v šestih mesecih po zgraditvi kanalizacije. Gradnja ponikovalnic in odprtih gnojišč ni dovoljena. Dovoljena je gradnja ponikovalnic le za padavinsko vodo s strešnih površin.
34.	člen
Prikluček že zgrajeni zgradbi za vodovodno omrežje je dopusten pod pogoji, navedenimi v 44. členu tega odloka.
35.	člen
Prostornina posamezne cisterne za hrambo nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi ie lahko največ 50 m3. Skladišče nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo imeti II. stopnjo zaščite.
IV. C. OŽJI VARSTVENI PAS S STROGIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
36.	člen
Za črpališče »Podgrad« je ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja trapezaste, oblike ter v izmeri 200 x 600 x 800 m. Daljša paralela trapeza osnovnica (600 m) leži na zahodni strani črpališča. Drenažno zajetje črpališča leži v središču tega pasu. Zahodni konec drenaže mora biti od roba pasu oddaljen 300 m. Ne glede na izmere mora severna stran tega ožjega varstvenega pasu segati do rečnega korita reke Mure (cca 36 ha).
Za črpališče Segovci je ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja trapezaste oblike ter v izmeri 200 x 600 x 1200 m.
Daljša paralela trapeza — osnovnica (600 m) leži na zahodni strani črpališča. Drenažno zajetje črpališča leži v središču tega pasu. Zahodni konec drenaže pa mora biti od roba pasu oddaljen 300 m. Ne glede na izmere pasu mora severni rob tega ožjega varstvenega pasu segati do rečnega korita reke Mure (cca 72 ha).
37.	člen
Ožji varstveni pas opredeljuje prostor za zaščito podtalnice pred onesnaženjem. V tem varstvenem pasu je prepovedano ali pa samo v omenjenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti in sicer:
—	izkop gramoza ni dovoljen, bodočo izrabo zemljišča naj opredelijo sanacijski programi
—	gradnja novih stanovanjskih stavb ni dovoljena
—	dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih stavb, vendar se skupna koristna površina prostorov ne sme v 10 letih povečati za več kot 20%. Dovoljena je nadomestna gradnja objektov, pod pogojem, da se odstrani prejšnji objekt po vselitvi v nadomestni objekt,
—	gozdarstvo, poljedeljstvo in športno rekreacijske aktivnosti so zaželjene dejavnosti. Gradnja sanitarij, priključenih na kanalizacijo je dovoljena za športno rekreacijske objekte. Reja živine je dovoljena samo v manjših zasebnih hlevih.
—	odlaganje odpadkov ni dovoljeno. Obstoječa odlagališča je sanirati v roku enega leta.
—	gradnja ponikovalnic ni dovoljena,
—	uporaba biocidov na podlagi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovovidkov, cianovodikove kisline, fenola, krezola in drugih podtalnici škodljivih snovi ni dovoljena,
—	uporaba drugih agrotehničnih sredstev je dovoljena le v omejenih količinah.
38.	člen
določila 43. člena tega odloka veljajo tudi za ožji varstveni pas.
39.	člen
Skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi niso dovoljena.
IV. D. NAJOŽJI VARSTVENI PAS Z NAJSTROŽJIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
40.	člen
Za črpališče Podgrad je najožji varstveni pas z naistrožjim režimom zavarovanja trapezaste oblike v izmeri 80 x 260 x 570 m (9.69 ha).
H
Drenažno zajetje črpališča leži središčno v tem pasu. Zahodni konec drenaže pa mora biti od roba pasu oddaljen 130 m.
Za črpališče Segovci je najožji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja trapezaste oblike ter v izmerah 100 x 300 x 1050 m, (21.00 ha). Daljša paralela trapeza — osnovnica (300 m) leži na zahodni strani črpališča. Drenažno zajetje črpališča leži v središču tega pasu. Zahodni konec drenaže pa mora biti od roba pasu oddaljen 150 m.
41.	člen
Najožji varstveni pasje namenjen za zaščito podtalnice in objektov za oskrbo občine Gornja Radgona s pitno vodo. V tem varstvenem pasu je
—	prepovedano ali pa samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti, in sicer:
—	gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih stavb v tem pasu ni dovoljena
—	dovoljena je adaptacija stanovanj in gospodarskih stavb, ki zboljšujejo obstoječe higienske razmere (npr. modernizacija hlevov, gnojišč itd.), vendar se skupna koristna površina stavb ne sme povečati.
—	dovoljena je tudi nadomestna gradnja objektov, pod pogojem, da se odstrani prejšnji objekt takoj po vselitvi v nadomestni objekt.
—	izkop gramoza ni dovoljen.
—	zajetja so rezervirana samo za javne vodovode pitne vode.
42.	člen
Vsak tranzitni promet znafto, tekočimi naftnimi derivati in nevamimisnovmi je prepovedan.
43.	člen
Javno kanalizacijsko omrežje in priključki morajo biti nepropustni. Javne čistilne naprave ne smejo biti locirane v najožjem varstvenem pasu.
Industrijske odpadne vode morajo biti predhodno nevtralizirane in speljane v iavno kanalizacijo.
Odpadne fekalne vode morajo biti speljane v javno kanalizacijo.
—	obstoječe greznice morajo lastniki ali upravljalci sanirati in priključiti na javno kanalizacijo v šestih mesecih po zgraditvi kanalizacije.
Gradnja greznic, ki niso vezane na kanalizacijo, ponikovalnic in odprtih gnojišč ni dovoljeno. Adaptacija stanovanjskih in ostalih zgradb in nadomestna gradnja mora biti vsklajena z gradnjo kanalizacije.
—	Obstoječa gnojišča morajo lastniki sanirati in urediti tako, da ni nevarnosti pronicanja in prelivanja v okolje in podtalnico v dveh letih po uveljavitvi tega odloka.
44.	člen
Priključek na vodovodno omrežje že zgrajene stavbe, ki nima možnosti priključka na javno kanalizacijo, se lahko izjemoma dovoli, če ima zgrajeno nepropustno greznico.
45.	člen
Za črpališče Podgrad je pas neposredne okolice pravokotne oblike v izmeri 20 x 440 m — 0.88 ha. Drenažno zajetje leži središčno v tem pasu.
Za črpališče v Segovcih je pas neposredne okolice pravokotne oblike v izmeri 20 x 820 m — 1.64 ha. Drenažno zajetje črpališča leži v središču tega pasu.
46.	člen
Pas neposredne okolice vodnih zajetij je izključno namenjen samo aktivnostim. ki so v zvezi s črpanjem pitne vode. Nobena druga aktivnost v tem pasu ni dovoljena. Zemljišče tega pasu mora biti pokrito z dobro travno rušo. Pas na svojem zunanjem robu.mora biti ograjen in zaklenjen. Vstop je dovoljen samo pooblaščeni osebi.
V. KATASTER SKLADIŠČ NAFTE, TEKOČIH IN NAFTNIH DERIVATOV IN NEVARNIH SNOVI
47.	člen
Geodetska uprava SO Gornja Radgona vodi kataster skladišč nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih tekočin na področju varstvenih pasov. V kataster se vpišejo na podlagi prijave lastnika oz. upravljalca vsa skladišča, ki odgovarjajo temu odloku in so dobila uporabno dovoljenje na podlagi tehničnega prevzema. Vsak lastnik dobi potrdilo v vpisu skladišča v kataster.
Prijavo je vložiti najkasneje v roku 30 dni po dograditvi. Kataster mora biti urejen v enem letu od uveljavitve tega odloka.
Vodnogospodarska inšpekcija občine Gornja Radgona je dolžna sodelovati pri sestavi katastra in skrbeti za pregled skladišč nafte.
Obstoječa skladišča je treba prilagoditi pogojem tega odloka in jih vpisati v kataster ali pa jih odpraviti na podlagi odločbe pristojnega organa. Rok za prijavo že obstoječih skladišč je 6 mesecev od uveljavitve tega odloka.
VI. DOBAVA NAFTE, TEKOČIH NAFTNIH DERIVATOV IN NEVARNIH SNOVI
V
48.	člen
Podjetje za promet in prevoz nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi sme po preteku enega leta od uveljavitve tega odloka dobavljati in prevažati tekoče naftne derivate in nevarne snovi samo v tista skladišča na zaščitnih pasovih in območjih, ki so vpisana v kataster.
Na vsaki dobavnici mora poleg imena in točnega naslova biti vpisana tudi katastrska številka skladišča. Podjetja morajo hraniti dobavnico zaradi kontrole vsaj eno leto.
Vil. KAZENSKE DOLOČBE
49.	člen
Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, druga družbeno pravna oseba, ali pa posameznik, ki:
L Na kakršenkoli način povzroči onesnaženje varstvenih pasov vodnih virov in virov mineralne vode, ki so določeni s tem odlokom.
2.	Gradi ali adaptira objekte, naprave in priključke v nasprotju z določili tega odloka.
3.	Ravna v nasprotju z drugimi določili tega odloka, zlasti z določili členov: 8 17. 18. 19. 28. 29, 31, 32. 33. 35. 37, 38. 39. 41. 42. 43. 44. in 48.
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za iste prekrške tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbenopravne osebe. '
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe občine Gornja Radgona.
51.	člen
Grafični prikaz zaščitnih pasov in območij iz tega odloka je izdelan na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 in je sestavni del tega odloka.
52.	člen
Upravljalci ostalih javnih vodnih virov so dolžni v roku treh let od sprejema odloka določiti varstvene pasove v skladu z 2. členom tega odloka in priskrbeti vso potrebno tehnično dokumentacijo za nadzor nad izvajanjem.
Po izteku roka bo pristojni inšpekcijski organ prepovedal uporabo vode iz javnih vodnih virov, ki niso urejeni v skladu s tem odlokom.
53.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi ožjega varstvenega pasu v Zdravilišču slatina Radenci v Radencih (Ur. vestnik št. 19/61) in odlok o zaščitnih pasovih za zajetja talne pitne vode in izvirov pitne vode na območju občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 6-47/72).
54.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 324-3/81
G. Radgona, 27. 8. 1984
PREDSEDNIK skupščine občine Jože KOLBL
228.
Na podlagi 194. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave Pomurja, št. 41 /81) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 7/78) je skupščina občine Gornja Radgona na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. avgusta 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1984
1.	člen
V odloku o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1984 (Ur. objave Pomurja št. 12/84) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
1.	Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1984 v višini 107,398.422 din se razporedijo:
— na splošno porabo v občini	101.705.702
— na tekočo proračunsko rezervo	692.720
—,na odstopljene prihodke •	5.000.000
Predlog prihodkov občinskega poračuna in njegova razporeditev sta prikazana v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan pd objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Št.: 400-10/83-03
Datum: 27. 8. 1984
Predsednik skupščine občine Gor. Radgona Kolbl Jože
229.
POPRAVEK
Odloka o imenovanju ulic za območje naselja Cemelavci (Uradne objave, št. 21/84)
V	3. členu navedenega odloka pod točko 6, se del teksta pravilno glasi:
„6 Gorička ulica”
Sekretar
skupščine občine M. Sobota
Martin VINCEC, dipl. prav.
Martin VINCEC, 1. r.
230.
POPRAVEK
Sklepa o uvedbi samoprispevka za območje KS Lipovci
V	Sklepu o uvedbi samoprispevka za območje KS Lipovci (Ur. obj., št. 26/84 z dne 30. 7. 1984) se spremeni 2. odstavek 5. člena, in se pravilno glasi:
,,Sredstva se bodo zbirala na zbirnem računu KS Lipovci, št. računa 51900—842—035—8329.”
Predsednik sveta
Tivadar Jože, 1. r.
šport
f KOLESARSTVO
Pokal KS Tišina
Pomurju
Kolesarski klub Pomurje iz Biltinec — sekcija Tišina, je v nedeljo pripravil 6. tradicionalno kolesarsko dirko za pokal KS Tišina na 5,150 km dolgi krožni progi Tropovci—Murski Črnci—Gradišče—Tropovci. Tekmovanja, ki je veljalo za prvenstvo Pomurja, se je udeležilo 60 tekmovalcev iz Szombathelya, Maribora, Lenarta in Pomurja ter 21 rekreativcev. Največ uspeha so imeli domačini, ki so v skupni uvrstitvi osvojili prvo mesto in pokal/ KS Tišina. Tekmovanje je bilo odlično organizirano, škoda _ le, da so zlonamerneži natrosili žebljičke po cestišču, kar je vsekakor treba obsoditi.
V konkurenci pionirjev C je naslov pomurskega prvaka osvojil Simon Šooš, Farič je bil tretji, Horvat četrti in Šnurer peti. Pri pionirjih B je zmagal Perger (Branik) pred Robijem Soošem, kije-osvojil naslov pomurskega prvaka. Hajdinjak je bil tretji, Štajner pa četrti. Med pionirji A je naslov pomurskega prvaka osvojil Robi Kopun, ki je premagal vse ostale tekmece. Pri mlajših mladincih je zmagal Jože Skraban pred Jožetom Cigutom. Pri starejših mladincih pa je prvak postal Dalivoj Titan pred Slavkom Čehom in Andrejem Berdenom. V konkurenci članov C je prvi mesto osvojil Danilo Ivančič, Alojz Štiblar je bil tretji. Pri pionirjih D je zmagal Bojan Kavaš pred Brankom Soošem. Med rekreativci do 30 let je bil prvi Janko Holer (Radgona) pred Cirilom Škafarjem (Pomurje) in Dušanom Sarotarjem (MS), pri rekreativcih nad 30 let pa je zmagal Jože Kavaš (Beltinci) pred Janezom Sarotarjem (MS) in Mirkom Kavašem (Beltinci). Ekipni vrstni red: L Pomurje 88 točk, 2. Branik 73, 3. Lenart 30 in Epitok 30 točk.F. M.
— SRL-------------------------------------------------
DELOZA-POLANA—MLINOTEST 14:14
V drugem kolu tekmovanja slovenske ženske rokometne lige je Deloza v Veliki Polani igrala z Mlinotestom iz Ajdovščine neodločeno. Gole za Delozo so dosegle: Horvatova 7, Kociprova 3, Laslova in Vogrinčeva po 2. Deloza—Polana je trenutno na tretjem mestu s 3 točkami, v naslednjem kolu pa igra za Jeklotehno.
