.............. fth-u rtik dan in praznike«, . lUCaze na otoku Poporangu. Ta leži 125 milj severozapadno od otoka New Georgia. Zavezniški slan. Afrika. 5. g.—Angleška osma armada je jies okupirala Catanijo, drugo ijvečje mesto v Siciliji, po treh Ieh velike ofenzive. Kampala v Siciliji gre h koncu. Munda, New Georgia, Solo-5. avg.—Japonska letalska . na otoku Novi Georgiji v Jju Solomonov je po 35 dne-h obleganja padla v roke ame-iikih čet. Moskva. 5. avg.—Ruske čete danes dokončale okupacijo •la. Ruski bombniki silovito ipadajo bežečo nemško arma-i, ki se je umaknila proti zapa-To je prva večja ruska zrna-v poletnem času v dveh letih ijne. V istem času so Rusi di Belgorod. London. 5. avg.—Ruske čete so le v Orel, trdnjavo nemške-obrambnega sistema, ki so ga ici držali skoro 22 mesecev, ocilo pravi, da so v teku lju-bitke med Rusi in Nemci na licah mesta. Nemška časniška •Centura B je priznala triumf ruske >ade v prvi poletni ofenzivi da so se nemške čete umak-le na prej pripravljene pozi-ije. To pomeni, da ostanki mške vojaške posadke okrog 80,000 vojakov beže pred Ru->, da se izognejo popolnemu mičenju. Radio Berlin je danes zjutraj oznanil umik nemške sile iz )rla. Sovjetski vojni buletin, obeljen danes zjutraj, pravi, da o Rusi okupirali 80 vasi in na-elbin in zdrobili nemško bojno Ho. Nemci so morali pustiti ve-ike zaloge orožja, streliva in Nega bojnega materiala, ki » prišle v ruske roka. Nemško poročilo o rednem »miku vojaških čet iz Orla Je v tonfliktu z ruskim naznanilom, h sovjetska sila drobi ostanke tovražne armada. Padec Orla Je demonstracija tiarne sile ruska anoade, ki Je ofenzivo 12.'' julija na fronti Kursk - Orel - Belgorod. 0r«'1 je bil glavna 'trdnjavaka ^ka v nemški obrambni steni J« vzhodni fronti, ki drži do kolenska. Izguba pomeni, da * bodo morali Nemci umakniti *> Brijanska, SO milj zapadno W Orla. ! Moskva je prej poročala, da so p»«t zasedli 40 naselbin na Juž-Jwapadni strani Orla v naako-klh. V katerih Je padlo več ti-J* sovražnikov, zaplenili veli-tankov, topov, strojih m dr ugega orožja. Ruaki le-!*lci *> M strelUi 54 nemških ^'Jnih letal 'ronto. v spopadih nad Tretja r uska armada Je v ofen-Proti Nemcem na ozemlju 06 reki Mius in v Donski kotli-n«» ju/nozapadni strani Voro-^vgrada. V tej Je že razbila nemških tankov, leUld pa , ; 138 letal v zadnjih 24 z«»*inlikl itin. •v* l kritjem Afrika. 5. ____ topniškega branja in bombnih na ;,meiHke, britske in <>ta naredile nadalj-b v rušeči ae oslAčni , , rtl fort Etni na koni-_ Ameriške čete ao za aroni)0 na severnem ob-s u' *** milje proč od Sen w 1mesta. ki r v UjtHL hv dokaz enotnosti Francozov Spojitev francoske oborožene tile Alšlr, Alšerlja, 5. avg.-Gene-rala Henri Giraud in Charles de Gaulle sta izmenjala pisma, v katerih hvalita drug drugega in izražata zadovoljstvo nad doae-go sporazuma, ki je utrdil enotnost med francoskimi grupami n omogočil skupno delo za osvoboditev Francije. Pisma so bila objavljana po združitvi vaeh branž francoske oborožene sile v severni Afriki. General De Gaulle je prej izdal odredbo • pozivom na borbene Francoze, naj priznajo Gi-rauda kot vrhovnega poveljnika !rancoske oborožene sile. S to avno demonstracijo enotnosti se je začela tudi kampanja, da Amerika prizna francoski odbor kot začasno vlado vse Francije. List Darniere Nouvelles trdi, da bi bila Velika Britanija pri znala francoski odbor, če ne bi bilo opozicije s strani ameriškega državnega departments List dalje pravi, da je državni tajnik Cordell Hull storil politično na pako z dajanjem potuhe reak ciji. Dogovor prizn&va Girauda za vrhovnega poveljnika vse oborožene sile francoskega imperi-a, dočim Je De Gaulle na pod-agi tega dogovora načelnik odbora za narodno obrambo. Sled nji pravi v pismu Giraudu, da je popolnoma uverjen, da mu xxio borbeni Francozi sledil; n se pokorili njegovim odredbam. Lavalova vlada f 6*> poostrila regulacije Nadaljnje omejitve svobode tulca in zborovanja Bern. Švica. 