12. štev.
 Ljubljani, v soboto 6. novembra 180.
Letnik VIII.
Inseratl ne «preii-majo in velja ristnuna vrsta :
>i kr., ue se tisku lkrat.
I q	4
i- II it «|	It - II
i0 II II II II J H
Pri večkratnem tiskanji u ce i» primerno zmanjša.
R ok o pi «
se ne vračajo, nelr««ikovan;. pisma se ne Bprejemajo.
N.troonino prejema opravni&tv. (administracija) in «kspedicija na Ilunajski cesti St. 16 v Medija-ovi hiši, II. nadstropji.
Po pošti	prejeman velja :
Za ceio ieto	. 10 gi. —	kr
Ja poiieta	5 ., —	,.
ia četrt ieta	. , 2 „ 50	.,
V administraciji velja:
• 8 Ji.
Za ceio ieto kh pol ieta za četrt ieta
40 kr
20 „ 10 ,.
V Ljubljani na dom pošiljan veiiá 60 kr. več na ieto.
/f .V
Političen list za slovenski narofl.
št. 5.
Vredništvo je Reino ulice
j«■
Izhaja po trikrat na teden in
sicer v torek, četrtek in soooto.

Vstavoverci razpadajo.
Brez zdatnega sodelovanja sedanje „nevtralne" vlade, reklo bi se skoraj, proti volji vladni, ki sanja vedno le o nekem sprijazne-njem med ognjem in vodo, čisti se v Avstriji politično nebo vedno bolj na korist naši federalistični, ali bolje, narodni stranki. Mininister-stvo smatra ustavoverce vedno še kot opravičen in časti vreden faktor, ter tej stranki dela koncesije na koncesije, da bi jo sebi naklonilo. Pa ognjilemu deblu vsa postrežba nič ne pomaga; ustavoverna stranka razpada pred očmi ministerstva , ne da bi jo kdo zatiral, ampak sama v sebi je tako bolna in onemogla, da jej otrpne zdaj ta, zdaj oni ud.
Napredno — liberalni ustavoverci so že obupali nad bodočnostjo ustavoverne stranke, in ker nočejo t njo vred poginiti , skušajo se za časa od nje odluščiti iu odtrgati. Le tako si zamoremo razjasniti postopanje nemško-štajarskih „naprednjakov." Prvi je bil baron AValterskirchen , ki je llerbstovi kliki pokorščino odpovedal, za njim je prišel Kronavvetter v imenu dunajskih demokratov, zdaj pa je isto storil nemško-štajerski„fortšritler"Zschock. Ta je v govoru do svojih volilcev v trgovinski zbornici v Ljubnem energično protestiral zoper kako ministerstvo Plenerjero ali pa sploh zoper kako tajčpemsko vlado, soBtavljeno iz „liberalnih venvaltuugarathov." Ustavovercem je očital, da ljudstvo s sam mi frazami slepe, za pravo svobodo in ljudsko blagostanje pa nič ne store.
O Kronavvettru nič ne govorimo, ker on Bi je ohranil zmirom svoje neodvisno mišljenje
ter je z drugovi večkrat zoper ustavoverce z našimi glasoval. Druga pa je s Z-chokom in Walterskirchnom. Ta dva sta hodila zmirom z ustavoverci, navadno z njimi glasovala; kako je to , da se jima zdaj na enkrat ta druščina več ne dopada? To je očitno znamenje, da vidita bližati se konec ustavoverne glorije in mogočnosti, ter se hočeta še za prihodnjost, ohraniti s tem , da se za časa odtrgata od ljudi, ki imajo „umazane roke.1, K propadu ustavoverne stranke pripomogla bo tudi velika blamaža, ki si jo je v Pešti na glavo nakopal eden ustavovernih vodij, dr. Sturm. Da bi se merodajnim krogom prikupil, hotel je iz početka vojnemu ministru vse dovoliti in ae je zaradi tega pogajal z delegati gosposke zbornice. Že ta nedoslednost v pogledu ua prejšjne leta bila je nekaj čudna videti. To se je Sturmu in tovaršem od zdolaj tudi za-stopiti dalo, in ta mali pritisk je bil zadosti, da je Sturm naredil drugo neumnost in nedoslednost , ter na enkrat predlagal, naj se iz vojaškega budgeta odbrišeta dva milijona. Po kratkih dogovorih pa je naredil tretjo neumnost in nedoslednost, ter odjenjal precej za en cel miljon, in vsled tega se je zgoraj, to je v merodajnih krogih, njegovo postopanje v taki luči pokazalo, kakor bi se mož iz svojega poslanstva samo norčeval, kakor bi hotel samo nagajati. To je bila velikanska blamaža za Sturma in njegove tovarše; kajti pokazali so jasno, da svojega poslanstva ne izvršujejo, kakor resni možje, ampak kakor nagajivi paglavci, kajti če danes hočejo vse dovoliti, jutri dva milijona odbrisat:, pojutranjem pa samo en milijon, potem je razvidno, da jim ni za denar,
ne za državne koristi, ampak samo za nagaji-vost, za nevredno in nemožko zlorabo svoje poslaniške moči. Da bi to blamažo nekoliko opral, naredil je Stnrm četrto neumnost, ter hotel utajiti pogajanje z delegati gosposke zbornice; časniki pa so mu v obraz odgovorili, da se laže. To je bila vsem Sturmovim bla-mažam krona. Peto blamažo pa bodo ustavoverci domu nesli, kedar bodo Ogri in Poljaki vojnemu ministru vse dovolili in predloge Sturmove z večino zavrgli. Ker namreč Madjari navadno kakor en mož glasujejo, in ker se jim vselej še Poljaki in federalisti iz drugih dežel pridružijo, zato ostanejo ustavoverci zmirom v manjšini.