BELTINKA—DRAVA 18:13
V drugem kolu tekmovanja druge slovenske ženske rokometne lige je Beltinka zabeležila pomembno zmago. Gole za Beltinko so dosegle: Gjerkeševa 9, Zakojčeva in Puklavčeva po 3, B. Baša 2 in M. Baša 1.
POLET—BRANIK 31:26
Soboški rokometaši so v drugem kolu druge slovenske lige premagali mariborski Branik. Najboljši strelci pri Poletu: Merčnik 12, Horvat 7 in Katona 6.
VELIKA NEDELJA—KROG 17:18
Rokometaši Kroga so zabeležili pomembno zmago v Veliki Nedelji. Najboljši strelci: Banko 9, F. Varga 5, J. Varga in Bertalanič po 2. Mladinci — V. Nedelja—Krog 20:21.
FUŽIN AR—RADGONA 37:29
Novinec Radgona je’ gostoval na Ravnah in izgubil s Fužinarjem. -Strelci: Srt 7, Perša 5, Felkar in Cajnkar po 4.
BAKOVCI—DRAVA 28:23
Rokometaši Bakovec pa so doma premagali ptujsko Dravo. Najboljša strelca sta bila: Koželj 10 in Marič 8.
MURA—RUDAR (T) 0:0
Sobočani niso znali izkoristiti lepih priložnosti za gol in tako še naprej ostajajo brez zmage v novem prvenstvu slovenske lige. V naslednjem kolu igra Mura v Brežicah.
NAFTA—POBREŽJE 5:0
Nafta je zabeležila prepričljivo zmago. Strelci golov so bili: Ribarič 2 ter Banotai, Pal in SOč po enega.
---NAMIZNI TENIS — MRLZ-------------------------------
Dva visoka poraza
Kot je bilo pričakovati, je bil začetek tekmovanja v MRLZ za Sobočane neuspešen, vendar tako visokih porazov le ni bilo pričakovati. Sobočani so nastopili le z delno pripravljenim Močanom, ki je le še bleda senca lanskega odličnega igralca v tej ligi, ponovno igranje Šercerja tudi ni rodilo nobenih sadov, saj ta igralec očitno ne zmore, da bi vlekel ekipo, nastop dveh mladih — Penka in Benkoviča, predvsem pristop in bor-, benost — je bil vse prej kot dober, edina svetla točka v ekipi je bil najmlajši Kuzma., ki je vsaj pokazal, kako se je treba boriti kljub pomanjkanju znanja in izkušenj. Sobočani se bodo morali odločiti že na gostovanjih v Vitezu in Jajcu v naslednjem koly, koga postaviti v ekipo; gotovo predvsem igralce, ki želijo igrati in se do maksimuma boriti za vsako točko, saj bodo le na ta način predvsem mladi imeli korist od nastopov v ligi.
Rezultati — SOBOTA—PULA 1:8 (Benko—Žirovnik 0:2, Šercer—Feldi 1:2, Močan—Sešelja 0:2, Šercer—Žirovnik 1:2, Benko Sešelja 0:2, Močan—Feldi 1:2, Šercer—Sešelja 1;2, Močan —Žirovnik 1:2, Benkovič—Rojnič. 2:1); SOBOTA—iljkIJA 1:8 (Močan—Koman 0:2, Šercer—Zajtl 0:2, Benkovič—Sarlah 0:2, Kuzma—Uranič 2:0, Močan—Sarlah 0:2, Benkovič—Zajtl 0:2, Kuzma—Sarlah 0:2,. Benkovič—Uranič 0:2, Močan—Zajtl 1:2).	M. U
--MARATON TREH SRC-
Avtobus v Bovec
Partizan Radenci bo tudi letos organiziral avtobusni prevoz na tekaški maraton Treh src v Bovec. Odhod gvtobusa bo v soboto, 29. 9. 1984, ob 5.00 z avtobusne postaje v Murski Soboti, v Radencih bo avtobus ob 5.15, v Gornji Radgoni pa ob 5.20 uri. Prijave zbirajo po telefonu 73-040 (interna 216).
--AMD GORENJE VARSTROJ LENDAVA- ———
Kako bo z zlato čelado?
Republiško prvenstvo v speed-wayu je že končano, medtem ko je še v teku državno prvenstvo za posameznike. AMD Gorenje Varstroj Lendava pa že razmišlja o mednarodni dirki za Zlato čelado, ki je vsako leto prvo nedeljo v mesecu oktobru. V zadnjem času se v društvu srečujejo z nekaterimi težavami. Trener Stefan Kekec toži zaradi pomanjkanja rezervnih delov za motorje, zlasti primanjkuje gum in olja. Prav tako pa jih pesti tudi pomanjkanje sredstev. Zato se postavlja vprašanje, kaj bo z letošnjo šesto Zlato čelado? Velika škoda bi bila, če bi jo morali odpovedati. To tembolj, ker imajo v svojih vrstah nekaj dobrih tekmovalcev, med katerimi velja posebej opozoriti na Horvata in
Cabo, ki pridno nabirata točke za državno prvenstvo. g Madjar
Stefan Kekec — trener lendavskih speedwayistov.
KONJENIŠTVO
Rebeka zmagala v Subotici
V Subotici je bil jugoslovanski kasaški derbi, na katerem sta sodelovala tudi Rebeka z Brankom Puharjem iz Veržeja in Lero z Mirkom Hanžekovičem iz Veržeja ter se odlično odrezala. Z odličnim kilometrskim časom 1:25,3 je na 3.200 metrov zmagala Rebeka,' Lero pa je bil s časom 1:25,7 drugi. Torej še en lep uspeh ljutomerskih kasačev. Rebeka je zmagala tudi na jugoslovanskem kasaškem derbiju v Beogradu.
----INVALIDSKI ŠPORT----------------------------------
Uspeh članov DRSI
V Szombathelyju na Madžarskem je bilo srečanje invalidov iz Furlanije-Julijske krajine, avstrijske Koroške, Slovenije in Železne županije. Tekmovali so v sedeči odbojki, namiznem tenisu, plavaniu in atletiki. V reprezentanci Slovenije so nastopili štirje člani DRŠI Murska Sobota Zoltan Kerec, Janko Kardinar, Franc Kuplen in Franc Vajn-dorfer. V namiznem tenisu je zmagal Kerec, Kardinar je bil v metu krogle drugi, v metu diska in žoge pa tretji. Slovenija je osvojila drugo mesto.
Na republiškem tekmovanju invalidov v ribolovu, ki je. bilo na Bledu, je ekipa DRŠI Murska Sobota v postavi Kardinar, Žižek, Drvarič in Sluga zasedla drugo mesto, med posamezniki je bil Kardinar prvi, Slugy pa tretji. .
II. ONL LENDAVA REZULTATI— 3. KOLO						
Polana—Panonija Pince—Zvezda Graničar—Kapca Ziktovci prosti Polana	3		3	0 0		3:1 2:1 1:7 16:5 6	
Kapca	3	2	0	1	18:7	4
Graničar	2	1	0	1	8:7	2
Zitkovci	2	1	0	1	6:6	2
Panonija	2	1	0	1	3:4	2
Pince	3	1	0	2	3:17	2
Zvezda	3	0 0		3	7:15	0
" "PNL '				
Rezultati — 4. kolo	
Ljutomer—Hotiza	2:1
Carda—Veržej	0:0
Apače—Turnišče	2:2
Odranci—Dobrovnik	1:4
Lipa	Crenšovci	0:1
Beltinka—Bakovci	0:0
Dobrovnik	4 3 10	17:5 7
Beltinka	4 2 11	9:3 5
Crenšovci	4 2 11	8:6 5
Bakovci	4 13 0	8:7 5
Turnišče	4 13 0	3:2 5
Hotiza	4 12 1	5:5 4
Carda	4 12 1	4:4 4
Odranci	4 12 1	8:10 4
Veržej	4 1 12	5:3 3
Lipa	4 112	7:9 3
Ljutomer	4 10 3	3:12 2
Apače	4 0 13	5:16 1
” 1. MNL MS	
Rezultati — 2. kolo	
Rakičan—Tešanovci	5:0
Pušča—Filovci	6:3
Puconci—Gančarii	5:1
Tišina—Dokležovje	1:1
Radgona—Puconci	2:1
Bogojina—Radgona prel. Rakičan	2 110	7:2 3
Pušča	2 110	9:6 3
Dokležovje	2 110	6:3 3
Puconci	2 10 1	6:3 2
Radgona	110 0	2:1 2
Tišina	2 0 2 0	3:3 2
Tešanovci	2 10 1	4:7 2
Gančani	2 0 11	4:8 1
Bogojina	10 0 1	2:5 0
Filovci	2 0 0 2	5:10 0
_L ONL LENDAVA		—
Rezultati — 3. kolo	
Mladost—Nafta	2:2
Mostje—Bistrica	0:2
Nedelica—Olimpija	3:0
Kobilje—Petišovci	2:0
Lakoš—Renkovci	1:3
Nedelica	3 2 10	8:2 5
Kobilje	3 2 10	7:2 5
Bistrica	3 12 0	6:4 4
Mladost	3 12 0	8:7 4
Nafta	3 0 3 0	5:5 3
Renkovci	3 111	5:6 3
Mostje	3 10 2	7:6 2
Olimpija	3 10 2	6:7 2
Lakoš	3012	2:7 1
Petišovci	3 0 12	3:11 I
_ II. MNL MS — VZHOD	—
Rezultati — 2. kolo	•
Romah—Bratonci	3:3
Ižakovci—Prosenjak.	3:0
Vrelec—Selo	3:2
Križevci—Melinci	0:4
Ižakovci	2 2 0 0 8:2 4	
Vrelec	2 2 0 0 5:3 4	
Melinci	2 10:	l 5:2 2
Bratonci	2 0 2 0 4:4 2	
Romah	2 0 2 0 4:4 2	
Prosenjak.	,2011	1:4 1
Križevci	2 0 11	1 1:5 1
Selo	2 0 0 2 4:8 0	
— II. MNL MS — ZAHOD--
Rezultati — 2. kolo
Šalovci—Slaveči	1:0
Cankova—Tromejnik	2:2
Hodoš—Grad	4:2
Serdica—Rogašovci	1:2
Rogašovci	2	2	0	0	8:4	4
Šalovci	2	2	0	0	5:2	4
Tromejnik	2	1	1	0	7:2	3
Grad	2	1	0	1	6:6	2
Hodoš	. 2 1 0 1 7:8 2
Cankova	2	0	1	1	2:6	1.
Serdica	2	0	0	2	3:6	0
Slaveči	2	0	0	2	0:6	0
_ SPEEDWAY___________
Kocmut drugi
V Osijeku je bila deveta, predzadnja letošnja dirka v speedwayu za državno prvenstvo. Najuspešnejši pomurski tekmovalec je bil Albert Kocmut iz Gornje Radgone, ki je zasedel tretje mesto po dodatni vožnji s Pavlicem jz Preloga. Kocmut je trenutno v skupni uvrstitvi po devetih dirkah drugi s 104 točkami in le za dve tp-čki zaostaja za vodečim Pavlicem. Horvat iz Lendave je s 94 točkami četrti.
— HOKEJ NA TRAVI----
Zmagalo Pomurje
V okviru praznovanja 35-letnice hokeja je bil v Murski Soboti turnir, na katerem so nastopile tri ekipe. Rezultati Pomurje—Svoboda 1:1 (strelec V. Zel-ko), Pomurje—Trešnjevka 3:0 (strelci V. Zelko in Casar 2) in Trešnjevka—Svoboda 1:0. Vrstni red: L Pomurje, 2. Trešnjevka (Zg) in 3. Svoboda (Lj).
— KOLESARSTVO 
Cigut drugi v Djurdjevcu
V Djurdjevcu je bilo censtno kolesarsko prvenstvo Hrvaške, katerega se je udeležilo 10 ekip s Hrvaške in dve ekipi iz Slovenije. Od pomurskih kolesarjev sta se najbolje odrezala Cigut, ki je bil pri mlajših mladincih drugi (Škra-ban deseti in Kopun enajsti) ter Ti-tan^ ki je pri starejših mladincih zasedel četrto mesto (Berden je bil trinajsti).
— NAMIZNI TENIS------
Trčkova druga
Na Ravnah je bil kvalifikacijski mladinski turnir SV regije, na katerem šo sodelovali vsi najboljši igralci in igralke regije, razen tistih najboljših, ki že sodelujejo na republiških turnirjih. Od Pomur-cev je bila najboljša Darja Trček, ki je zasedla drugo mesto, Nina Drozdek in Zrinka Mikolčič iz Radgone sta se uvrstili med osmerico. Pri mladincih sta se Simon Unger in Aleš Fridrih uvrstila med osmerico.
M.U.
KAJAKAŠTVO
Ekipa Kroga vice prvak
Na reki Savi v Hrastniku je bilo državno člansko prvenstvo kajakašev in kanuistov v spustu in slalomu na divjih vodah. Udeležilo se ga je 140 tekmovalcev iz 19 klubov. Med njimi so bili tudi tekmovalci'Kroga in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. V spustu na 8 km dolgi progi je med kajakaši Milan Karas zasedel tretje, Štefan Varga pa četrto mesto. Nastopilo je 63 tekmovalcev. V moštveni vožnji K-l je ekipa Kroga v postavi: Karas, Varga, Vereš osvojila drugo mesto, kar je doslej največji uspeh. Kanuista Cinč in Titan pa sta bila četrta. V slalomu sta nastopila le Cinč in Titan in osvojila tretje mesto.
__STRELSTVO._____________
MURA IN UNZ
Na občinskem sindikalnem tekmovanju v streljanju z MK puško je sodelovalo 20 moških in 8 ženskih ekip ali 81 posameznikov iz soboške občine. V moški konkurenci je ekipno zmagala Mura L z 240 krogi pred Konstruktorjem 231 in Pomurskim tiskom 229 krogov, posamezno pa Turner
(Kon.) s 87 krogi pred Flisarjem (MI) 82 ter Jeričem, Dundkom in Horvatom po 82 krogov. V ženski konkurenci je bila najboljša ekipa UNZ z 229 krogi skupščino občino 185 in Muro 178 krogov, posamezno pa Germadnikova (UNZ) z 81 krogi pred Sinkovo (MI) 78 in Rumeževo (UNZ) 75 krogov.