5. avg.—Pierre Laval, načelnik vlade v Vlchy-Ju in Hitlerjeva lutka, Je izda nov dekret, ki poostruje regulacije in določa nadadjnje omejitve svobode tiska, govora in zborovanja. Dekret daje Lavalovi vladi večjo oblast v vseh ozlrih. Policija in vojaške čete gredo lahko v akcijo, kadar Je treba za-treti nemire in izgrede. Vsi oni, ki podžigajo nemire ali izgrede ali s svojimi govori ogražajo mir, bodo drastično kaznovan na podlagi novega dekreta V Bernu eodijo, da Je Lava iidal dekret pod pritiskom nad-jev. Odpor pToti Lavalovemu režimu in nadjski okupacijski .ill narašča od zavezniške invazije Sicilije in dobil Je le večj razmah po padcu lluaeolinijeve-UB fašističnega režima v Italiji. • a i a _ La m Nov rekord v gradnji potnikov Ladjedelnice zgradile 1046 parnikov Washington. D. C, 5. avg.— Federalna pomorska komisija je objsvila poročilo o dosegi novega rekorda v gradnji parnikov. V prvih sedmih mesecih tega leta so ameriške ladjedelnice zgradile 1040 trgovskih in tovornih parnikov. Tonaža teh Je enaka oni vseh psrnikov, katere je Amerika Imela pred Japonskim napadom na Pearl Harbor. Komisija Je razkrila, da so ladjedelnice samo v juliju zgradile 158 novih parnikov. Skupna tona ža v tem letu zgrajenih parnikov znaša 10.485,900 ton. Program določa zgradnjo parnikov v tem letu s tonažo 10,-000,000 ton. Pomorska komisija pravi v ivojem poročilu, da bo U cilj doeeian. Vae ameriške ladjedelnice obratujejo s polno paro. ' AMERIKA NDLCfl 0 DOGOVORIH Z ZAVEZNIKI I Vprašanj• reštavrira-nja kolonij in bo§etein SENAT 90 IMEL GLAVNO BESEDO Washington. D. CU 5. avg.— Državniki Združenih narodov posvečajo veliko pozornost vprašanju statusa kolonij, toda ameriška vlada še Hi razkrila, ali ao bili sklenjeni dogovori, nanašajoči se na ta problem, med njo in zavezniki. Nekateri državniki le trdijo, da Je bilo to vprašanje deloma rtfteno Neki viaok uradnik v državnem departmentu je dejal, da ni bil sklenjen noben dogovor med Ameriko in ubožnimi vladami v Londonu o kolonijah, ki ao prišle pod kontrolo sovražnika. Vprašanja restairriranja kolonij ai~ je dotaknil le predsednik Roosevelt v svojih deklaracijah. Prvič ga Je omenil, ko ao ameriške in angleške čete udr le v francosko sevifeno Afriko, ko J* zagotovil Šptaijo in Por tugalako, da zavezniki ne ogra žajo integritete njunih kolonij. To se Je smatralo za namig, da ne bosta imela sitnopti v povojni dobi, če ostaneta nevtralni. Nekaj mesecev gozneje je Roosevelt dal sllčno zagotovilo francoskemu ljudstvu, ko zavezniška aila še ni kontrolirala Severn? in zapadne Afrike. Oba Afriki sta s»daj pod zavezniško protekcijo, uprava*pa je v rokah francoskega odbora, čigar glavni stan je v Alžiru. Belgijska ubežna vlada v Londonu še vedno upravlja Kongo, kolonijo v Afriki, holandaka pa Gvinejo in Arubo. Slednja je gotova, da pride Vzhodna Indija pod njeno kontrolo po porazu Japoncev. Govorice se vzdržujejo, ds je ameriška vlada sklenila tajne dogovore z ubežnimi vladami glede povojne vrnitve kolonij in razdelitve osiščnih pokrajin. Te govorice ao brez podlage. Sleherno zagotovilo mora zavzeti značaj pogodbe, te pa niso ve-javne, če jih ameriški aenat ne x>trdl. Rooseveltove izjave se v uči tega dejstva more smatrati e za njegova osebns zagotovila. Domače vesti MUwauŠke novice Milwaukee.