To ravno popisano postopanje ustavover-cev v deligacijah je krono in merodajue kroge le še bolj potrdilo v prepričauji, da ustavoverna Btranka ni Bposobna za vlado, in Taffe-jeva pozicija Be je utrdila, da on sam k temu še nič pripomogel ni.
Tako razpada in se kruši nekdaj tako mogočna ustavoverna stranka. Sama med sabo se že kolje, kakor kažejo zgoraj omenjeni govori posameznih poslancev te vrste. Kaj jim bo koristil potem tisti „nemško-avstrijski par-teitag ?"
Kdo razun nemških Pemcev in ljubljanskih nemškutarjev se zanima zanj ? Nemški kmetje bodo poslali svoje može v Line h katoliškemu shodu; liberalni dunajski Nemci pa so tudi že siti ustavovernih fraz, ker vsa poročila pravijo, da večinoma odobravajo Krona-vvettrove nazore. Kdo tedaj še hodi za ustavoverci ? lienegati iz Češkega, Moravskega, iz Bukovine, Šlezije, Koroške in Kranjske, pa
liankovčar.
Dogodba na sodnijske spise naslonjena.
(Dalje.)
Jud.
Poslušalci vsi ostrme pri teh besedah, vse čaka pojasnila in predsednik pretrga tihoto z vprašanjem:
„Da bi vam bil oni gospod Janez V. pod-teknil plošči? Je mar niBte doma hranili?"
„Se ve, da ne", odgovori naglo jud.
Peresa sodnikov, zapisnikarja in državnega pravdnika se pri tem pomočijo v črnilo in urno drče po papirji. Predsednik pa le dalje izpra-čuje ••
„Tedaj ste mu vi povedali, kje imate plošči skriti? Ali je pa že prej za nji vedel?"
„Prej ne", odgovarja jud zdaj ves razjarjen, „to je moral spraviti iz mene tisto nesrečno noč, ko m - je upijanil."
„Tedaj nista skupno kovala bankovcev?" poprašuje predseduik zdaj še urneje in oči vseh se vpro v juda, kterega zdaj vidna togota tare, da ga popusti navadna previdnost.
„Ne" odgovori naglo jud, a kakor da bi ee mu nekaj zabliskalo, brž spremeni glas in
reče: „Da, skup sva jih delala. Če sem se zdaj že sam pokopal, naj gre pa še potuhnjeni sovražnik, ropar moje sreče, z mano vred v jamo."
Ta nepričakovana izpoved juda, ki je prej vse tako trdovratno tajil in ni hotel vedeti nič ne o desetakih ne o ploščah, je vso reč po polnem presukala. Obravnava se je odložila, da Be preiskovanje vnovič prične. Izak Barteles je moral v ječo nazaj; pri odhodu pa je direktor glasno zaklical za njim:
„Nesramni jud, ti lažeš, kolikor te je. Janez , zdaj moj zet, o tej reči ne ve pičice, ti se hočeš nad njim le maščevati, ker nisidose gel, kar si želel."
Direktor je bil popolnoma prepičau, da je judova ovaja hudobna laž, to je povedal pozneje tudi preiskovalnemu sodniku, ki ga je za pričo zaslišal; zato je bil čisto mirne vesti, vendar pa je sklenil pisati zetu, kaj se je zgodilo, da se v6 varovati kakih nepotrebnih sitnosti. Res je odposlal pismo pod navadnim napisom na Laško, potem pa bil mirne vesti, ker je njega soduija pri miru pustila.
Dogodba iz sodnijske dvorane se je bila
I naglo raznesla po mestu in po poizvedovanji
sodnije je prišlo toliko na dan, da je res plošči pod križem izkopal; to je potrdil ribič, ki je dal orodje, pa se še spominjal nekdanjega Janeza. Hišnik judovega stanovanja je potrdil, da je tisto noč odpri nekemu gosposkemu človeku vežo in ta se je podal dojudove sobe pa kmalo nazaj prišel , ker juda še ni bilo doma K vsemu je prišla obtožba juda, ki je pač pripoznal, da je v družbi z Janežem ploščema tiskal bankovce, a trdovratno tajil, da bi bil on jih tudi spečaval. Vse to je preskr-bel Jauez, kako? tega on ne ve; skupljeni denar pa sta potem delila.
Po vseh teh vjemajočih se obtožbah in ker se je vsakemu čudno zdelo, kako bi bil Jauez v tako malo letih tako obogatel, je sodnija sklenila Janeza sodnijsko slediti ter je tudi laškim gosposkam sporočila, naj ga primejo, če ga zasačijo.
Naši bralci že vedó , koliko je na judovi izpovedi resničnega, koliko ne, torej lahko ta oddelek povesti končamo s tem, da povemo, kak vspeh je imelo skrbno pozvedovanje sodnijsko.	(Dalje prlh.)
dunajski borzni judje. Pa Kranjska bo za ustavoverce kmalo zgubljena, v kratkem bo zgubljena tudi Bukovi aa; pa tudi na jude se ni zanašati, ker ti navadno potegnejo z vladajočo stranko. Kakor hitro bodo videli, da je z ustavoverci pri kraji, obrnili bodo takoj plajšč po vetru in bodo tistim v obraz pljuvali, kterim so prej pete lizali.