---NAMIZNI TENIS ----------------------------------
VPIS V ŠOLO
NTK Sobota obvešča ljubitelje bele žogice, predvsem pa učence drugih, tretjih in tudi četrtih razredov soboških šol, da se lahko vpišejo v namiznoteniško šolo, kjer se bodo naučili veščin tega lepega in atraktivnega športa. Vpis bo v torek, 25. septembra 1984, ob 17. uri v mali telovadnici srednješolskega .centra.
M. U.
NOVO NOGOMETNO MOŠTVO HODOŠA — Pred kratkim so na Hodošu ustanovili nogometni klub, katerega moštvo tekmice v H. MNL Murska Sobota — Zahod. V nedeljo pa so na Hodošu tudi slavnostno odprli nogometno igrišče ter na njen zabeležili prvo zmago za tekmovalne točke. Zemljišče za nogometno igrišče je odstopilo KZ Panonka, uredili pa si ga s prostovoljnim delom.	Foto: A. A
__. CANKOVA _______________________________
Novi klubski prostori
V nedeljo so na Cankovi predali namenu nove slačilnice ob nogometnem igrišču, ki so velika pridobitev za nadaljnji razvoj nogometa v tem kraju. Slačilnice so začeli graditi leta 1978, vendar so se dela zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zavlekla. Novi prostori so vredni dva milijona dinarjev, od tega so plačali okrog 600 do 700 tisoč dinarjev, večino del pa opravili s prostovoljnim delom. Pri tem so opravili okrog 700 delovnih ur. Poleg igralcev in vodstva kluba so jim pri gradnji pomagali tudi nekateri obrtniki. Z otvoritvijo novih prostorov so proslavili 10-letnico delovanja kluba. V tem času je nogometni klub Cankova dosegel vidne uspehe, največji uspeh pa je letošnje drugo mesto v Sloveniji, ki so ga osvojili mladi nogometaši. V borbi za prvo mesto jih je izločila ljubljanska Olimpija. Na Cankovi namreč posvečajo posebno skrb delu s selekcijami, pri čemer imata največ zaslug trener Drago Habot in predsednik kluba Danilo Kocijan.	f. Maučec
Balaško drugi, Noršinci četrti
Na republiškem tekmovanju zapodi SZS je nastopilo 36 ekip, med njimi tudi kot edina iz Pomurja ekipa SD Noršinci. Noršinci so s 1391 krogi zasedli četrto mesto in le :a 6 krogov zaostali za zmagovalcem. Najbolj se je izkazal Stefan Balaško, ki je s 364 krogi zasedel drugo mesto med posamezniki in se uvrstil v republiško reprezentanco, ki bo sodelovala v Osijeku na pokalu republik in pokrajin. (Franc Balaško 343. Karel Turner 343 in Marjan Madjar 341).
VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984
STRAN 15
kronika
GORNJA RADGONA
Cez mejo v smrt?
Nobena skrivnost ni, da Cehi, ki pridejo v Jugoslavijo na dopust, Šesto poskušajo (včasih pa tudi uspejo) ilegalno prestopiti jugoslovansko-avstrijsko oziroma jugoslovansko italijansko mejo. Družina Penko si je za tak prehod izbrala mejno reko Muro med mejnim prehodom in športno-rekreadjskim središčem v Gornji Radgoni. Kdo ve, kdaj, so se odločili za poskus bega v Avstrijo, najbrž le nekaj dni pred dejanjem. Penkovi so namreč bili na dopustu na morju nekje v Istri. Tja in nazaj so potovali z vlakom oziroma avtoštopom. V soboto jih je pot pripeljala v Radgono in skočili so v nemirno in za mnoge (tudi izkušene plavalce!) usodno reko. 40-letni Vladimir, ki je imel med plavanjem na hrbtu 6-letno hčerko Jaroslavo, in njegova 34-letna žena Vera so, kot vse kaže, utonili nekje sredi reke. Cez Muro — v Avstrijo — je priplavala 15-letna hčerka Zdenka, ki je med plavanjem držala še svojo 3-letno sestrico Vero. V Muro so se podali okrog 7.30 ure. Avstrijski mejni organi so poskrbeli za (ne)srečni deklici in ju začasno dali v oskrbo radkersburškemu župnijskemu uradu, pozneje pa ju bodo poslali (če se ne bosta hoteli vrniti domov na Češko) v zbirno središče za begunce, ki je nekje blizu Dunaia.
DVA VLOMA
16.	septembra okrog 17. ure je 13-letni otrok iz Beltinec vlomil v upravne prostore TZO Beltinci. Razbil je steklo na vratih, potem pa v pisarnah s silo odprl 8 pisalnih miz. Lotil se je tudi registrske blagajne, v kateri je bilo 2.000 dinarjev, vendar je ni uspel odpreti, ker so ga občani prej odkrili in pregnali. Kaže pa, da gre za nepoboljšljivca, saj je kmalu zatem po strelovodu splezal v prostore župnijskega urada v Beltincih in iz predala sunil 15.000 dinarjev.
BELTINCI
Kamenje v svetilke
Marsikatero naselje se „ponaša" z razbitimi uličnimi svetilkami. V Beltincih, v Kmečki ulici, so ugotovili, da je škode za 10.000 dinarjev. Uničevanje družbenega premoženja so prijavili miličnikom, ki so se brž podvizali in prijeli dva mladoletnika. Bosta odslej bolj pridna?
gancan, gj|jre v |tajj;aria
Nesreče pri lovu divjadi so pri nas zelo pogoste. Tokrat jo je skupil italijanski lovec Faki Segato. Skupaj s sodržavljanom Pietrom Gionijem je bil gost lovišča Fazan na območju Gančan. Vodja lova Stanko H. je lovce ustrezno razporedil. Ko pa je iz koruze zletel fazan, je počil strel in šibre, ki jih je izstrelil Gioni, so zadele Segata v prsni koš. Brž so ga
prepeljali na kirurški oddelek soboške bolnice.
Nesreča je prav gotovo dovolj resno opozorilo organizatorjem lova, da lovce poučijo o varnosti pri lovu. Zlasti naš^kmetje se večkrat pritožujejo, češ da lovci vsepovprek streljajo, ne da bi pomislili, da v koruzi niso le fazani, ampak večkrat tudi — ljudje.
KRAPJE
Zgoreli dve ostrešji
16.	septembra ob 23.30 uri je izbruhnil požar na ostrešju gospodarskega poslopja velikem 8 krat 16 metrov in na ostrešju stanovanjske hiše, ki je merilo 12 krat 5 metrov. Zahvaljujoč gasilcem iz Krapja, Cvena in Ljutomera se ogenj ni razširil, prav tako.se pri gašenju ni nihče poškodoval. Nastala pa je materialna škoda za 100.000 dinarjev. In kaj je vzrok za požar? Pregledali so vse inštalacije in drugo in prišli do ugotovitve, da je ogenj nekdo podtaknil. Kdo in zakaj je to storil, bo (upamo) odkrila temeljita raziskava delavcev organov za notranje zadeve.
36
Mura moštvo pomladi— Beltinka in Olimpija prvaka
Kaže, da se ni najbolje obneslo tekmovanje v dveh skupinah v SR Sloveniji in sklepno tekmovanje v super ligi, zato je bila v sezoni 1979/80 ustanovljena enotna slovenska liga z 12 moštvi. V tej konkurenci sta nastopali moštvi Mure in Nafte, ki sta izredno dobro tekmovali v pretekli sezoni. Žal pa sta obe moštvi slabo štar-tali v novi sezoni, saj je Lendava po jesenskem delu tekmovanja pristala na devetem, Mura pa celo na desetem mestu. Toda v nadaljevanju sta obe se moštvi okrepili z igralskim in trenerskim kadrom in uspehi so bili v nadaljevanju spomladanskega dela vidni. Zlasti je bila uspešna Mura, ki se je okrepila z bivšimi igralci Ri-bašem, Jeričem in Savlom ter v spomladanskem delu tekmovanja igrala izredno zanesljivo. Sobočani so v tem delu izgubili samo eno srečanje z Železničarjem v Mariboru ter igrali neodločeno s Slovanom v Ljubljani in s Šmartnim, na koncu prvenstva pa s 25 točkami osvojili solidno peto mesto. Poleg tega pa je Mura v pokalnem tekmovanju izločila drugoligaša Maribora. Mura je bila torej v slovenski nogometni ligi najuspešnejše moštvo v spomladanskem delu tekmovanja. Zato sta imela prav gotovo precej zaslug trener Zoran Cir-
kvenčič in tehnični vodja Slavko Zorec. Tudi Lendava je v spomladanskem delu tekmovanja igrala nekoliko bolje, čeprav sta imela trener Stanko Maučec in tehnični vodja Jože Varga nekatere probleme. Moštvo Lendave je igralo zlasti slabo na domačem igrišču, saj je doseglo eno samo zmago in na koncu tekmovanja z 18 točkami osvojilo deveto mesto, kar je bilo dovolj za obstanek v ligi-.
V tej tekmovalni sezoni v Pomurju ni prišlo do spremembe tekmovalnega sistema. Tekmovanje je potekalo v treh medobčinskih nogometnih ligah Murska Sobota in dveh občinskih nogometnih ligah Lendava. V prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je naslov prvaka osvojilo moštvo Beltinke iz Beltinec z 29 točkami pred Lipo 25, Tišino 24. Bakovci 20, Ljutomerom 19, Čardo 16, Apačami 14, Puconci 12, Gančani H, Dok-ležovjem 10 točk. V drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota pa je zmagalo moštvo Veržeja z 31 točkami pred Ižakovci 25, Vrelcem 23, Rakičanom 22, Melinci 20, Šalovci 18. Teša-novci 13, Puščoin Radgono po 11, ter Cankovo 4 točke. V tretji medobčinski nogometni ligi Murska Sobota pa je prvo mesto
osvojilo moštvo Rogašpvec z 31 točkami pred Gradom 29, Bogo-jino 24, Filovci 20, Križevci 17, Bratonci 15, Prosenjakovci in Serdico po 12, Selom 11 in Tro-mejnikom 6 točk. V prvi občinski nogometni ligi Lendava je postalo prvak moštvo Olimpije iz Dolge vasi z 32 točkami pred Turniščem 27. Graničarjem 21, Hotizo 19, Mladostjo 18. Petišovci 17, Dob-
MURSKA SOBOTA
V kolesarja
Gabriela C. iz Beltinec 13. septembra zaradi neprimerne hitrosti ni uspela ustaviti osebnega avta pri odcepu ceste proti tovarni mesnih izdelkov. Če bi, potem se ne bi zgodila nesreča. Z leve strani čez magistralno cesto je pripeljal kolesar Albert Virag iz Gančan 206, ki ga je bočno zadela. Po 27 metrih vožnje na avtu je kolesar padel na vozišče in se hudo poškodoval. Škode je za 64.000 dinarjev.
MURSKA SOBOTA
Ukradena radijska postaja
12.	septembra je nekdo iz gradbenega stroja za asfaltiranje cestišča, last cestnega podjetja iz Murske Sobote, ki Je bil parkiran pred gostilno Baranja, ukradel radijsko postajo in tako povzročil za 80.000 dinarjev škode. Storilca mrzlično iščejo.
ŠALOVCI
Smrt na cesti
Na pomurskih cestah še naprej ugašajo življenja. Do zdaj je promet terjal 28 (!) življenj, lani v istem času pa 19. Torej se je prometna varnost zelo poslabšala, zato je naloga vseh, da dosledno upoštevamo cestnoprometne predpise.
V soboto, 15. septembra, ob 21. uri se je zgodila huda prometna nesreča v Šalovcih. 25-letni Franc Sukič s Hodoša 63 je vozil osebni avto proti Šalovcem. Ko je pripeljal do domačije številka 80, je zaradi velike hitrosti in vinjenosti na ravnem delu regionalne ceste zapeljal v levo v hipu, ko je nasproti pripeljal z zastavo 750 Elemir Kovač, star 27 let, iz Domanjševec 92. Vozili sta čelno trčili. Kovač in njegov sopotnik, 37-letni Evgen Skerlak iz Domanjševec 64, sta zaradi hudih poškodb takoj umrla. Sukič pa se je le lažje ranil. Objavljamo tudi sliko zastave 750, v kateri sta ugasnili dve mladi življenji.
rovnikom 17, Kapco 11, Panonijo 10 in Kobiljem 8 točk. V drugi občinski nogometni ligi Lendava pa je bilo prvo moštvo Nafte (veterani) s 34 točkami pred Mostjem 27, Renkoyci26, Odranci 24, Nedelico 22, Črenšovci 20, Piramido 19, Polano 17, Bistrico 15, Pincami 14,Žitkoyci 8 in Zvezdo 2 točki.