—Dne 2. t. m. je umrl rojak Joaip Macele, ki zapušča ženo, štiri ainove, tri hčere in oaem vnukov ter vnukinj. Pred uiitvi ae je težko ponesrečil mestni kolesarski policist Anton Primožič. Na motociklu je zaaledoval neki avto, ki je prehitro vozil in pri tem ae je prevrnil ter dobil težke notranje poškodbe. Nahaja se v bolnišnici.—V letovišču Land Of-Lakee se je ponesrečil slovenski trgovec Steve Novak iz Wait Alliaa. Ko si je grel vodo za kopel j, je ekaplodiral plin in močno ožganega so odpeljali v bol nišnico. la Colorada Denver, Colo.—Pred dnevi jo tukaj umrla rojakinja Mary Pa* terlin, ki zapušča moža, sina, tri hčere in sestro. Druge podrobnosti niso sporočene. Eden pojasnil stališče zaveznikov Italija ni dobila mir+vne ponudbe London. 5. avg.-Zunanji ml-|y|fi7ieari«fl5nf krogi go- vorm o ljutih bitkah i Notranji tajnik lekoš v Chicmgu Chicago, 6. avg/—Notranji tajnik Harold L. lakes, ki Ja tudi koordinator olja in gasolina, Je dospel sem. da naetopi pri zaslišanju, ki se prične v Palmar Housu. Zaslišanje vodi kongresni odsek, kateremu načeluje kongresnik Brown, republikanec iz Ohia. Vprašanje Je, ali naj se restrikclje glede znižanje po-rabe gasoline, ki so v veljavi na vzhodu, raztegnejo na srednja In zapadne države, lekas Je nedavno izjevfl, de Je on za izenačenje porabe gasoline, kar pomeni, da ga bodo ivtomobilieti na vzhodu dobili več. oni v ZhMB"?'* tZČ*« niih m zapednih državah pa ga; 'jest* tSttSr - - - verniki Nova proiškava proti bundovcem Chicago, 5. avg.—Nova federalna pretakava proti Nemško-ameriškemu bundu in pridruženim organizacijam, ki so in še širijo nadjsko ptopagando Ameriki, se je pričele. Naperjena Je proti Nemško ameriški poklicni ligi, ki Je bila ameriška brsnža nemške delavske fronte, katere vodja Je dr Robert Ley, in aorodnim organi/acljam. Med Umi je Nemško-anieriško šolsko društvo, ki Ja širilo nacijeke ideje mad šolarji in odraslimi Agentje federalnima detektiv skega urada pregledujejo zdaj knjige in drag* rekorde nemških organizacij. Nemško-eme-riški bund Je bil si< er rszpuščen po Jsponskem napadu na Peerl Harbor, toda bivši člani bunda delujejo tajno. Libmralci v kanadski provinci poraženi pri volitvah Sto amorUkih Utalcov pokopanih v Rumuniji London, 5. avg,—Italijanski? časnikarska agentura Štefani poroča danea iz Bukarešte, da ja bilo zadnjo nedeljo pokopanih sto ameriških letalcev, ki so bili ubiti med napadom na rumun ake petrolejske vrelce. Ameri čani ao bili pokopani v Pleštu i vojaškimi Čaatml poleg trinajstih Rumuncev in devetih Nem cev, ki so bili ubiti pri istem na padu. Protestantski pastor J« opravil obrede in po pokopu ao nemški ln rumunski vojaki Izstrelili salvo Američanom v zad nji pozdrav. Večina ameriških latalcev je bila tako ožganih, da Je bUa Identifikacija nemogoča. Pomolf amorUkim vojnim ujetnikom na Japonskim Waahlngton, D. C., 5. avg.— Možnost, da bodo smeriškl voj ni ujetniki ns Japonskem dobil pomoč s posredovanjem medne rodnegs Rdečega križa, omenja pismo, ki gs je državni tajnik Cordell Hull poslsl kongresnlku Ewlngu D. Thomssonu, demokratu iz Texaaa, Hull pravi, da ao zadevni razgovori v teku, za eno pa izraža upanje, da bodo uspešni. Pomoč, če se upsnje izpolni, bo v obliki zdravil, ži veža in drugih potrebščin. V m politični jetniki v Siciliji izpuščeni Alžir, Afrika, 5. avg.