Tako na kantu je tedaj nstavoverna stranka, in vendar sedanja vlada ne neha, gladiti in božati je, vendar jo še k sebi vabi, ter jo hoče porabiti za steber države. Kako bo gnjilo drevo za steber dobro? Naj bi vlada skoraj enkrat to sprevidela in naj bi se oprla ua zdravo in krepko desno stranko državnega zbora, ki je vkljub krivičnemu volilnemu redu zadobila večino, ker izvira iz volje narodove, ker zastopa v resnici vse narode in vse dežele avstrijske. Le pomislimo, koliko liberalnih poslancev izhaja iz trgovinskih zbornic, ki bi ne smele posebej voliti, ker so trgovci tako že zastopani po mestuih poslancih, in ker kmetijskim družbam enaka predpravica ni dana; pomislimo, koliko prikrajšani so kmetovalci nasproti liberalnim meščanom ; in če so kljubu temu prišli ustavoverci v manjšino, mora se to smatrati vendar za ¡asen dokaz, da stoji ogromna večina ljudstva za sedanjo večino državnega zbora.
To istino morala bi pa tudi vlada bolj v poštev jemati, ter vladati v smislu in po željah te večine, ne pa omahovati med obema strankama, in zdaj eno, zdaj drugo k sebi vabiti. Ali bomo to kedaj dočakali?
Politični pregled.
V Ljubljani 5. novembra.
Avstrijske dežele
„N. fr. Presse" se že v drugem članku izraža zoper colno vojsko s Srbijo, ter pravi, da bi bila ta le Madjarom v korist, ker bi svoje prešiče dražje prodajali, za Avstrijo pa bi bila škodljiva. Tudi pravi, da Avstrija nikdar ne more prisiliti Srbije, da bi sprejela vsako pogodbo, kakor jo bo Haymerle diktiral. Če je Avstriji le na tem ležeče bilo, Srbijo ponižati, potem je pa njena želja izpolnjena, ker je vsled njenega pritiska Ristič odstopiti moral; z novim ministerstvom, pravi list, pa se naj obravnave zopet prično in naj se toliko odjenja, da bo srbski vladi mogoče, pogoje sprejeti. — Reči moramo, da se prav čudimo, da v „N. fr. Presse" enkrat eno pametno besedo beremo. Najbrž se poteguje list za kako kupčijsko hišo, ki s Srbijo veliko tržuje ; da ta list ne bo iz simpatij do Srbov tako pisal, to vemo vsi. Vsa drugačna pa je stara „Presse", o kterej pravijo, da je vladna: ne mine dan. da bi ta list ne psoval Srbije in Rističa. Kar o tem državniku piše, preseže že vse meje dostojnosti. „Presse" je najbrž zato tako ljuta na Rističa, ker jej je prepovedal uhod v Srbijo.
O pomanjkanji druzega gradiva popisujejo listi na dolgo in široko obravnane v delegacijah Nam primanjkuje prostora in volje, da bi priobčevali vse govore Sturmove iu By-landtove. Toliko je gotovo, da bodo Ogri glasovali za vse terjatve vojnega ministra, če mu morda kaj malega odščipoejo, pa mnogo ne; ustavoverci pa bodo ostali v manjšini.
iKtinovcrei akoravno povsod blami-rani in diskretirani; še davno ne mislijo, podati se, ampak eni od njih hočejo boj z ministerstvom na življenje in smrt, drugi pa bi Be spet radi b Taaffejem pobotali, pa le pod tem pogojem, da jim prepusti nekaj ministerskih
stolov, da bi državo obračali po svoji volji. Prvi so Ilerbstovcij, v drugo vrsto pa spadajo štajerski in drugi „naprednjaki", ki še nikoli ministri niso bili in bi tudi radi enkrat poskuBili, kako sladko je ukazovati. Zato se zdaj puntajo zoper Ilerbsta in mu odrekajo pokorščino, ker mislijo, da bo Taaffe ž njimi v zvezo stopil. Kje bo pa Taaife potem večino iskal, če bo imel Ilerbstovce in celo desnico zoper sebe? Kajti na to ni misliti, da bi mi podpirali kako „naprednjaško" ministerstvo, ki bi se ne brigalo dosti za ljudsko blagostanje, toliko več pa za kak civilni zakon in za posnemanje pru-Bkega in francoskega „kulturkampfa."
I*■-»/.ko mesto hoče kronprinca Rudolfa pri njegovem prihodu v Prago po poroki s princesinjo Štefanijo z vso častjo pozdraviti iu sprejeti. Ker so se priprav za to svečanost v prvi vrsti poprijele češke društva, ščujejo že judovski listi zoper celo slovesnost, in „N. fr. Presse" je predrzna dovolj, Nemcem svetovati, naj se svečanosti ne udeleže. To je res lepa lojalnost nasproti princu nasledniku!
Nemškutarski šolski svet v Pragi je odločil, da šolska mladina zanaprej ne sme več peti pesmi „Ilej Slovani", in sicer bojda iz pe-dagogičnih ozirov. Čudno je, da jim je to še le zdaj na misel prišlo, ko se je pesem že toliko let brez zadržka prepevala!