(nadaljevanje)
Nogometno moštvo Tišine, ki je tekmovalo v vzhodni conski nogometni ligi. Stojijo od leve: M. Ribaš, J. Marič, M. Makari, Z. Škrilec, B. Gider in S. Ružič. Čepijo: A. Se rt, E. Grah, J. Kuzma, S. Farič in F. Šebjanič. Igrali pa so še: F. Andrejč, J. Kuhar, A. Zemljič, J. Bočkai in J. Baranja. Trener moštva je bil Alojz Flegar.
za izgradnjo kirurgije
ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI:
Mehmed Hušič, Krožka 13 Bakovci — 2,155,00 din; Potrošnik M. Sobota, konferenca OOS TO IZ (namesto venca na grob pok. očetu Karela Mariča, Rogaševci) — 2.000,00 din; Mitra OOS TOZD Ženska oblačila M. Sobota (namesto venca sodelavki Idi Kerec iz M. Sobote) — 2.500,00 din; OOS Uprave občine M. Sobota (namesto venca na, grob pokojnega očeta Borisa Petka, delavca komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve) — 1.000,00 din; SGP Konstruktor TOZD Pomurje M. Sobota — sodelavci z gradbišča (namesto venca na grob pok. očeta Franca Janža) — 1.800,00 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca Rudolfu Zrimu, Krog 186) — 800,00 din; OOZS Gorenje Varstroj Lendava (ob smrti očeta Jožeta Režonja) —	2.000,00 din:
Sindikat Srednješolskega centra M. Sobota (namesto venca pok. mami sodelavke Štefke Casar) — 2.000,00 din; Potrošnik OOS TO ME M. Sobota (namesto venca na grob pok. mami Petra Berdepa Nemčavci 1) — 2.000,00 din; OOS Carinarnica Gornja Radgona (namesto venca za pok. mater delavca Antona Trajbariča) — 1.000,00 din; Družina Golob iz Žalca in Marjeta Ebenšpanger iz M. Sobote (namesto venca za pok. Emo Rantaša iz Kupšinec) — 2.000.00 din; Obrtno združenje Murska Sobota (namesto venca za pok. obrtnika Aloiza Kolmaha) — 1.500,00 din; Sodelavke 111, 116, 117 brigade TOZD Perilo M. Sobota (namesto venca pok. materi tov, Anice Kološa) — 5.000,00 din; Potrošnik OOS TO IZ M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Hermine Žaucer M. Sobota, Titova 14) — 2.000,00 din; Potrošnik OOS TO ME M. Sobota (namesto venca na grob upokojencu Kolomanu Šeruga M. Sobota, Zvezna ul. 10) — 2.000,00 din; OO sind. „MURA” TOZD Oblačila M. Sobota (namesto venca za pok, moža Cilke Bratkovič iz Bakovec) — 2.000,00 din; Društvo za rekreacijo in šport invalidov M. Sobota (namesto venca pok. Ide Kerec iz M. Sobote) — 1.500,00 din; Družina Andreč, Strukovci 6 (namesto venca za pok. sorodnico Gizelo Pavlinjek iz Strukovec) — 2.000,00 din; Družina Vrečič, Strukovci 8 (namesto venca za pok. sorodnico Gizelo Pavlinjek iz Strukovec) — 2.000,00 din; Igor Vitez, Štefana Kuzmiča 25, M. Sobota (namesto venca pok. očetu Zinke Gomboši. Krog, Brodarska 38) — 1.000,00 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Vincenca Gomboši, Krog) — 800,00 din; LB Pomurska banka PE M. Sobota — Likvidatura (Zinkini sodelavci — namesto venca po pok. Vincencu Gomboši) — 5.600,00 din; Branko Samec Vrazova 4, M. Sobota (namesto venca pok. Jožeta Brumena) — 1.500,00 din; Alojz Pihler, Bodonci 7 A — 1.500,00 din; Pavla Petovar, Iljaševci 1 (namesto cvetja na grob pok. Jožka Brumena iz M. Sobote) — 2.000,00 din; Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Ljutomer (namesto venca za Aleksandra Pečeka iz Ljutomera) — 2.500,00 din;
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, KI BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV, MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, KI JI BODO POSLALI SOŽALNICE.
krvodajalci
GORENJE VARSTROJ — Avgust Černi (4), Ciril Zver (7), Štefan Rudaš (3), Jože Magdič (6), Jože Gjerkiš (4), Ludvik Felšo (9), Vili Doma (6), Jože Kerman (8), Elizabeta Kepe (8), Stefan Kepe (7), Dušanka Fric (7), Tibor Horvat (2), Stanislav Hozjan (2), Stanislav Vučko (8), Janez Bojanec (4), Stevo Nikolič (10), Jože Madjar (5), Jože Pintarič (4), Franc Kranjčič (7), Geza Kuštanci (8), Rudolf Kocan (2), Ivan Šmit (4), Franc Vegič (6), Slavko Škafar (10), Valent Polski (3).
ELMA LENDAVA — Jože Hozjan (8), Jelena Hozjan.(6), Štefan Hozjan (4), Stanko Špiclin (7), Terezija Lapajne (5),. Jože Kasaš (17), Štefan Molnar (3), Ivan Horvat (4), Zorica Tivadar (6), Anica Varga (9), Slavica Marčeta (6), Anica Horvat (2), Jože Žižek (2), Franc Tibaut (2), Irena Škraban (4), Jolanka Požgai (3), Marjeta Balade (4) Helena Nežič (5), Marija Gabor (5), Alojz Rajter (3), Ignac Hren'(2), Marija Novak (7).
MURA MURSKA SOBOTA — Jože Meglič (32), Anton Berden (4), Leopold Hoheger (3), Jožica Slamar (6), Slavko Klemenčič (2), Anton Rajnar (19), Stjepan Ivančič (14), Drago Šandor (11), Katarina Karoli (10). Janez Adamič (9). Josip Hajdinjak (9), Jože Jerebic (6), Lidija Lebar (5), Alojz Lapoši (13), Avgust Horvat (14), Alojz Pihler (11, Anica Šabjan (9), Nada Jendrič (4), Feliks Muhič (51), Avgust Klar (5), Antonija Zver (5), Hedvika Pucko (10), Angela Antolin (8), Danica Zemljič (14), Mira Bunderla (8), Margita Kerčmar (9), Marija Luk (7), Kristina Ftičar, (10), Marija Šinkcr (2), Bernarda Gomboc (2), Marija Bagoja (2), Marta Kodila (2), Slava Švenda (2), Marija Pucko (6), Marjan Štajer (6), Koloman Flisar (4), Drago Gombpc (4), Čcda Rihard (8), Alojz Perš (9), Karolina Dravec (21), Jože Horvat_(3), Stanislava Šipoš (5), Marija Serec (21), Vera Kreft (8), Danica Balažek (7), Marija Serec (12), Boža Varga (5), Marija Prelec (5), Šarika Horvat (1), Olga Laco (1), Gizela Beko (1), Miliča Prostran (5).
KRVODAJALCI OD DRUGOD — Franc Gomboši (16), Viktor Flisa; (17), Lukvik Farjč (2), vsi ABC Pomurka; Franc Vlaj. (27), Franc Dyh (6), Franc Ftys (5), Franc Kreft (7), Franc Molnar (7), vsi Panonija; Andrej Gabtjr (4), Jože Sluga (1), Drago Fickq (10), vsi Gradbeništvo Pomurje; Jože Ošlaj (71), Puconci; Franc Raščan (15), Ženik; Branko Kozar (12), Radenska.
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO.
OBČINA MURSKA SOBOTA
objavlja
dražbo
za prodajo najdenih moških in ženskih koles.
Prodaja bo v soboto, 29. septembra 1984, s pričetkom ob 9. uri na dvorišču bivšega doma ostarelih v Rakičanu.
VAS ZAMRZOVALNIK ??
£ če pušča ali na zunanjih |
< stenah ledeni	Jr
O uspešno odpravo tovrstnih okvar vam zagotavlja
s	Melja servis
m slavko furman	_	.
8	na postajo is	(062)771-037
&	622SO ptUj
*
obiskali vas bomo na vašem domu
STRAN-16
VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984
Radijski in televizijski spored od 2 1. do 2 7. septembra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	I RADIO
MURSKA SOBOTA 1 MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — aktualno v petek, 21. septembra (Mladinska-pionirska oddaja, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 —
Aktualno v soboto, 22. septembra (Sobotna reportaža, Iz društvene dejavnosti, Listamo po predhodniKnt Vestnika), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar, Levi, Mesto raste, Angleščina, Branje, Poročila. 10.35 Tv v šoli: Tekmovanje glasbene mladine, Čas katedral, Risanka, Luna, Zgodovina znanstvenofantastičnega filma, Tekmovanje glasbene mladine, Skrivnostni Sokrat, Tekmovanje glasbene mladine (do 12.35). 17.00 — 00.05 l Teletekst RTV Ljubljana. 17.15 Poročila. 17.20 Rock portret: Indeksi, 17.50 Jack Holborn, nemška mladinska nadaljevanka. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja. 18.40 Znanstveno tehnični film: Nikoli ne reci nikoli, 19.10 Risanka, 19.20 Cikcak, J9.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna 19.30 Tv dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Človekovi možgani: Jaz, angleška dok. serija, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 Ne prezrite, 21.10 B. Binns: Proti vetru,
10.05 — Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Ob 50-letnici Ljudske pravice — III. del iz serije oddaj, Kmetijska oddaja, Humornosatirična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00-— Vključitev osrednje^
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 24. septembra (Šport, Najbolj iskane plošče minulega tedna), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega snoreda.
16.00
Vrtiljak
popevkarskih norosti, 16.30 — Aktualno v torek, 25. septembra (Gospodarska tema, Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00
Iz domačega
glasbenega arhiva, 16.30 —
Aktualno
sredo, 26.
septembra (Pogovor z gostom, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 27. septembra (Kultura, SLO prispevek), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
avstralska
nadaljevan-
ka, 22.00 Tv dnevnik II, 11.15 Sredina sveta, fran-cosko-švicarski film.
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Avtogrami, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika reških občin, 18.45 Aktualnost, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Moja sorodnica Rahela, 21.00 Slavnostni koncert Združenih narodov za pomoč afriškim beguncem,'21.45 Dnevnik, 22.00 Kulturni magazin
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli,. 10.30 Bežna srečanja (film), 12.10 Čutim sonce na mojem obrazu, 12,40 Usme-
ritcv, 13.10 Poročila, Poročila, 17.05 Eci, pec, 17.30 Risanka, Spanček Zaspanček,
17.00 peci, 17.55
18.00
Panoptikum, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Stari, (TV film), 21.20 Avstrijski kviz, 22.10 Šport, 2.
TV MADŽARSKA
9.05 in 15.05 Šolska TV. 9.30 Ponovitve: Umetniško potepanje; Svet okoli nas; Poljska cerkvena umetnost. 16.45 irokezt z očmi arheologa. 17.20 Panonska kronika, spored študia Pecs. 18.00 Okno. reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Sedim in pripovedujem; T. Vitray. 21.05 Obnovljena Madžarska jdržavna opera. 21.30 Čoln je poln, film. 23.10 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 Tv poročila. 17.05 Tv šola — lutkovna igrica iz serije Mala Hexi — Življenje na Savi — dokumentarec izserije Sava, reka ki življenje daje — Prva ljubezen — risanke iz serije Julie, gozdna vrtnica. 18.00 Ugrabitev — Tv film izserije Oče in sin detektiva. 18.50 Risanke. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Aktualna tema. 20.20 Film — »Pustolovci« —Igrajo: Alain Delon, Lino Ventura, Serge Reggiani, Joanna Shimkus. Režija: Robert Enrico. 22.00 TVD vse danes. 22.10 Glasbena oddaja. 22.55 Žeit im Bild — čas v sliki
TV LJUBLJANA
ga slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO; 9.00 13.00 (telefon: 21-232)
do
TV LJUBLJANA TVLJUBLJflwfl
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
8.00 Poročila, 8.05 Pedenjžep, 8.35 Jeklenec, otroška serija TV Zagreb .8.50 Smogovci, otroška serija TV Zagreb, 9.20 Pustolovščina — 20 tisoč milj pod morjem, otroš odd., 9.50 Skrivnostni svet Arthurja Clarka: Velika sibirska eksplozija, angleška dokumentarna serija, 10.20 Človekovi možgani: Jaz, angleška dok. serija, 11.10 Poročila (do 11.15), 17.50 Poročila, 17.55 T. Oflazogu: Sultan Murat IV., turška nadaljevanka, 18.45 Čudeži narave, kanadska dokumentarna serija, 19.10 Risanka, 19.20 Cikcak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.3OTv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Rusi prihajajo, ■ ameriški film, 22.00 Propagandna oddaja, 22.05 Zrcalo tedna, 22.25 Globoka reka, zabavno glasbena oddaja, 22.55
TV LJUBLJANA ©
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli, 17.30 Sedem TV dni, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Glasbena akademija predstavlja, 18.40 Prisrčno vaši, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Šesti (film), 21.25 Dnevnik, 21.40 Koncem tedna
9.00—13.05 in 15.55— 22.00 Teletekst RTV Ljubljana. 9.25 Poročila. 9.30 Živ žav, otroška matineja. 10.15 Jack Holborn, ponovitev za-hodnonemške mladin. nadaljevanke. 10.45 J. Austen: Prevzetnost in pristranost, angleška nadalj. 11.40 625 — oddaja za stik z gledalci. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 16.10 Poročila. 16.15 Vrnitev Swinga, zabavno glasbena oddaja TV Bgd. 16.45 Alpe Jadran, informativno dokumentarna oddaja. 17.30 Športna poročila. 17.45 Mi iz jazza, sovjetski film. 19.10 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in Ra nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propa-• gandna oddaja. 20.00 G. Mihič: Balkan ekspres, nadalje-I vanka TV Novi Sad. 20.55 f Propagandna oddaja. 20.55 j Celjski jamarji v Kolumbiji I (delavni naslov), dok. oddaja. 21.25 Športni pregled. 21.55 Poročila.
8.50 TV v šoli: TV koledar, Obiščimo hladilnico, Češčina, Predstavljamo vam, Meštro-vič v Zagrebu, Poročila. 10.35 TV v šoli: Tekmovanje glasbene mladine, TV čitanka, Risanka, Angleščina, Mali program, Tehnolog, Tekmovanje glasbene mladine (do 12.30). 17.05—22.30 Teletekst RTV Ljubljana. 17.20 Poročila. 17.25 Smogovci, otroška serija TV Zagreb. 17.55 Zgodovina mednarodnih telekomunikacij, izobraževal, odd. 18.25 Podravski obzornik. 18.40 Pet minut za rekreacijo. 18.45 Video šola — oddaja za mlade. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in Ra nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Danko Popovič: Karadžordževa smrt, drama TV Beograd. 21.30 Propagandna oddaja. 21.35 Dokumentarec meseca: Poletni čas, zimski čas—‘Sommer-zeit, Winterzeit. 22.15 TV dnevnik II.