—Amerl škl general Elsenhower, vrhovni poveljnik zavezniških armad v Afriki in Sredozemlju, je da nes odredil, da morajo biti vsi politični jetniki v Siciliji Izpuščeni na svobodo. Zavemikl so našli ns tisoče jetnikov v rsz nih koncentracijskih taboriščih, kamor so Jih vtaknili Musaolini jevl fašisti. Mnogo teh jetnikov se je takoj ponudilo v alužbo v zavezniški armadi. niater Anthony Eden je dejal v parlamentu, da Italija ni dobila mirovne ponudbe od Združenih narodov in da ae ti ne bodo od-x>vedali zahtevi, ki je brezpogojna kapitulacija. Eden je odgovorjal na vpra šanja poslancev, ki ao hoteli vedeti, ali ni poslanica, katero je ameriški general Dwight D. Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniške oborožene sile, na alovll Italiji, mirovna ponudba. V tej je bilo med drugim rečeno, da Italija lahko dobi Časten Wlr, če kspitulirs. "Parlamentu sem povedal že 30. julija, da saveznlkl niso po nudili miru Italiji," je rektl Eden. "Zahteva brezpogojne kapitulacije ne bo umaknjena." INACIJSKE PRIPRAVE ZA OBRAMBO NEMCUE Nemški felJmaršal zaprt v vojaški trdnjavi London, 5. avg,—Feldmarša Breuachltach, bivši vrhovni poveljnik nemške armade, je zaprt v neki vojaški trdnjavi, se glasi poročilo iz Stockholma,, ftved-ska Tja ga Je poslala Hitlerjeva vlada. V zadnjem decembru ao krožila poročila, da Je Brau-arhltech postal vodja mllltaris-ttfne klike, ki je nameravala "Izolirati" Hitlerja In skleniti mir z zsveznlki. Važna posvetovanja v Rimu Badoglijeva vlada sestavila mirovni program Bern« Švica, 5. avg.—Važna posvetovanja so v teku v Vatika nu in Kvirinalu. Maršal Badog Ho, predsednik mllitariatlčne vlade, ki je nasledila Mussolini Jev režim, je sklical izredno sejo članov svojega kabineta, na kateri beda razpravljali o kri tični situaciji. Doznavs se, ds je ksrdlnal Maglionl, državni tajnik Vati kanske državice, konferiral i zborom petnajstih ksrdinalov, ki se nahajajo v Rimu. Konferenca, katere sta ae baje udeležila tudi Francis D'Arcy Osborne in Hsrold H. Tlttmsn, re-prezentsnts Velike Britanije in Amerike v Vatikanu, je trajala dve uri. Poročilo, ki pa še nI potrjeno, pravi, da je Itelijanakl zunanji minister Rafaele Guarlglla sestavil mirovni program, ki bo predmet diskusij na današnji seji članov Badoglijevega kabl neta. Ta vsebuje naslednje toč-ke: Italija je pripravljena podpl sati premirje z zavezniki. Nemške četa se prostovoljno umsknejo is Italije, italijsnske čete pa bodo odpoklicane iz Ju goslsvije, Grčije in Prencije. Italijanski delavci, ki delajo v nemških tovarnah, merajo priti domov. vSMj Italijanske luke bodo nevtra lizirane in resorožone pod nad zorstvom zavezniške komialje, Italijanske bojne ladje pe poslane v Taranto, kjer bodo razoro-žene. Italije izpusti vae angleške In italijanske vojne ujetnike. Italijanske čete za puste vse pokrsjlne, ki so jih okuplrsle v tej vojni, Te uključujejo lirva ško, Črno goro, Slovenijo, ne pa Albanije. Zeveznlkl ne amejo okupirati Italije in ona ne sme poststt baza za operacije proti Nemčiji. Kevojska dinastija se Izreče za ustanovitev demokratične vlade in preklic raenih zakonov Zunanji diplomatičnl krogi v Bernu ao uverjeni, da zavezniki ne bodo odobrili teh pogojev. Oni še niso revidirali stališča, ki Je brezpogojna kapitulacija. NEMŠKO LJUDSTVO ALARMIRANO Madrid, Španija. 5. avgusta.