Na jfloravskcm se vzbujajo kate-hetje po srednjih šolah, naj pri deželnem šolskem sovetu ali celo pri ministerstvu naučnem izkoledvajo, da dobijo dijaci vsaj tiste tri četrtke dopoldne prosto, kadar po dosedanji šolski postavi naj gredo k sv. obhajilu , da morejo to sv. opravilo res spridoma in dostojno zvršiti. Tudi pri nas na Slovenskem se obračajo do vlade z enakimi pravičnimi prošnjami, in nasprotvati jim morajo le brezverski ljudje, kteri sami tega nravnostnega čutila nimajo, ali pa ga mladini katoliški ne privoščijo.
teleti papeževe poslanic«; na slavo slovanskima blagovestnikoma ss. Cirilu in Metodu so Hrvatje v Zagrebu obhajali 1. t. m. v dan vseh Svetnikov v cerkvi sv. Katarine svečano službo božjo. Sv. mašo je služil veleudani kanonik dr. Fr. Rački, predsed-sednik ljugoslovanske akademije; govor pa je imel poslanec g. Beruta. Bili so pričujoči naj-viši dostojniki, sam ban Pejačevič, župan Mra-zovič, profesorji viših in srednjih šol, akademiki, dijaci itd. Potem so brzojavili to kardinalu pronuciju na Dunaj, uaj v primerno hvalo poroči to sv. Očetu , in kardinal Jacobini je koj nato odgovoril, da stori to z največjo ra dostjo, — Skoro vsi slovanski škofje so priobčili z iskrenimi besedami ono poslanico svojim vernikom; mnogi izmed njih na pr. Stros-majer, Jirsik itd. so se tudi pismeno posebej zanjo zahvalili Leonu XIII. — Iz jugoslovanskih krajev se napravlja poslanstvo v Rim, da izvrši to ljubeznjivo dejanje samo , in se priporoči sv. Očetu s potrebnim Petrovim pene-zom. — Tudi v Ijjuhljani se obravnava ta stvar v katoliški družbi za Kranjsko, in le želeti je, da skoraj se kaj stori, sostavi iu pošlje ali pisana čestitka, ali da gre tje posebno poslanstvo, ali — da se morebiti naši Slovenci združijo v tem poslu z brati Jugoslovani. Na zdravje!
Na severju se pripravljajo slovesno hvalo dati sv. Očetu za poslovo ss. Cirila in Metoda tako, da hočejo 23. (god) in 28. (nedeljo potem) novembra t. I. spomin sv. Klemena, čegar ostanke sta onadva prinesla v Rim, prav svečano obhajati po Ceskem, Mo-ravskem in Šleskem, tedaj prebirati ljudstvu in razlagovati poslanico papeževo, pripovedo-
vati o sv. Klemenu, nabirati Petrovega peneza in tako dejansko skazovati svojo hvaležnost.
Dosedanji papežev poslanec
na Dunaju , kardinal Jacobini, je o aloveBU dobil iz rok cesarjevih veliki križ reda sv. Štefana, kar je blavno priznavanje v našem cesarstvu. Podal se je pronucij 4. t. m. z Dunaja v Rim. Naslednik mu utegne biti msg. Roncetti, doslej v Monakovem, ne msg. Vanutelli, kakor se je poročalo, pravi ,,Vaterl."
Vseučilišče v Kasrebii so koj s prva veseli pozdravili tudi Bulgari, in že nekaj vrlih mladeničev, ki so učili se tukaj, je v domačiji delavnih v raznih službah. Letos jih je spet ua viših šolah pet iz knježevine Bolgarske. In kar je vzlasti veselo, da je predstojnik narodne prosvete v južni Bolgariji g. Gruiev poslal letos v Zagreb v učiteljišče 11 vladinih štipendistov, med temi so trije iz Ma-cedonije, kteri se pripravljajo na državne stro« ške, ter bodo potem vrlo izobraženi tudi vrlo delovali za vzajemnost slovansko in pravo oliko doma. Bog daj !
Vendar eukrat en odločen korak I Vlada je razpustila laško-irredentarski mestni zbor v S pij el u iu izročila mei-tno oskrbništvo vladnemu komisarju Malliniju. To je najboljši odgovor ua lahonske demonstracije I
Deputacija Čehov v llrmi se je podala k novemu namestniku baronu Korbu in mu izročila prošnjo za češke ijudske šole v Brnu.
Severna (državna) železnica je dovolila obiskovalcem nemško-avstrijskega partci-tu K'a znižane cene. „Politik" z dobrim humorjem dostavlja: „Die herrschaften vverden also zu ermilssigten preisen opposition machen."
Vitanje države.
V severni Ameriki bila je volitev predsednika republike. Telegrami poročajo, da je bil voljen republikanec Garfield. Svojo zmago ima menda temu zahvaliti, da se je izrekel s svojo stranko vred za eolnino, demokrati pa so propadli, ker so hoteli imeti svobodno kupčijo. Amerikanci bi le radi prodajali, od nas pa nočejo nič kupiti in vpijejo po eolnini zoper evropske izdelke, če je taka, bomo tudi mi svoje meje zoper Ameri-kance zapreti morali, saj nam dosti konkurence iu škode delajo. Več o tem morda še spregovorimo.
Na Cairškem vre, ljudstvo sili na vojsko, kralj ne \e, kaj bi počel, Turek noče od-jenjati in zbira vojsko na meji. Grki so sprevideli, da z lepa uič ne opravijo in hočejo na vsak način v boj.
Izvirni dopisi.
Iz BJnliijaiic, 3. novembra. (Zatiranje domačinov.) Cesar si Daši nemškutarji nikoli niso dali dopovedati, in v kar celo mnogi Slovenci dolgo časa niso hoteli verovati, to se čedalje očitneje kaže, namreč da imajo nemškutarji ta princip, domačim ljudem kruh odjesti in ga tujcem dati, ki so ž njimi ene politične vere. Še le pred kratkim je navedel tukajšen list dva slučaja, kako so se deželne službe oddale tujim ljudem , akoravno so bolj sposobni domač ni zanje prosili. Domačin je bolj sposoben že zato, ker je deželnega jezika zmožeu, v dru^i vrsti pa ima tudi več srca za ljudstvo in za blagor dežele, ko tuji najemnik. Toda naše nemškutarske kor-poracije domačine odbijajo, ker ti navadno niso „verfassungstreu."