9.00 TV v šoli: TV koledar, Zastava in grb, Ženski svet 1939—1941, Izbrali smo za vas, Otok Vis, Poročila. 10.35 TV v šoli: Tekmovanje glasbene mladine, Kemija povsod, Risanka, Metropolitanski muzej, šola, Glasbena vzgoja, Tekmovanje glasbene mladine (do 12.30). 17.25— 22.30 Teletekst RTV Ljubljana. 17.40 Poročila. 17.45 Je-klenec, otroška lutkovna serija TV Zagreb. 18.00 Pesem Mangyongdae, korejska glasbena oddaja. 18.25 Celjski obzornik. 18.40 Kratek film: Ekologija iglastih gozdov, švedski film. 18.55 Knjiga. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in Ra nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. J. Cronin: Citadela, angleška nadaljevanka. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Opreti se na lastne sile, aktualna oddaja TV Titograd. 21.40 TV dnevnik II. 21.55 Adagio, baletna oddaja TV Novi Sad.
8.45 TV v šoli: TV koledar. Jesenski plodovi, Kultura govora, Fašizem, Kras, Poročila. 10.35 TV v šoli: Tekmovanje glasbene mladine, Panonska nižina, Risanka, Namizni tenis, Nekadilec, Kocka kockica, Tekmovanje glasbene mladine (do 10.35). 17.50—23.05 Teletekst RTV Ljubljana. 18.05 Poročila. 18.10 Ciciban, dober dan: Šviga, švaga. 18.25 Severnoprimorski obzornik. 18.40 Cez Atlantski ocean, potopisna reportaža TV Zagreb. 19.10 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in Ra nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Uročen, ameriški film. 21.50 Propagandna oddaja. 21.55 TV dnevnik II. 22.05 Omizje.
8.50 TV v šoli: TV koledar, Pesmi in zgodbe za vas — A. Puškin: Bajka o ribiču in ribici, Mrčes, Hormoni in proizvodnja mesa, Odmor, Energija vetra, Poročila. 10.35 TV v šoli: Tekmovanje glasbene mladine, Kemija v industriji, Risanka, Vikend, Iz arhiva šolske TV, Tekmovanje glasbene mladine (do 12.30). 17.55—22.50 Teletekst RTV Ljubljana. 18.10 Poročila. 18.15 Trapollo HH 33: LGM, mladinska nadaljevanka (čb). 18.25 Gorenjski obzornik. 18.40 Na sedmi stezi. 19.10 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in Ra nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tednik. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 Martin Luther, vzhodnonemška nadaljevanka. 22.35 TV dnevnik II.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Dokler zvezde žarijo (film), 12.00 Nočni studio, 13.05 Poročila, 15.00 Zadnji valček (film), 16.30 Lov na kite, 17.00 Poročila, 17.05 Abeceda športa, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Zabavnoglasbena oddaja, 21.55 Šport, 23.00 Dve nebeški hčerki.
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko popoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13. 00 Tri krat deset, 13.30 Govorimo o zdravju, 14.00 Folklorni festival, 14.30 Jack Holborn, 15.20 Včasih v nedeljo, 17.05 Cyrano de Bergerac (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Balkan — ekspres, 20.55 Morje, ljudje, obale, 21.25 Športni pregled, 21.55 Dnevnik
8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila. 17.45 Pravljice, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika karlovških občin, 18.45 Video — šola, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Usmerjevalce (drama), 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Meridijani, 21.50 En avtor, en film, 22.10 Dnevnik.
ljubljanska banks
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
9.00 Poročila, in TV v šoli,
8.45 TV v šoli. 17.40 Poročila-, 17.45 Moja sestra Camille, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika gospiških občin, 18.45 Balkan — ekspres-sion, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kino-oko in film, 22.30 Dnevnik.
8.50 TV v šoli, 16.35 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Zajec s petimi nogami, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika splitskih obšin, 18.45 Da te vprašam, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.05 Gledališče v hiši, 22.05 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
8.00 Ponovitve do 11.45 14.25 Človek in morje. 3. del. 15.20 Popotnica. 16.10 Tekmovanje brkov, TV film. 17.15 Nacionalna zadeva. 17.55 Kuhajmo. 18.35 Bat-tonya; študio Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Hočem orla, spored Jozsefa Sasa. 21.20 Lepi madžarski ples: Verbunk iz Vasvara. 21.25 Serija Bo Widerberg: Elvir Madigan, švedski film. 22.55 TV dnevnik.
TV KOPER
O
17.00 TV poročila, 17.05 Film: ,,Pustolovci" — Igrajo: Alain Delon, Lino Ventura, Serge Re-ggiani, Joanna Shimkus. Režija: Robert Enrico, 18.50 Risanke, 19.30 TVD Stičišče, 19.50 Glasbena oddaja, 20.30 Ribiči — TV film iz serije Baileyeve pustolovščine, 20.55 Dokumentarna oddaja iz serije Čudoviti svetovi, 21.45 TVD vse danes, 21,55 Zdravnik in pacient: Kirurško zdravljenje koronarne insuficien-cc. 22.25 Nočni film, 23.55 Zeit im Bild — Cas v sliki.
16.50 TV v šoli, Poročila, 17.45 Mali 18.15 TV koledar, Kronika osijeških
17.40 svet, 18.25 občin
TV AVSTRIJA
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
18.45 Gledalec — urednik, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 V žariču, 20.55 Zadeva Paradine (film)’, 22.35 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
.11.00 ORF Stereo-koncert, . 12.00 Koroške deželne volitve, 13.00 Vzgojna oddaja, 15.00 Conny in Peter delata glasbo (film), 16.25 Risanke, 16.30 Zrcalne slike, 16.45 Lutke, 17.15 Risanka, 17.40 Celadek, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Živalski svet, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Poleno pod noge (TV film), 22.30 Nočni stu-■ dio.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Burleska, 10..45 Magazin Alpe-Jadran, 11.30 Avstrija II, 13.00 Poročila, 17.00' Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Muppets Show, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Živalski
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Bolnišnica na robu mesta, 11.20 Šport v ponedeljek, 12.15 Avstrija v sliki, 12.40 Schilling, 13.00 Poročila, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Holmes in Yoyo, 18.30 Družinski magazin, 19.30 Cas v sirki, 20.15 Dejstva, 21.45 Zrcalne slike.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Dejstva, 12.00 Risanka, 12.35 Živalski svet, 13.05 Poročila, 17.00 Poročila, 17.05 - Lutke, . 17.30 Čebelica Maja, 17.45 Spanček Zaspanček, 18.00 Pisarniške zgodbe, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Jesenske vrtnice, 21.55 Tajna naloga: Paris.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Posnetek nogometne tekme, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Poročila,
17.00 peci, 17.55
18.00
Poročila, 17.05 Eci, pec, 17.30 Potepuh, Spanček Zaspanček, TV kuhinja, 18.30
svet, 18.30
Družinski maga-Avstrija danes,
zin, 19.00 ... „
19.30 Cas v sliki, 20.15 Šport
v ponedeljek, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Sport.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8.45 Spored . za otroke.
10.25 Veszprem-Honved, rokomet, 11.45 Stalno omizje. 14.20 Žena gre na pot, madžarski film (K. Tolnay). 15.45 Spored prihodnjega tedna. 16.20 Možgansko prvenstvo. 17.00 Tekmovanje primašev. 18.00 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.05 Sedem hrabrih vedno zmaguje, amer. f. 21.45 Monolog; A. Mihaly.
TV KOPER
17.00 Glasbena oddaja, 19.00 Risanke, 19.30 Dolgo iskanje — dokumentarna oddaja, 20.20 Film:',,Papirnati tiger” — Igrajo: David Niven, Toshiro Mifune, Hardy Kruger. — Režija: Ken Annakin, 22.00 Prostor za tujca — dokumentarna drama, 23.00 Zeit im Bild — Čas v sliki.
Drugi program	J
17.30 Pričelo se je pred dvema milijonoma leti, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30’ Waltonovi, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Bolnišnica na koncu mesta, 21.15 Cas v sliki, 21.45 Schilling, 22.05 Šefu bomo pokazali zobe (film).
TV MADŽARSKA
8,05 in 15.20 Šolska TV. 8.35 Ponovitve: Tajni dosje zakladov; Beny Hill; Suturp. 16.20 Rallve-prvaki: W. Rohrl. 17.05 Studio št 9. 17.35Nelezažene. 18.00 Šah; Karpov—Kasparov. 18.25 Športni muzej. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Linija One-din, 4. del. 20.55 Studio 84. 21.55 Ekonomist Andras Brody. 22.35 Umetnina tedna. 22.40 TV dnevnik.
Ni sporeda.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.30 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TV Poročila, 17.05 TV šola — Dežela kivijev, dok. iz serije Čudeži narave, 17.30 Film: ,,Papirnati tiger” — Igrajo: David Niven, Toshiro Mifune, Hardy Kruger. — Režija: Ken Annakin, 19.10 Risanke, 19.30 TVD Stičišče, 19.50 Klub srčnih bolnikov — dokumentarec, 20.20 Ellery Queen — TV film, 21.10 Narodna glasba: Folkorna skupina iz. Vodnjan, 21.40 TVD vse danes, 21.50 Nočni film, 23.20 Zeit im Bild — Cas v sliki.
TV KOPER
Drugi program
16.15 Iz parlamenta, 17.30 , ‘Dežela in ljudje, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Risanka, 18.55 Avstrija — Madžarska kvalifikacija za SP v nogometu, 21.00 Avstrijski kviz, 21.15 Cas v sliki, 21.45 Kulturni žurnal, 22.30 Umetnine.
Družinski magazin, 19.00
Avstrija danes, 19.30 Cas v
sliki, 20.15 Klavirske
21.35 Berlin okoli
22.20 Raporti iz tujine.
Drugi program
16.15 Iz parlamenta,
igre, 1900,
17.30
TV MADŽARSKA
TV v šoli, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Waltonovi, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz, 21.15 Cas v sliki, 21.45 Klub 2.
8.05 in 15.15 Šolska TV. 10.05 Četrtek zaljubljencev, madžarski film. 16,20 Izziv, novozelandski film. 17.00 »Ti si mi vse.« 18.00 Agrarni svet,-18.50 Madžarska—Avstrija, kvalifikacijska tekma za svetovno nogometno prvenstvo, prenos iz Ne-pštadiona. 20.45 TV dnevnik. 21.20 Modra luč, reportaže. 22.35 Filmski program.
TV MADŽARSKA
. . 22.55 TV dnevnik.
. TV KOPER
8.05 in 15.00 Šolska TV. 8.45 Romeo in Julija, TV film. 16.05 O drevesih in papirju. 16.50 Parada, poljska sejemska komedija. '17.50 TV borza. 17.55 Tele-šport. 18.20 Dati se izplača. 19.00 Stoletnica Madžarske državne opere; neposredni prenos centralne prosla_ye, vmes ob 20.15 TV dnevnik. 22.05 Ozadje vesti; pogledi, mnenja. 22.55 TV dnevnik.
14 00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.30 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TV Poročila, 17.05 TV šola — Preiskava — TV film iz serije Kim Co — Meje neskončnosti, 1. del — dokumenta-. rec iz serije Kozmos, 18.00 Ellery Queen — TV film, 18.50 Risanke, 19.30 TVD Stičišče, 19.50 Obzorja, 20.20 Film: .Zločin z napako” — Igrajo: Senta Berger, Mario Adorf, Ron Ely. — Režija: Michael Verhoeven, 21.55 TVD vse' danes, 22.05 Zdravnik in pacient: Testi ki izzovejo koronarno insuficienco, 23.35 Knjiga tovarišev, 2. del — TV nadalje-
vanka, 23.40 Zeit im v sliki.
'as
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.'0 Odprta meja .— Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TV Poročila, 17.05 TV šola — O občutljivosti — 2. del, dok. iz serije Modrost telesa, 17.30 Film: ,,Zločin z napako” — Igrajo: Senta Berger, Mario Adorf, Ron Ely. — Režija: Michael Verhoeven, 19.05 TVD Stičišče, 19.50 Kulturna panorama: Naselbinska kultura na Slovenskem*, 20.20 Nekaj posebnega — TV film iz serije Ryan, 21.10 Poslovneža — s Stanliom in Oliom, 21.25 TVD vse danes, 21.35 Yu made music — glasbena oddaja, 22,05 Zeit im im Bild — Cas v sliki.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.30 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TV Poročila, 17.05 TV šola — Meje neskončnosti — 1. del, 17.30 Yu made music — glasbena oddaja, 18.00 Nekaj posebnega — TV film iz serije Ryan, 18.50 Risanke, 19.30 TVD Stičišče, 19.50 Naselbinska kultura na Slovenskem. 20.20 Ellerv Oueen — TV film. 21.10 TVD vse danes. 21.20 Glasbena oddaja. 23.20 Zeit im Bild — Cas v sliki.
VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984
STRAN 17
■
tedenski koledar
:______
PETEK, 21. september — Mateja
SOBOTA, 22. september —
Mavricij
NEDELJA, 23. september —
Slavojka
PONEDELJEK, 24. september — Nada
TOREK, 25. september — Uroš
SREDA, 26. SEPTEMBER —
Kozma
ČETRTEK, 27. september —
Vincenc
kino
„PARK” MURSKA SOBOTA
21.	septembra ob ,18. in 20. uri ter 23. septembra ob 16., 18. in 20. uri ameriški film: ,,TOOTSIE”;
24.	in 25. septembra ob 18. in 20. uri francoski film: ,,BANKIRKA”;
26.	in 27. septembra ob 18. in 20. uri ameriški film: ,,ANGEL MAŠČEVANJA”.
LENDAVA
22.	septembra ob 17.30 in 20. uri grški film: ,,NATALI”;
23.	septembra ob 17.30 in 20. uri angleški film: ,,MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA KLUZOA”;
27.	septembra ob 17.30 in 20. uri jugoslovanski film: „VARIOLA VERA”.
ČRENŠOVCI
21.	in 23. septembra film: „NEUSTRAŠLJIVI ZMAJ”.
GORNJA RADGONA
21.	septembra ob 19. uri ameriški film: ,.MORILEC IZ SLUŠALKE” in ob 21. uri francoski film: „ SEKTA IZ MARAKEŠA”;
22.	septembra ob 20. uri francoski film: ,.SEKTA IZ MARAKEŠA”;
23.	septembra ob 17. in 19. uri ameriški film: ,,TARZAN”;
26.	septembra ob 19. uri francoski film: „VELIKA PUSTOLOVŠČINA”;
27.	septembra ob 19. uri ameriški film: ,,NESKONČNA LJUBEZEN”.
LJUTOMER
22.	septembra ob 18. in 20. uri ter 23. septembra ob 18. in 20. uri ameriški film: ,.DESET ZAPOVEDI” II. DEL;
26.	in 27. septembra ob 19.30 francoski film: ,,IZJEMNA ŽENSKA”.
N 4 PRODAM ZA 40.000,00 din. Jože Kosednar, Krašči 35, p. Cankova. M-4501
MALE PUJSKE (20 kg) prodam. Krajna 36. M-4502
OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1978. ugodno naprodaj. C .Tkeš, Hotiza 68. M M 503
TOMOS ELEKTRONIC 90. C rtno urejen, prodam. Anton Smko, Serdica 58. p. RogašovcL M-4504
PLINSKO PEČKO PRODAM. Telefon popoldne: 70-022. M-4505
H1DROFOR. 3-fazni, malo rabljen, prodam. Čemelavci, Tav-čarjeva 31, ali telefon popoldne 24-284. M-4506
1	IŠKO KOLO, starejše, rablje-m dve trajnogoreči peči na olje in starejši radio ugodno prodam. Šeruga, Murska Sobota, Zvezna 7. M-4508
LADA 1200, letnik 1973, ugodno naprodaj. Telefon 22-456. M-4509
DVOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO in dvvobrazdni plug za mali ferguscn prodam. Tišina 56. M-4510
MOTORNO KOLO JAWA 125 PRODAM. Ogled popoldne. Ciglar, Gornja Bistrica 150. M-4511
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 19/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože
Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Center Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo' 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 700,00din, polletna 350.00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.500,00 djp, celoletna naročnina za delovne organizacije 900,00 din. Takoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne številke 20,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
I___________________________________:--------:-----------------------------------------------------
DVOBRAZDNI PLUG ZNAMKE OLT, 12-colni, prodam. Franc Makovec, Sotina 21' M-4512
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2 elektrika, 4 plin) poceni prodam. Zrim, Kuzma 45, telefon 78-291. MM512 a
MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Zvezna 3. M-4513
KRAVO s teletom in male pujske prodam. Jožef Avguštin, Gederovci 38, p. Tišina. M-4514 KUHINJSKO POHIŠTVO, rabljeno, prodam. Martjanci 30, telefon 72-013. M-4515
KRAVO in telico prodam. Branko Makari. Ivanovci 36, p. Fokovci. M-4516
TAUNUS 12 M, letnik 1965, vozen, prodam. Murski Petrovci 13, telefon 72-912. M4517 DVOBRAZDNE PLUGE 12 IMT PRODAM. Murski Petrovci 13, telefon 72-912. M-4517 a OJAČEVALEC 220 W, box 100 W in bas kitaro FAJFUN prodam. Poznanovci 62, p. Mačkovci. M4518
6. OKTOBRA NAPRODAJ JABOLKA Z DREVES. Informacije po 2. oktobru. Šarkanj, M. Sobota, Tomšičeva 12. M-4519 TRAKTOR STEYR, tip 430, 4000 ur, opremljen z nakladalcem za gnoj ali zemljo, koso in jermenico prodam. Štefan Maučec, Gančani 80, 69231 Beltinci, telefon (069) 71-023. M-4520 TELICO, brejo v dvetem mesecu, prodam. Koloman Sabotin, Vučja gomila 142, p. Fokovci. M-4521
TRAKTOR FERGUSON 560, nov, prodam ali menjam za traktor T. Vinkovič 30 KS. Ma-tjaševci 42. M-4522
FORD TAUNUS XL 1,6 ugodno prodam. Lomanoše 46, p. G. Radgona. M-4523
TRIINPOLSOBNO STANOVANJE V BLOKU V RADENCIH PRODAM. Oglasite se pri Jožetu Ščapu, Črnci 18 a, p. Apače. M-4524
HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 1501, poceni prodam. Franc Novak, Gornja Radgona, Trubarjeva 2, telefon 069 74-918. M-4525
TRAKTOR STEYR, 30 KS, z jermenico prodam. Karel Kučan, Fokovci 53. M-4526
MOPED V-14, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Anton Krajnčan, Kidričeva 12, Ljutomer. In-521
PRALNI STROJ CANDY (5 kg), z manjšo okvaro, pralni stroj CANDY MISURA (3 kg) in pralni stroj INDESIT (potrebna guma za vrata), prodam. Slavko Zupanec, Radomerščak 12, 69240 Ljutomer. In-519
PARCELO V RADOMERJU pri Ljutomeru, z vso dokumentacijo za gradnjo, 13 arov, prodam. Silva Lovrenčič, Ivanjkovci 1. In-518 ZASTAVO 750 LUX letnik 1975, registrirano do oktobra 1984, prodam. Silvester Tibaut, Mezgovci 12, 62258 Tomaž pri Ormožu. In-515
HIŠO V STROČJI VASI PRI LJUTOMERU, zgrajeno do IV. faze, z zemljiščem velikim 14 arov, prodam. Informacije pri Integral, Ljutomer, Glavni trg 1. In-522 GROZDJE PRODAM. Marija Balek, M. Sobota,' Miklošičeva 17. M-MM
KADET, starejši letnik, registriran do avgusta 1985, prodam. Štefan Železen, Puconci 51. M-4158
ZASTAVO 750 PRODAM. Marti-nuzi, M. Sobota, Cankarjeva 48 — blok. M-4465
■ j Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve
(063) 33—421. 31—866
Dragemu možu FRANCU VERE-SU iz Drobiinec pri Apačah ob praznovanju 59. rojstnega dne iskreno čestitajo ter želijo še veliko praznovanj v krogu svojih najdražjih. predvsem pa trdno zdravje — žena Kristina in otroci.
SPAČEK, starejši letnik, prodam. Telefon dopoldne: 74-597 ali Dopistništvo Vestnika, Gornja Radgona. M-VP
PEČ NA OLJE KONTAKT 7500 IN KRALJICO PEČI NA TRDA GORIVA prodam. Martin Žnidarič, Radenci, Slatinska cesta 6. M-4446
LASTNIŠKO STANOVANJE V BLOKU, 50 kv. m, L nadstropje, prodam ali zamenjam za starejšo hišo v' M. Soboti. Ostalo po dogovoru. Informacije v večernih urah po telefonu 23-055. M-4447 MOSKVIČ, letnik 1976,registriran do julija 1985, nujno prodam.
Štrakl, Z. Velnarja 38. M-4448
SI LAŽNI KOMBAJN PRODAM. Veščica 55, p. M. Sobota. M-4449 MONTAŽNO GARAŽO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4450
TRAKTOR ZETOR 4718 PRODAM. Jože Kuhar, Veržej 160. M-4452
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI ZA KRAVJO VPREGO in dve postelji prodam. Jože Poredoš, M.
Sobota, Cankarjeva 49. M-4453 HIŠO s parcelo v Hotizi prodam za 7,000.000,00 din. Hotiza 71, p.
Lendava. M-4454
TELEVIZOR PANORAMA, črno-beli, uvožen, dobro ohranjen, prodam. Cankarjeva 32. M-4455 OTROŠKO POSTELJO Z JOGIJEM PRODAM. Naselje 14. divizije 76. M-4456
ŽAGAN BOROV LES (5 cm in letve 5x8 cm), prodam. Špari, M. Sobota, Stara ulica 2. M-4457 ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do marca 1985, prodam.
Puževci 53. M-4458
STANOVANJSKO HIŠO V MURSKI SOBOTI PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4460 MALE PUJSKE . PRODAM. Petanjci 70. M-4462 OPREMO ZA SMUČANJE IN LOVSKO PUŠKO SCHOOL 12/12 bock, prodam. Telefon od 15. do 20. ure, telefon 21-825. M-4463
TRAJNOŽAREČO PEČ in električni radiator prodam. Veselinovič, Grajska 9. M-4467
SEJALNI K, 18-redni. starejši tip, prodam. Bodonci 118. M-4469
SVINJO, visoko brejo, prodam. Trnje 158. M-4470.
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika, pečica na plin), rabljen, prodam. Drago Skrban, Murska Sobota, Partizanska 19. M-4471
STREŠNO OPEKO PRODAM. Ludvik Farič, Murska Sobota, Trstenjakova 12. M-4472 TRAJNOŽAREČO PEČ TVT MAGMA 7, ima še garancijo, rabljeno dva meseca, prodam. Telefon (069) 22-115.M-4473 FIAT 126 P in priklop za VW PASSAT PRODAM. Telefon: 71-303. M-4475
AMI 8, letnik 1975, in rezervni motor za AMI 8, ugodno prodam. Sever, Polana 27, p. Puconci. telefon 23-357, M-4477 ŽGANJE, večjo količino, prodam. Kuzma 105. M-4478 KRAVO, staro dve leti, s teletom ali brez, prodam. Hotiza 12. M-4479
ZASTAVO 101, letnik 1974, prodam. Naslov v upravi lista. M -4480
VIVA, letnik 1976, registrirana do maja 1985, naprodaj. Dolnja Bistrica 22. M4482
OPEL REKORD KARAVAN, letnik 1970, ugodno prodam.
Ogled vsak dan. Informacije po telefonu 069 74-715. M-4485
SALONITNE PLOŠČE, 6-valne, prodam. Vidonci 116, p. Grad. M -4486
SHINTESHIZER (FARFISA), mono in poly, veliki komplet bobnov s činelami in skobeljni stroj prodam. Bakovci. Panonska 3. telefon 76-145. M-4466
OKENSKA KRILA IN ROLETE PO UGODNI CENI PRODAM. Polanič, Cankarjeva 86. M-4468
TRAKTOR IMT 539, nov, žetveni kombajn CLAS COLUMBUS in nakladalec za gnoj MENGE-LE prodam. Alojz Kralj, Spodnja Ščavnica 71. p. Gornja Radgona. M-4487
ŠPORTNO ŠKODO. letnik 1975, prodam. Informacije po telefonu 78-637 ali osebno: Jurij 7/d. M-4488
ŠKODO, letnik 1977, za rezervne dele, prodam. Kardoš, Murska Sobota. Razlagova 11. M-4489
PLUG BATUJE ZA TRAKTOR. 10-colni, prodam. Šala-menci 20. p. Puconci. M4490 FIAT 126 P. letnik 1980, registriran do 26. 6. 1985, prodam. Cena 150.000.00 din. Anton Žilavec, Vadarci 112. p. Bodonci. M-4491 TRAKTORSKO GUMO SAVA (11 x 28), novo, po ugodni ceni prodam. Berkovci 1, p. Prosenjakovci. M-4492
POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Donoša, Prvomajska 20, telefon: 23-733. M-4493 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam! Bakovci, Poljska 33. M-4496
OPEL REKORD KARAVAN, neregistriran, prodam. Pečarovci 80. telefon 77-064. M4497
OPEL ASCONA 1300 S. 75 KS, nova, prevoženih 7.000 km, naprodaj. Janez Škafar, Bratonci 145 b, 69231 Beltinci. M-4498 ŠKODO 110, letnik 1973, registrirano do septembra 1985, prodam. Viljem Žekš, Vidonci 128. p. Grad. M-4500
MZ 250 TS, ohranjen, dodatno opremljen, prodam. Jožef Makovec. Jurij 59. telefon od 14. do 22. ure: 78-620. M-4529
WARTBURG KARAVAN, letnik 1978, registriran do septembra 1985. ugodno prodam. Ogled po 15. uri. Anton Pozderec, Murska Sobota, St. Rozmana 4. M-4530
PLASTIČNI REZERVOAR ZA OLJE, 2000 1, prodam. Informacije po 15. uri: telefon 74-189. M-4531
SILAŽNI KOMBAJN SK 80 SIP prodam. Borejci 23, p. Tišina. M-4533
ZASTAVO 101, komfort, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Lipovci 193. M-4534
DVE KRAVI — ena visoko breja, stara tri leta — prodam. Dankovci 8. M-4535
SOD, 500 1, prodam. Sebeborci 3. M-4536
TRABANT KARAVAN, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Telefon 21-766. M4537 GOLF JL, letnik 1980, ugodno prodam. M. Sobota, Kroška 26. M4538
TRAKTOR, 30 KS voz, plug, brane, frezo s tremi priključki, 8 KS, malo rabljeno, in električni motor 4 KW in veliki drobilec za koruzo prodam. Irena Cug, M. Sobota, Kroška 10. M4539
BREJO KRAVO in telico nujno prodam. Trdkova 46, p. Kuzma. M-4540
LADIJSKI POD (tudi po meri) in hrastove stopnice prodam. Martjanci 31. M-4541
TRI KRAVE PO IZBIRI (stare od 4 do 8 let), dobre mlekarice, prodam. Pečarovci 42. M4542 MOTOR IN MENJALNIK ZA RENAULT 12 ter druge dele prodam. Naslov v upravi lista. M-4543
POHIŠTVO ZA SPALNICO in kotno sedežno garnituro ugodno prodam. Informacije ob delavnikih od 7. do 15. ure po telefonu 22-310 ali v večernih urah 24-671. M-4544
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA PRODAM. Helena Ferčak. Arh. Novaka 19/1. M-4546
SUHE BOROVE PLOHE (»fo-sline«) debeline 50 in 80 mm in koruzo na storžih prodam. Kuro-nja, Neradnovci 9. M-4547
ROTACIJSKO KOSILNICO 135, staro eno leto, prodam. Ivan Župec, Sp. Žerjavci 2. M-4548
VESTNIK
KORUZO Z NJIVE (1,20 ha) prodam. Informacije: Pristava 6, p. Ljutomer. In-526
ZETOR 25 prodam. Cezanjevci 17 a. p. Ljutomer. In-527
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK, kavč garnituro, regal, za dnevno sobo (3,60 m), omaro za čevlje, kombinirano hladilno omaro s 50 1 zamrzovalnikom, raztegljivo mizo s stoli za jedilnico, sušilec za perilo, posteljo za otroško sobo, zibelko in otroško posteljico prodam. Informacije v dopoldanskem času po telefonu 71-414. interna 19. Ogled samo v soboto in v nedeljo popoldne. Beltinci. Kocljevo naselje 1. M-4549
ELEKTRIČNI VALILEC ZA PERUTNINO PRODAM. Ogled po 16. uri. Dragica Mit-njek. Murska Sobota, Titova 14. M-4551
RAZNE REZERVNE DELE ZA ŠKODO 100-110 prodam. Krog, Plečnikova 33. M-4553
TRAKTOR STEYR, 30 KS, prodam. Matija Sovič, Mota 18, p. Ljutomer. M-4554
ŠIVALNI KROJAŠKI STROJ SINGER PRODAM. Naslov v upravi lista. M-LK
ŠKODO 120 LS, registrirano do avgusta 1985, prodam. Vprašati: Bakovci. Zvezna 25 M^t572 NSU 1200, registriran do aprila 1985, prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 26 a. M-4575 ŽELEZO, primerno za vrtno ograjo. 22 kosov, dolžina 6 m, cevi 5x5, prodam. M. Sobota, Cankarjeva 101. M^-576
MALE PUJSKE PRODAM. Koltaj, G. Petrovci 45. M-4577 TRAKTORSKE GUME 600-16 in 14,9 — 13-28, nove, prodam. Marjan Benkič, Vadarci 32. M-4579
GOLF, letnik 1982, prodam. Telefon 22-529. M-4580
FIAT 125 P, 30.000 km, odlično ohranjen, prodam. Telefon: (069) 22-115. M-4581
FIAT 132, letnik september 1980, prodam. Telefon: 22-529. M-4580 a
ELEKTROMOTOR 4 KW, 3-fazni, prodam. Križevci 95 v Prekmurju. M-4582
ZIDNO OPEKO UGODNO PRODAM. Andrejci 65. M-4583 MEŠANI GOZD, 80 arov, 100 m oddaljen od glavne ceste v Pa-novcih, prodam. Jože Žganjar, Panovci 12, p. Križevci pri Ljutomeru. M-4584
MLADO KRAVO s teletom, kontrola A, prodam. Možno tudi na odplačilo, Tešanovci 54. M-4585
ZASTAVO 101j karambolirano, prodam. Jože Žganjar, Panovci 12. M-4584 a
LAHKI GUMIJASTI VOZ, 16-colni, prodam. Gradišče 46, p. Tišina. M-45 86
FORD ESCORT 1.100 prodam. Franc Rajh. Ljutomer. Fulneška 6, ali Elektrotegna Shoping M. Sobota. M -45 87
M LADO KRAVO, brejo, ugodno prodam. Ivanovci 62. M-4588 ZEMLJIŠČE ZA GRADNJO HIŠE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4589
KORUZO ZA SILAŽO NA TIŠINI, 35 arov, prodam. Leopold Jeneš, Tišina 15. M-4590
ZASTAVO 101 in 125 P ter dve gumi, novi, 1120, prodam. Jože : Horvat. Dobrovnik 145, p. Dobrovnik. M-op
ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do decembra 1984, prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 39. M-4556
NJIVO V ODRANCIH, 21 arov, prodam. Hozjan. Veržej 61. M-4557
MLADE KRAVE — PO IZBIRI, prodam. Pečarovci 71. M-4558 MALE PUJSKE IN KRAVO PRODAM. Magdič, Muzge 1 — pri letališču. M-4559
MALE PUJSKE IN GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Gradišče 45, p. Tišina. M-4560 SLIVE PRODAM. Telefon 22-969. M-4561 -
Komisija za delovna razmerja OŠ ŠALOVCI razpisuje prosta dela In naloge: — učitelja biologije in kemije
ki bo dopolnjeval delovno obveznost z drugimi predmeti — za nedoločen Čas;
— učitelja razrednega pouka
za podružnico Markovci — za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu)
Pogoji: PRU biologije, kemije in razrednega pouka.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na OS Šalovci.