Komaj je tujcu podeljena deželna služba nekoliko pozabljena, prišli so nemškutarji že
*
z novim takim nasvetom na dan, notarju Luki Svetcu hočejo namreč penzijo vzeti. Prej ao ga brez vsacega pravega uzroka iz službe pahnili; to jim še ni zadosti, zdaj mu hočejo še pokojnino snesti. G. Svetec je reB še toliko pri močeh, da si sam Bvoj kruh služi, pa on tudi nikdar ni prosil, naj ga denejo v pokoj; ker so pa to brez uzroka Btorili, da bi mu le življenje ogrenili, priatuje mu tista pokojnina.
Iz Litije se nam pa še neki jako čuden dogodek poroča. Pri neki veselici bo tamošnji rudarski vradniki, po rodu in mišljenji prusaki, po svoji navadi prepevali prusko pesem „die Wacht am Rhein." Sodnijski adjunkt Gre-gorin je temu oporekal, češ', da smo v Avstriji, ne pa kje na Pruskem. Človek bi mislil, da je bil za to pohvaljen; pa kaj še! Ovadil so ga ko slovenskega rovarja deželni sodniji, in deželni sodnik Čuber je pričel proti njemu disciplinarno preiskavo, ter neki zlaBti popra-šoval, je li res, da raje slovenski govori kakor nemški. Ali je res kaj tacega pri nas še zdaj mogoče?
Iz teh slučajev se vidi, kako srce imajo potujčeni ljudje za domačine. Naš boj ni samo boj za jezik, kakor nekteri mislijo, ampak veliko važnejši boj za življenje, za kruh. Domači ljudje, ki niao zatajili vere in naroda, so ae od nekdaj odrivali pri na3, in boljše službe so se podeljevale tujcem, ki bo potem, ko so se napaali, prav grobo in brutalno grmeli nad našim ubogim kmetom, ki jih je redil. Med ljudstvom je že pregovor, da zamore Kranjec le na tujem svojo Brečo narediti, v domači deželi nikdar ne, ker se tukaj tuji živelj podpira, domači talenti pa prezirajo, ali pa celo preganjajo. Da je takö, in da je to jedro našega boja, o tem mi nikdar nismo dvomili, mnogi naših ljudi pa tega niso videli in niso hoteli verovati.
4I«1 štajarske Drave, 3. novem. „Čudno je postopanje sedanjega ministerstva nasproti Slovencem" — tako pišeš, vrli „Slo venec" v št. 120; pametna beseda! Meuim, da vsi štajarski Slovenci radi podpišemo om Tvoj protivladni članek. Kričati moramo, dokler nas gazijo, kričati toliko glasno, da se bo čulo tje gori do I3eča.
Ilajdi, ua tabore! praviš — le škoda, da je za tabore sedanji poznojesenski in zimski čas preveč neugoden! Pa vsaj en tabor na Kraujskem in euega na Štajarskem nam napravite, vi rodoljubi — korenjaki, ki se blata in mraza ne bojite! Mariborskega „Gospodarja" prosimo, uaj se blagovoli o tej zadevi izjaviti.
Medčasno pa se naj nemudoma oglase naša politična društva in v krepkih resolucijah naznanijo grofu Taaffeju narodno nezadovoljnost! Ljubljanska „Slovenija" gani se prva I Tudi gospode, ki dopisujejo v veljavnim listom n, pr. ,, Vaterlandu", „Politiki" i. dr. opnzorujemo , naj store svojo dolžnost ter naj poročajo o naši občni nevolji.
Poznam rodoljuba, ki je glavo majal, ko so bile posebno po Kranjskem „zaupnice" in „častni diplomi" Taaffeju iu njegovi vladi na dnevnem redu; v svoji jezi rekel je celo: „bedaki, ne vejo, kaj delajo 1" Kaže se, da je moj prerok imel pravo.
Od naših državnih poslancev pričakujemo, da bodo pri prvi priliki o tej zadevi spregovorili oatro besedo.
Ura ve, 3. nov. Izroči, dragi „Slovenec", svojemu vrlemu dopisniku tam v daljni prekomorskl Meksiki našo srčno zahvalo za njegov izvanredno zanimiv članek, kterega
ravno priobčuješ. Srčen pozdrav mu od bregov naše deroče Drave 1 Naj nas večkrat razveseli!
Ta Vaš meksikanski dopis je toliko pod-učen iu zanimiv, da ga vsem našim listom v ponatis prav živo priporočamo.
Sploh se pri nas z veseljem opazuje, da prinašaš Ti, ljubi „Slovenec", v novejšem času toliko krasnih, jedernatih sostavkov. Ilvala Tvojim veščim sodelalceml Le tako naprej I Oskrbi Bi še po slovenskih mestih okrog nekoliko stalnih dopisnikov, posebno v Mariboru, Ptuju, Celju, Celovcu, Gorici, Trstu in Zagrebu; razširi Bvoj oddelek za razne reči" in sprejemaj va-nj tudi drugih dežel zadeve, ne samo kranjske in ljubljanske — in naše želje bodo dopolnjene.
„Taki ljudje" bi vredovali dnevniki!! — rogal se je nedavno strašnoslavni g. J. Mi pa pristavljamo : da, da takih nam je treba, pa ne tistih iu takih neslanih čenč, kakoršen je znani zagrebški podlistničar v dosedanjem slovenskem dnevniku.
„Slovenec" to Ti povem v imenu mnogih podravskih in posavinskih rodoljubov : z novim letom moraš poBtati dnevnik! Tvoji dosedanji naročniki ostanemo Ti zvesti vsi do poslednjega in za dobro tretjino Ti hočemo še novih pridobiti I Živel I Živela resnica in pravica I
Domače novice.
V Ljubljani, 6. novembra.