Začetek dela takoj.
l~ Ljubečna Celja
klinker keramične ploščice
telefon (063) 33-421, 31-866
MLADO KRAVO, brejo sedem mesecev ali brejo telico, kontrola A, prodam. Andrejci 58. M-4555 VISOKO BREJO KRAVO ali telico, brejo, prodam. Vinko Škrobar, Črnci 45, p. Apače. GR-222
RENAULT 4, letnik 1978, registriran do maja 1985, prodam. Naslov v upravi lista. In-530 ZVOČNIKE, 400 W. primerne za disko, prodam. Telefon 83-207. In-531
PARCELO, 8,5 arov, ob glavni cesti, trenutno vinograd, primerno za gradnjo hiše ali počitniške hišice, prodam. Franc Soveges, Čentiba422. In-338
HIŠO V ZAKLJUČNI GRADNJI, z velikim vrtom, v okolici M. Sobote, takoj prodam najboljšemu ponudniku za gotovino. V hiši sta vpeljana elektrika in vodovod, možna je takojšnja vselitev. Vse informacije na upravi lista pod šifro: »NOVA HIŠA«. M-OP
OPEL REKORD, letnik 1973, dobro ohranjen, prodam. Karel Horvat. Polana 40. p. Puconci, telefon 23-282. M-MM
126 P, star dve leti, odlično ohranjen, prodam. Domjan, Predanovci 21 a. M-4563
KORUZO Z NJIVE PRODAM. Dolnja Bistrica 37. M-4564
TAM 6500, podaljšan keson, prodam. Veržej 82. M4565 MALE PUJSKE PRODAM. Kozar. Pečarovci 74. M-4566 RENAULT 18 TL, letnik oktober 1982, 15.000 km, garažiran, prodam. V račun vzamem gradbeni material. Informacije po telefonu 22-107. M-4567
CISTERNO, 2300 L, prodam. Gančani 89. M-4568
FIAT 126 P, nov, registriran in sejalnico ferguson za pšenico, ugodno prodam. Hozjan, Trnje 101. M-4569
VISA CLUB 2, letnik 1982, ugodno naprodaj. Telefon 72-548. M-RK
SLIVE ZA ŽGANJE IN KUHANJE PRODAM. Fujs, Pečarovci 11, p. Mačkovci M-OP HLADILNIK s 50-litrskim zamrzovalnikom, alienator za CITROEN IN VAUXHALL VIVO, meglenke in stensko uro prodam. Informacije po telefonu 81 -212 do 15. ure. Kralj, Ljutomer, Glavni trg 4. M-MM
ELEKTROMOTOR 7,5 KW PRODAM. Informacije: (069) 81-879. M-4570
RENAULT 4 TLS, letnik 1977, naprodaj. Franci Just, Šalovci 165 a. M-4571
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Sraka, M. Sobota, Kopitarjeva 23, telefon 21-145. M-4572
sobe
SOBO ALI GARSONJERO V MURSKI SOBOTI išče mati z otrokom. Ponudbe po telefonu 72-228. M-4481
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE VZAMEM V NAJEM ZA DOLOČEN ČAS. Plačilo vnaprej. Telefon 23-221 ali 23-321. M-4494
SOBO ali GARSONJERO V MURSKI SOBOTI,- za eno leto, išče mlada profesorica. Naslov v upravi lista. M-4495
SOBO oddam v najem mlajši upokojenki. Informacije do 11. ure: prodajalna Planika M. Sobota. M-4552
STRAN 18
VESTNIK. 20. SEPTEMBER 1984
kupim
MOTOR ZA VW 1200 ali 1300 kupim. Lainšček, Dolenci 79, p. Šalovci. M 4484
MONTAŽNO GARAŽO, dobro ohranjeno, kupim. Jože Ferenčak, Trnje 58, p. Črenšovci. M-4507
RABLJENE SALONITNE PLOŠČE ZA STREHO KUPIM. Weingerl, M. Sobota. Partizanska 5UTM-4545-
DESNA VRATA ZA VW 1200, od letnika 1976 naprej, lahko tudi brez stekla, kupim. Jure Biškup, Babinci 45, p. Ljutomer. In-520 PSA nižje rasti, z daljšo dlako, kupim. Weingerl, Murska Sobota, Partizanska 50. M-4545 a BUKOVA IN AKACIJEVA DRVA. 4 m3, kunim. Plačam takoj. Jože Horvat, Cankarjeva 101, M.‘Sobota. M4576
Geza Veren, Gregorčičeva 45, telefon 22-850. M-4445
1 HA OBDELOVALNE ZEMLJE ODDAM V NAJEM. Naslov v upravi lista M-4461
ZEMLJO. POMEŠANO Z GRAMOZOM, primerno za na-voz. oddam. Oglasite se pri Horvatu, M. Sobota, Aškerčeva 10. M -4488
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za šolsko leto 1979 /1980, izdano na pedagoški gimnaziji J. Kramarja M. Sobota. Danilo Horvat, G. Petrovci 32/A. M -4499
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala
Gimnazije Frana Miklošiča Ljutomer, za L letnik, izdano 1979. leta, in II. letnik, izdano leta 1980. Cvetka Semenič, Kamenščak, p. Ljutomer.
In-532
HIŠO Z VRTOM V MURSKI SOBOTI, možna še ena novogradnja. zamenjam za lastniško stanovanje v bloku, centralno ogrevano, lahko tudi izven M. Sobote. Naslov v upravi lista. M-4562
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala OŠ Velika Polana, za šolsko leto 1960/1961. Marija Magdič, Mala Polana 122. M-4578
Pri zahvali, objavljeni v Vestniku št. 36, 13. septembra, za pok.
ANTONOM BUZETIJEM
iz Bakovec
je v tiskarni nastala napaka v tekstu, tako da se zadnji odstavek pravilno glasi: ... delovnima organizacijama Blisk in Potrošnik ter rokometnemu klubu Bakovci (ne nogometnemu klubu Bakovci).
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice
Marije Maček
iz Beznovec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki stejo pospremili na njeni zadnji potii ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Lepa hvala duhovniku, pevcem, govornici in kolektivu Veletrgovine Potrošnik.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
zaposlitve
SAMOSTOJNEGA KV MIZARJA ZAPOSLIM. Informacije: Splošno mizarstvo Andrej Ružič, M. Sobota, Tomšičeva 6. M-4451
PRIUČENI NATAKAR IŠČE ZAČASNO ZAPOSLITEV. Naslov v upravi lista. M— 4464 GOSTILNA HORVAT—LOVENJAK, Polana 40, pri Murski Soboti zaposli KV KUHARJA (KUHARICO) z nekajletno prakso. OD po dogovoru. 8-uri delavnik, vse nedelje proste. Informacije tudi po telefonu 23-282. M-MM
Po livadi se ozremo, ob potoku hiša tam stoji, vrata nemo so priprta, ker tebe dragi mož in očka ni.
razno
STAREJŠA UPOKOJENKA s pokojnino in premoženjem išče dobrosrčno družino, ki bi jo vzela v oskrbo. Informacije po 15. uri.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 60. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in zet
Janez Kuplen
iz Pečarovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala dr. Gregorčevi in patronažnim sestram za prijazne obiske na domu.
Hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, govorniku tov. Koscu, ZZB, invalidskemu društvu in KS Mačkovci ter kolektivoma Panonije in Veletrgovine Potrošnik.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Helena ter hčerke Jolanka, Marija in Ivanka z družinami
Končano tvoje je življenje, veroval v lepše si življenje. Bridka bolečina ostala je pri nas, ■ oh, kdaj zacelil jo bo čas.
ZAHVALA
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je tragično, tiho in brez slovesa v 23. letu starosti za vedno zapustil naš dragi m edini sin, brat in stric
Alojz Ceh
iz Gomilice
Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu tihemu domu, njegov grob zasuli z venci in cvetjem, nam pa ustno ali pismeno izrekli sožalje, nas tolažili, sočustvovali z nami ter nam v težkih trenutkih stali ob strani in nesebično pomagali.
Prisrčna hvala gi župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, delovnemu kolektivu TAM Maribor TOZD Karosernica, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivu samopostrežbe Shoping in vsem, ki ste ga imeli radi.
Posebno se zahvaljujemo tudi mladinskemu aktivu iz Gomilic, predvsem še govorniku za boleče slovo ob grobu.
Zelo te pogrešamo, mnogo prerano si nas zapustil. Žalost in praznina sta ostala za teboj, vendar spomin nate ne bo nikoli ugasnil.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mama, oče, sestra Marija z družino in ostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
2. septembra nas je v 77. letu starosti nepričakovano za ved-. no zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Ludvik Ozvatič
iz Križevec v Prekmurju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, kolektivoma Pletilstva Prosenjakovci, Obrata Križevci in TMI M. Sobota ter vsem ostalim, ki ste nam priskočili na pomoč, dragega pokojnika v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, tov. Elemerju Hariju za poslovilne besede in GD Križevci.
Križevci, 4. septembra 1984
Žalujoči: žena Frančiška, hčerka Gizela z možem Vladom in malim Kristjanom, sin Geza in hčerka Irena s sinom Vilijem
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 47. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, hčerka, snaha, sestra in svakinja
Marija Sčerbič
iz Srednje Bistrice 35
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem iz Pomurskega tiska, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in joy tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Črenšovci in bolnišnice v Rakičanu, patronažni sestri in dr. Čaru za obiske na domu, g. kaplanu za pogrebni obred, govornici za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevkam za odpete žalostinke in sodelavcem ZGEP Pomurski tisk TOZD Kartonaža.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Srednja Bistrica, 4. septembra 1984
Žalujoči: mož Ivan, hčerki Marija in Ivanka z družino, oče, sestra, bratje in ostalo sorodstvo
. Ah, kako nam srce milo bije, ker smo vedno žalostni, smo najdražje na svetu izgubili, tebe mož in očka ljubljeni!
V SPOMIN
9. septembra sta minili dve leti, polni žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož in očka
Viktor Vrečič
iz Kupšinec
Ne čas, ne solze, ne morejo ublažiti bolečine in žalosti za teboj. Tvoja mnogo prerana smrt je pustila v našem domu veliko praznino, v naših srcih pa veliko bolečino, ki ne bo nikoli minila. Ostal boš v naših mislih in srcih do konca naših dni.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, krasite njegov grob s cvetjem in na njem prižigate sveče.
Žalujoči: žena Marija ter sinova Peter in Kristian
Ne jokajte ob mojem grobu, ,	le tiho k njemu pristopite,
spomnite se, kako trpela sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice
Helene Rišer
roj. Ritoper z Vaneče
se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Hvala vsem sosedom za nesebično pomoč, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS tov. Šariki za poslovilne besede, kolektivu OZD MURA TOZD Perilo in gasilcem.
Posebna zahvala dr. Štivanu za dolgoletno pomoč in zdravstvenemu osebju oddelku za dialize.
Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi.
Vaneča, 13. avgusta 1984
VSI NJENI
V SPOMIN
28. septembra bo minilo eno leto, polno žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
Alojz Hari
iz Gornjih Črnec
Tvoj korak je obstal, glas, onemel, a v našem domu je praznina, v naših srcih pa bolečina, ki ne bo minila.
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
V SPOMIN
22. septembra 1984 mineva leto neizmerne žalosti, odkar je prenehalo utripati srce naše drage
Miče-Marije Žibrat
iz Dolnje Bistrice 109
Nikoli ne bomo preboleli krute resnice, daje tvoje življenje ugasnilo v prometni nesreči in pretrgalo nit življenja naši sreči.
Tvoj korak je obstal, glas onemel, v našem domu je praznina, v srcih naših bolečina, ki ne bo minila.
DRUŽINA ŽIBRAT—BALAŽIČ
S' cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami švežimo, a v srcu je polno bolečin.
V SPOMIN
22. septembra minevajo štiri leta’ polne žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Štefan Vogrinčič
iz Topolovec
Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veliko žalost in globoko rano.
Dom je prazen, a v naših srcih in mislih si vedno z nami.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože ter hčerki Micka in Vera z družinami
VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984
STRAN 19

v besedi in sliki
ŠPORTNO—REKREACIJSKE IGRE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V BOGOJINI
V Bogojini je bil v nedeljo sklepni del letošnjih športno-re-kreacijskih iger KS soboške občine, ki so jih prizadevni domačini kljub slabemu vremenu dobro organizirali. Sodelovalo je osem ekip, med niimi ie ekipa KS Kobilje tekmovala izven konkurence. Tekmovali so v osmih panogam vlečenju vrvi, metanju kamna, prevozu vode s samokolnico, vodenju žoge, teku v vrečah, ; skoku z mesta, vodenju avtomobilskih gum in žaganju drv.
Največ uspeha so imeli predstavniki KS Lipovci, ki so z 59 točkami osvojili prvo mesto in že tretjič postali zmagovalec iger. Sledijo: Puconci 47, Brezovci 46, Tišina in Kobilje po 43, Bogojina 38, Bakovci in Martjanci po 35 točk. Kot sta nam povedala predsednik organizacijskega odbora iger Jože Vogrinec in predsednik društva Partizan Feri Horvat, je KS Bogojina letos kandidirala zaorganizacijo finala z namenom, da bi še bolj popularizirali rekreacijsko dejavnost v
svojem kraju in širši okolici. Namen tovrstnih iger je predvsem pritegniti čim več krajanov k športni rekreaciji, k sklepanju novih poznanstev in prijateljstev ter obujanje nekaterih že pozab
Športno-rekreacijske igre krajevnih skupnosti v Bogojini, ki so bile že pete po vrsti, so kljub slabemu vremenu pritegnile precej obiskovalcev. Nekateri tekmovalci so pokazali tudi precej spretnosti.
Foto: B. Cipot
ljenih iger in običajev. Kljub zahtevnemu delu pri organizaciji športno-rekreacijskih iger so bili ob koncu zadovoljni tako organizatoiji kot tekmovalci.
F. Maučec
GOSTILNA HORVAT-LOVENJAK
Mednarodno priznanje
Gostilna Horvat-Love-njak iz Polane pri Murski Soboti je pred kratkim prejela zlato medaljo in plaketo za odlične gostinske storitve. To visoko priznanje ji je po-: delila mednarodna organizacija Orde de saint . Fortunat, katere sedež je v Parizu. Povedati moramo, da je bilo to mednarodno priznanje prvič podeljeno zasebnemu gostišču v Jugoslaviji, sicer pa so ga letos dobili še Kompas iz Ljubljane, Pivovarna Union Ljubljana, Klinični center Ljubljana in hotel v Halu-dovem.
Kolektiv gostilne Horvat-Lovenjak, kjer je zaposlenih 10 ljudi (brez družinskih članov,) je na priznanje lahko resnično ponosen. Le-to je rezultat nenehnih priza-
devanj za dvig kakovosti gostinskih storitev, med katerimi zlasti izstopa bogata ponudba (čez 70 vrst) jedil.
Plaketa mednarodne organizacije Orde de saint Fortunat, ki jo je gostilna Horvat-Lovenjak dobila za odlične gostinske storitve.
lična oprema lokala, pristna domača kapljica in še kaj.
Š. S.
VSE POGOSTEJŠI IZPADI FANTOVSKE TOLPE
Brutalnost v Slovenskih goricah
Najprej so bili grobo napadeni trije domačini — lovci, ko so po obhodu lovišča stopili na kozarček v domačo gostilno. Praktično brez povoda so jo skupili, ko so kasneje prestopili gostilniški prag. Kmalu zatem jo je še bolj grobo staknil miličnik. Ko sta z ženo povečerjala, ga je pred gostilno čakal ,,desert” kakih več sto najbolj brutalnih brc.
Ta teden so ,.operirali” na Negovi, že prej in zatem v bližnji zasebni gostilni v Cogetincih pa v Gradišču pri Lenartu. Vse skupaj spominja na čase divjega zahoda in scenarij najslabše vrste. Kakih deset do petnajst se jih pripelje s prvim večernim mrakom v kombiju ali v več osebnih avtomobilih. Fantje z odsluženo vojaščino iz Cerkvenjaka in bližnjih Vitomarec. Prihajajo z enim samim namenom: zanetiti prepir in z vsakim, ki se jim postavi po robu samo z besedami, najbolj brutalno obračunati. Pri tem ne izbirajo načinov in sredstev. Če žrtve ni, si izberejo naključnega gosta. Če bi roke in noge ne bile dovolj, je v vozilu pripravljen pravi arzenal hladnega orožja.
Pravzaprav pa zadnje brutalnosti v Slovenskih goricah niso nič novega, zaradi takšnih in podobnih izpadov sta pred kratkim že zaprla gostilni zasebnika iz Zgornje Ščavnice in Selc. O tem vse bolj razmišljajo tudi gostilničarji na Negovi, v Cogetincih, v Gradišču, ki so tokrat na udaru. Ponekod že zapirajo vrata vinskih hramov v ranih večernih urah, drugje v strahu čakajo, kaj jim bo prinesel večer. Domačini prihajajo z bojaznijo, hiše sprostitve in zabave se spreminjajo v hiše strahu. Ni naključno, da si tolpa izbira kraje, ki so odmaknjeni od najbližjih postaj milice in preden miličniki utegnejo posredovati, izgrednikov in nasilnežev več ni. Ni dvoma, da jim bodo slej ko prej stopili na prste, vendar ostaja vprašanje, če bo to in kazni (vemo, kašne so), ki bodo sledile, dovolj, da bi ozdravile njihove fantovske komplekse in agresijo, ki jo sproščajo v najbolj brutalni obliki.
vp
Na Ledavskem jezeru v Kraščih je bilo tekmovanje vodnoreševalnih enot civilne zaščite, ki ga je pripravil občinski štab civilne zaščite skupaj z občinsko gasilsko zvezo Murska Sobota. Tekmovanja se je udeležilo 11 članskih in ena mladinska ekipa. Največ uspeha so imeli predstavniki iz Krašč, ki so zmagali tako med osmerci kot šesterci.
Rezultati — šesterci: 1. Krašči 231 točk, 2. Bakovci 165, 3. Petanjci 156, 4. Petanjci — mladina 155, 5. Ižakovci 144 in 6. Krog 92 točk. Osmerci: L Krašči 234 točk, 2. Murski Petrovci 210, 3. Murski Črnci 195, 4. Tišina 185^5. Md^ 183. 6. Gradišče 178, 7, Tropovci 177, 8. Dokležovje 176, 9. Petanjci 158 in 10. Murski Petrovci IL 158 točk.
-	F. Maučec.
Park začenjajo letošnjo kcijo — tradicionalnim ko-:o mesta, ki ga bodo povezali s Vsi, ne glede na leta, čimveč n. se bodo zbrali v soboto ob devetih
mo šolo. Odpeljali se bodo proti Rakičanu, Mlajtincem, Ivanjcem, Bogojini, Tešanov-in se skozi Martjance vrnili v Mursko . Cilj bo pri prvi osnovni šoli, kjer bo sekcija za družbeno aktivnost žensk za skromen prispevek vsakega udeleženca pripravila toplo malico.
DOBILI SO SE NA BRODU — Za obe strani, predstavnike krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru in krajevne skupnosti Krog pri Murski Soboti, je bil to — na, malce neskromno rečeno, našo pubudo — prvi tak shod na ,,nevtralnem ozemlju”, sredi Mure. Osrednja točka ,.dnevnega reda” je bila cesta, ki z levega oziroma desnega brega pomurske reke, resda geografske, a še malo ne siceršnje ločnice Prlekov in Prekmurcev, ki, taka kot je, ni v čast ne enim ne drugim. Ostaja upanje, da srečanje na kroškem brodu le ni bilo zaman, z njim — upanjem namreč! — pa se z nami vred ,,mažejo” (na sliki od leve proti desni) brodar Franc Perkič, Slavica Kolbl iz Križevec, predsednik sveta krajevne skupnosti Krog Kolo-man Horvat in Janez Kumin iz Kroga. (B. Z.)
SEMINAR VARSTVENIKOV
VSE ZA OKOLJE
Povsem uradno smo zvedeli (in bili smo celo povabljeni), da namerava pomursko društvo za varstvo okolja konec tega meseca (v sredo, 26. septembra) pripraviti potovalno-izobraževalni seminar s postajami v Moravskih Toplicah, Turnišču, Lendavi, Dolnjem Lakošu in Murskem gozdu. Člani se bodo seznanili z izkoriščanjem geotermalne energije in drugih energetskih virov, arheološkimi izkopavanji in delovanjem čistilnih naprav. Za ,,otvoritev” v novo sezono je to že ,,nekaj”!? (brž)
Mala gobarska šola
Gobarstvo je močno zaživelo, zato je tudi veliko pokvarjenih želodcev in včasih pride celo do tragedije. Da bi ljubitelje gob čimbolj seznanili z užitnimi in strupenimi gobami, bo Gobarska družina Murska Sobota vsak ponedeljek od 18. do 19. ure pripravila ,.gobarski večer”. Zanimivo ,,šolanje” bo trajalo vse do konca oktobra v prostorih Srednje družboslovne in ekonomske šole v Murski Soboti.
■M BBBi MB BBEŽB MB BMB
Slikarji in pevci iz Jennersdorfa
Obiskovalcem galerije kulturnega centra v Murski Soboti se ta I petek (21. sept.) obeta zanimiva prireditev. Ob 19.30 bodo namreč odprli razstavo likovnih del umetnikov iz Jennersdorfa v sosednji ■ Avstriji. Ob tej priložnosti pa bo nastopil tudi jennersdorfski
mešani pevski zbor.
(—aj)
KADAR PRIDE SLADOLEDAR — Vsak drugi dan, ko se na Gornji Senik pripelje z avtomobilom sladoledar, vsaj v minulih poletnih dneh je bilo tako, je za tamkajšnje otroke to nadvse vesel dogodek. Pa saj imajo otroci vsepovsod radi sladoled, kajne?	Foto: J. G.
KUD IVAN KAUČIČ LJUTOMER
Uspešno delo
Poletje se počasi umika jeseni in prav sedaj je čas, ko pričenjajo z delom tudi amaterska kulturna društva. Eno najaktivnejših v Pomurju je vsekakor KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera, ki združuje naslednje sekcije in skupine: pihalni orkester, mešani pevski zbor, moški komorni zbor in oktet ter likovno in šahovsko sekcijo; aktivno dela tudi gledališka skupina, ki združuje folklorno in recitacijsko skupino.
Vsekakor moramo poudariti, da je to društvo praznovalo v letošnjem letu visok jubilej, 90-letnico. Prav v tem času pa je prav, da občani malce pomislijo, da bi mogoče z veseljem sodelovali v eni od sekcij ali skupin društva, da bi tako koristneje uporabili svoj čas in seveda nekaj prispevali k utrjevanju in širjenju amaterske kulture. Pa ne gre samo za to, saj v društvu gojijo tudi družabnost, kar v ostalem iavnem življenju zadnje čase tudi močno pogrešamo.	D. L,
Terezijinih 99 in nekaj
Vprašanja sem moral postavljati glasno, morda so še sosedje slišali, odgovori pa so bili poltihi, vendar izgovorjeni zbrano. Z metlo v roki me je na dvorišču v Martjancih pričakala Terezija Pintarič, ki je j9. maja zakorakala v stoto leto. Noge več niso preveč ubogljive, roke pa še vedno delovno nemirne, čeprav zanje na poljih več ni dela. To opravijo mladi, ki jim je delovne navade privzgojila tudi sama.
V Strukovcih so jo zazibali, tam se je tudi prvič poročila, potem pa se je priženila v Martjance, kjer med svojimi preživlja spoštljivo starost. Radi jo imajo, nikomur ni v napoto, za sabo pospravi vse, pa še kakšne duhovite se spomni. Vedeževalka ji je nekoč prerokovala, da bo živela nad 99 let. Takrat se ji je odsrca nasmejala, zdaj pa je kar zadovoljna, da se je prerokba uresničila. Ob nasmehu še tole in čisto po domače: »Ne bratje, ne stariškje, nobeden ni živel tako dolgo, na mene pa je lekaj boug pozabo ...«
Tako pred 99. jesenjo Terezija Pintarič iz Martjanec, ki ji želimo krepko zdravje.
Janko Stolnik
©taainlSSwafta
RIBNICA
STRAN 20
VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1984