(Dekanijski ■pastoralne konference v ljubljanski škojiji) se bodo k letu vršile meseca julija in avgusta, uatančneji čas določijo gg. dekani. Jako praktična in potrebna vprašanja so: 1. Kako naj se vrši velikonočno izpraševanje, da bode zadostovalo svojemu namenu, in zlasti pospeševalo vreduo prejemo sv. obhajila o velikonočnem času? 2. Kako naj se gg. kaplani vdeležujejo pri cerkvenih računih, da se v tem izurijo in gg. fajmoštrom pomagajo ? 3. Ktere samovoljne premembe očitne službe Božje vravnane 31. okt. 1. 1827 se zlasti nahajajo glede maš s sv. blagoslovom in cerkvenega žegnauja pri podružnicah, in kako naj se edinost v tem zopet doseže? — Za vsako vprašanje naj gg. dekani odločijo enega ali dva poročevalca, ki naj reč natančno pre treseta in o njej v konferenci poročata.
(Cerkven napredek v Ljubljani.) Pri sv. Jakobu se je v lepi in v umetnijskem oziru tolikauj krasni cerkvi leto na leto opazovalo, da je pri nemških pridigah manjšalo se poslušalstvo tako, da celo o velicih praznicih skoro niso bile polne jih klopi. Pred nekterimi tedni se je modro spremenilo, pričeli so s pridigami slovenskimi po slovesni deveti maši o nedeljah in praznikih, in ljudstvo se ni pohujšalo, marveč poboljšalo vsled tega', kajti klopi so polne in prihaja jih še veduo več, in čim glasneje in krepkeje bodo govorili pridigarji, tim veči bode tudi duhovni vspeh, kterega vsi pravi verniki srcema želijo.
(Matica Slovenska) bode imela v sredo 10. novembra t. 1. ob 5. uri popoludne v Ma-tičini hiši na Bregu 49. odborovo skupščino. Dnevui red : 1. Bere sa zapisnik 48. odborove seje. 2. Poročilo tajuikovo. 3. Poročrlo odseka za izterjevanje zaostankov. 4. Poročilo knji ževnega in gospodarskega odseka. 5. Posamezni nasvdti.
(Stan banke „Slovenije" o začetku meseca novembra.) Kakor znano, je bila pri tretjem izvanreduem občuem zboru sklenjena 12%, doplača ali po 24 gld. na delnico.
Ker ni manjkalo več, kakor 21.000 gld. oziroma na c. kr. davkarijo in neko pravdo,
okoli 30.000 gld,, je bilo nasvetovauo, da naj se to v dveh obrokih plačuje; poročevalec je takrat izrekel nado, da bo doplača prvega obroka zadostovala, če se bo ta naglo vplačala. Želje in nade se niso Bpoluile, kar naj pojaBni sledeče:
Delnic še zdaj veljavnih je 2336, l2'/0 doplača (po 24 gld. na delnico) znaša 56.088 gld. tedaj znesek prvega obroka 28.044 gld. Vplačalo se je pa do zdaj na I. obrok nič več ne kakor 12.456 gld. na II. obrok pa 7850 gld. tedaj vkup 20.306 gld.
Ker smo tožbo z davkarijo zarad koleko-vanja (3883 gld. 91 kr.) tudi v Beču zgubili, akoravno bo izvedenci obetali, da se to ne more zgoditi, izida tožbe za neko požarno škodo (šlo je za blizo 5000 gld.) pak nismo čakali, ampak se za polovico 8 poškodovanim pogodili (za obe stranki je bil izid v Peštu zel<5 dvomljiv), tedaj ima banka Slovenija še plačati: na račun požarnih škod 1045 gld. 11 kr. za zavarovanje na življenji 10,603 gld. 11 kr. Vkup 11.648 gld. 22 kr.
Dobiti ima banka še:
Od nasprotnih zavarovalnic 1800 gld. Od g. Derenčina v Zagrebu. 800 gld. Od g. Ku-čere na Češkem 1700 gld. Od posestva v Kostanjevici 400 gld. Od čitalnice v Rudolfovem in malega ostanka od kupa prodane hiše G00 gld. Vkup 5300 gld.
Vse to pa, razun zadnjega zneska, je jako negotovo, kdaj se bode dobilo; dasiravno je zelo gotovo, da banka „Slovenija" ta skupni znesek dobi, bo znabiti vendar treba še tega ali unega dolžnika tožiti. Kar Nemec pravi: Zeit ist Geld — čas je denar — ni nikjer bolj resnično, kakor pri bankah in enakih opravilih.
Likvidacijski odbor toraj opomni vse delničarje, da bi se vendar z doplačo podvizali, kteri je še niso odrajtali. Ker so zdaj vsi računi sklenjeni, bi s koncem leta lahko skon-čali likvidacijo, ako bi le denar imeli.
Naj kasni delničarji dobro pomislijo, da škodovajo z odlašanjem doplače sebi in drugim nedolžnim, ki so plačo znabiti težje odrajtali in vendar so že zdavuaj doplačali. Opravilni stroški bo še zmirom veliki ter znašajo nekako 300 gld. na mesec, dasiravno so razun tajnika, pravdnika in enega pisarja, brez kterih biti ne more, vsi uradniki že davno iz službe odpuščeni. Potrebuje se zraven plače uradnikov za drva, svečavo, pisarne potrebščine, poštnino, stanovnino, snaženje itd. Kdo vse to plačuje, lahko vsak sam ve. Če doplače v kratkem ne bo, smo primorani spet tožbe začeti, ker nedolžni delničarji to strogo — in res po vsi pravici — tirjajo.
Sicer se konečno sklicujemo še na poročilo 20. aprila t. 1. v št. 45 in 4G „Slovenca", kjer Be je vse to obširnejše povdarjalo.
Likvid. odbor.
(Iz seje družbe kmetijske 31. dne oktobra) se poroča „Novicam" sledeče : Sklenilo se je, da bode občni zbor družbe kmetijske 24. dne tega meseca s programom, ki je bil v tej seji določen; povdarjala se je tudi ta želja, naj bi se v zboru ua ogled dala tudi semena posebno hvaljenih žit ali kaki drugi hvale vredni pridelki, koristno kmetijsko orodje itd. in da se za tako pošiljatev naprosijo kmetijske podružnice in posamezni društveniki. Z zborom združena taka razstava povzdigne važnost zborovo; centralni odbor bo tudi nektere pridelke družbinega vrta na ogled postavil. — Na poziv c. kr. deželne vlade, naj odbor svoje mnenje izreče o podelitvi državne podpore ne-kterim občinam za napravo vodnjakov in pa
dovoljenje 3 novih sejmov, je odbor al. viade izročil svoje nasvete. — Naznanilo si. deželne vlade, da po poročilu c. kr. okrajnega glavarstva novomeškega zadnjih 5 let ni prav nič trt prišlo iz Klosterneuburga, Ogerskega, Hrvaškega in Istre v vinograde novomeškega okraja, je odbor radostno na znanje vzel, ker po takem se v teh krajih ni nevarnosti bati, 8 ktero preti trtna uš vinogradom. Tudi dopis b1. ministerstva kmetijstva, da je zadovoljno naznanje vzelo izid razstave goveje živine v P o s t o j n i, je bil z veseljem sprejet.
(Samomor.) V sredo zvečer je skočila v Ljubljanico po mestu obče znana Poletinka, posredovalka služb in uradnika udova. Ženska je bila bojda nekaj vinjena. V vodi se je kmalo streznila in začela na pomoč klicati, pa ker je bila že gosta tema, se očividcem ni varno zdelo, skočiti za njo v hladne valove. Tako je morala žena vsled morda nepremišljenega čina konec storiti.
Razne reči.
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: č. g. Mogolič, fajmošter v Št. Lampertu gre v stalni pokoj, in fara je 20. okt. razpisana. — Vmeščena sta bila 18. okt čč. gg. fajmoštra: Anton Zorman za Nevlje, in Andrej Pogorelec za Kolovrat. Č. g. Franc Špendal pride iz Cirkelj za I. kaplana in administratorja v Tržič ; č. g. Feliks Knific iz Ribnice za beneficata v Vipavo; č. g. Anton More iz Grada (Bleda,) za kaplana v Ribnico.
Vlavantinski škofiji: Č. g. Gašper Dornik, fajm. pri Novi Štifti gre v pokoj.
—	Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. V šolskem okraji Radoliškem. Na 2razredui ljndski šoli v Gorjah, podučitelj-ska služba, 1. p. 400 gld. in Btanovanje; na 2razredni ljudski šoli v Lescah, učit. služba, 1. p. 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 19. novembra.
V šolskem okraji PostonjBkem. Na Irazrednib ljudskih šolah v Zagoriji (na Notranjskem) in v Studenem, učit. službi, I. p. 450 gld. in stanovanje (orgljavci imajo prednost) — do 15. novembra. Na 4razredni Ij. šoli v Vipavi, učiteljičina služba, 1. p. 400 gl. — do 15. novembra.
—	Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem. Gdč. Ihan OBtane v Begunjah pri Tržiču. Sprašani učit. kandtj. bo dobili službe gg.: J. B r e g a r, v Cerkljah na Go renjskem; Kaspar Brake, v Voklem in J. Svetina v Šmariji pri Ljubljani.
—	B. Beda Vestenek, brat lit. okr. glavarja, je došel iz Banjeluke na Dunaj in pripeljal seboj iz samostana trapistov mladega, talentiranega Bošnjaka, da ga bo na Dunaji v latinske šole dal.
—	Slovinac v Dubrovniku br. 21 prinaša letos našega pesnika Fr. Prešerna v sliki s kratkim opisom , ki ga je Bostavil Anton Trstenjak v dunajski Srpski Zori I. 1878, v dokaz, da se bratski ozirajo na nas Slovence. Tako je prav 1
—	A vstrij sko-oger s k i Lloyd je znižal voznino za duhovnike, ako potujejo v v verskih zadevah v jutrovih deželah in v In dijo tako, da ima plačevati za prvi nižji razred, nego se vozijo , katoliški misijonarji pa so voznine prosti, ako morejo dokazati svoje poslanstvo z epričalom „Propagande fidei" v Rimu; le živež imajo plačevati. „Edinost."
—	Pri sv. Ani v Slov. gor. so tolovaji ubili cotarja Steinfelserja in mu vropali 100 gl.
—	Okrajni sodnik v Gornjem gradu je postal g. Karl Sock, c. kr. adjunkt v Celji. _
—	Goriška čitalnica je imela 23. min. meseca občni zbor. Izvoljeni bo bili, za načelnika g. A. Jeglič, za blagajnika g. St. Klemenčič, v odbor pa gg Tone Ferfila , Hri bar, Mrcina, Povše, Itabič, dr. N. Tonkli, Fr. Vodopivec; za namestnika g. Fabijani in g. Pirjevec
—	Davki v Trs tu. Meseca Beptembra je znašala mestna vžitnina 155.099 gld. 78 kr., mestna mitničina 2359 gld. in klavnina 4129 gld. 34 kr. V mestno blagajnico Be je v tem mesecu vplačalo 249.406 gld. 87 kr. državnega davka in 35 392 gld. 57 kr. občinskih doklad.
—	24.000 ovčjih kož belovstro-jenih potrebujejo za prihodnje leto v Idriji. Kdor jih misli ponuditi, naj se obrne do tržaškega puncevnega vrada, kjer se mu naznanijo natančneji pogoji.
—	Theolog. - praktische Quartalschrift IV. snopič obsega: Ein wichtiger Grundsatz für Beichtväter. Von Domca-pitular Dr. Ernest Müller. — Ein protestantischer Wegweiser zur katholischen Kirche. Von P. Andreas Kobler S. J. — Die gewöhnlichsten Fehler beim Altargesang deB Priesters. Von Canonicus Georg Arminger. — Dbb Wesen der vollkommenen Reue. Von Prof. Dr. Sprinzl. — Zwei nothwendige ConBequenzen der von Pius IX. und Leon XIII. ausgesprochenen Untrennbarkeit des christl. Ehevertrages vom Sakramente. Vom sei. Prof. Dr. Ottokar v. Gräfenstein. — Die Volleudung der Welt. Von Prof. Dr. Piinek in Olmütz. — Contro-versen über den Verfasser der Nachfolge Christi. Von Prof. Albert Pucher. — Spendung der letzten Oelung in ilussersten Notbfalle. Von Prof. Josef Schwarz. — Interkalar-Rechnung. (Kärnthen.) Von Prot. Dr. Valentin Nemec in Klagenfurt. — Ueber den Passauer Domprediger Paul Wann. Von Hugo Weishaupl. — Pastoralfragen und Fälle. — Literatur. — Kirchliche Zeitläufe. Von Profesor Dr. Josef Scheicher. — Kurze Fragen und Mittheilungen. Nachruf an f Prof. Dr. Ottokar von Gräfenstein.
Naznanilo.
Jemljeve si čast, naznanjati visokočastit? duhovščini tukaj in na deželi, da — kakor dosle — še vedno sprejemljeve častita naročila na zdelovanje
dnhovenskih ovratnikov
(kolarjev) in naprsnikov (chemisette)
ter obetave, zgotavliati vsa takova naročila elegantno in kar moči v ceno,
Z visocim spoštovanjem
Helena in Marija Kûnstelj,
v Ljubljani, na Poljanah , Kapiteljsko ulice, 5t. 13 nova (16 stara).
Prostovoljna dražba.
Iz zapuščine ranjcega Antona Knt-
nar-ja se bode ua Pluski blizo Šent-Vida na Dolenjskem
dne 11. novembra 1880,
in 8ko treba, še slednje dni, od 9. ure zjutraj naprej prodajalo vsako vrstno premakljivo blago, posebno :
Živina: govedna, konji, prešiti. Žito; pšenica, ajda, oves, ječmen. Hišna oprava
—	posebno lepe starinske omare in majolke,
—	vsakovrstno poljsko in gospodarsko orodje,
—	vinski sodi od 80 veder in menj.
Vse proti gotovemu plačilu, in da se koj vzame.
Tudi se bo naprodaj dalo zapuščinsko posestvo, cenjeno okoli 10.000 gl. (2)

- iéJ^JJ, i j,
Tržne cene v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 8 gld. 05 kr.; — rež 6 gl. 51 kr.; — ječmen 4 gld. 88 kr.; — oves 2 gld. 77 kr.; — ajda 4 gl. 88 kr.; — proso 4 gl. 88 kr.; — koruza [4 gld. 88 kr., — krompir 100 kilogramov 3 gld. 40 kr.; --fižol hektoliter 8 gld. — kr.; — masla kilo gram 80 kr.; — mast 80 kr.; — špeh frišen 60 kr.; špeh prekajen 80 kr.; jajce po 1 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 48 kr.; — teletnine 60 kr. ; — svinjsko meso 58 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 40 kr. slama 1 gld. 78 kr. 100 kil; drva trde 6 gld 20 kr. mehke 5 gld.
Priznano izvrHtne prave
voščene sveče
iz garantirano nepokvarjenega Melna voska
(3)	prodaja
P. &R. Seeuiann v Ljubljani.
Klavir
dobro ohranjen je prav po ceni na mestnem trgu hiš. štev. 15 v III. nadstropji.
Za mesec listopad priporoča se
Pomoč dušam v vicali
ali
premišljevanje in molitev za naše ljube ranjke
Dobiva Be vezana po 50 kr. v Ljubljani pri katoliški družbi (stari trg štev. 13.) (1)
_ämigabe für (Pcfbmidj4(ngnrtt.
für bös |TaJjr 1881.
(Einimbmerjigfler 3al)rgmig.
80 $uarf-#rtfcn. 9td<$ iffuflrtrf.
«Iii 250 ®rafis,prnmifn im JUrrtfie non 1500 fr.
ber SluSgabe I mit Stempel 26 91h. " " » 11 „ Stempel 30 92fr.
öorrätjjig bei: Kathol. Buchhandlung,
(8)	Laibach.

Ure
za stolpe in grad a ve
i/.delujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane, proti polni garanciji in po najnižih cenah.
Janez M. Pogačnik.
(23)	Podnart, Kropa, Gorenjsko.
Popravljam tudi stare ure na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno.
TeleKrallčne denarne cene 6, novembra.. Papirna rent» 71 85 — ftreberna rent» 72.85 — Zlata renta 87 — — 18601etno državno ponojilo 129 6D Bank in« »koije 826 — Kreditne akcije 273.90 — Lonano 118.20— — Ce». kr. cekini 5 63. — 20-frankov 9.36.
Iidajatelj in odgovorni urednik Filip ladrlp.
J. Itlaniki nasledniki v Ljubljani.