— Španski tisk priznava, da je Nemčija izgubila upanje, da bo njena armada vodila ofenzive v bodočnosti, da se pripravijo 1« za obrambo, ljute bitke in težke čase. Rušenje Italije je dobilo odmev v RumunijV in na Ogrskem, aatelitlh osišča, ki že tip-ljejo za aklenitov miru z zavezniki. Dopianiki Španskih listov v Berlinu cltlrsjo izjave nemških vojaških voditeljev o odločilnih, bitkah za "trcojavo Evropo". Do padca Muaaolinljevega fašističnega režima v Italiji ao ti dopisniki piaali o prihajajočih nemških ofenzivah na ruakih frontah in oaiščnih protisunkih v Siciliji, ki bodo ustavili pohod zavezniške aile. Berlinski dopisnik madridake-ga lista "ABC" pravi, da nacij-akl časopisi molče o razpletu dogodkov v Italiji, kar vznemirja nemško ljudstvo. Optimisti Še vedno upajo, da se bodo Italijani borili proti savesniški sili na strsnl nemške srmade v dolinah ob reki Po. Značilno Je to, ker dopisniki nacijskih čaantških agentur pilijo O komunističnih aktivnostih med Italijani na aeveru. It tega mnogi sklepajo, da bodo storili korake ln zatrli ta aktivnosti. Potniki, ki prihajajo v Španijo iz severne Italije, trdijo, da nemške čete ne bodo mogle držati ozemlja ob reki Po, kjer so ssboterjl še ns delu. Ti imajo oporo celo pri italijanskih četah. Itall/anskl vojaki atražijo skladišča, nstrpsna s nemškim orožjem. Pripetilo ae Je več slučajev, ko ao vojaki odbili zahteve Nemcev, naj jim Izroči orožje. Poročila o bitkah med italijanskimi in nemškimi četami v severni Italiji se vzdržujejo. • V spopadu v Milsnu Je bilo več nemških ln Itslijsnsklh vojakov ubitih in ranjenih. # • _______________ • v, i« Nemci zasegli italijanske transporte Istanbul, Turčijo, B. avg — Nemci no zasegli tri Italijanske trail« r/<>j te z vojaki vred, ko to ' slavili« it zalivu pri Kreti, grškem otoku, da nalože | kurivo Italijani so proteetlrall, toda dosegli niso ničeear, Nemci ao Jim povedali, da bodo traits-[ port i internirsnl, dokler se ne razčisti situacije v Italiji. Transporti so nsmersvsli odriniti v Italijansko luko. V Turčijo do-v ilo jioročilo ne omenja drugih detajlev, toda mnenje prevlad u je, da so ae na tranaportih I nahajale italijanske čete, ki ao se vračale domov Iz Dodekane-škili otokov sli pa Iz Grčije. Stalin odpotoval Toronto, Ont., Kanada, 5. avg —Liberalna vlad« premierja Harry ja Nixona Je bila poražena pri volitvah v provtoei Onta-j tronto rio Zmagal Je Mitchell Hep- "" bum, bivši liberalec, ki Je kan-| London, i evg,-«em dospelo dldiral kot naodvUndL Liberal Švedska ustavila prevoz nemških čet d ao dobili samo li eodežev v eef »talin provinčni zbornk i Hepburnova akupina Hi druge »trenki pe 37. Nekaj eediftev eo dobili socialisti In konservativci. • New York, ft. avg -Radio is poročilo pre vi, da Je premier'Jo-1 Stockholma Je sporo«!, ds Je zepueOl Moskvo in I švedska vlada razveljavila pood potov a I na fronto. Njegove1 godb«i z Nemčijo se prevalanje p.»le bo v odeotnoetl opravljal nemških čet po švedaklh tleh na V. M Molotov, komisar za zu- Norveško In Flnako Ts pogod* nanje zadeve. 1 ga Je trejele le tri lets j Delavci glasovali za oklic stavke Springfield, 111., S. svg.—De-lavci, u|»«lenl v dveh tovernah Alti* • Chalmers Manufacturing Co., so se s 1000 proti SM glaao-vom i/rekli za oklic stavke. To Je bilo prvo glssovsnje v soglasju s provizijami Connally-flml-thovega proti sta kovnega zakona. (ilaaovanje eo zahtevali uradniki 50 distrikta rudarske unije UMWA, ki se Ji sapietel v joriadikcljekl spor a unijo United farm Equipment J« Metal Wmkersy Zakon določa, da morajo delavci čakati trideeet dni, preden sastavkalo, po glasovanju za oklic stavke. PROEVETA PETEK, 6. AVGUSTA PROSVETA THE ENLIOHTEMMEKT *_ OLA1ILO W LAgJMIVA SLOVENSKE MAJIODIfE PODFOHMI RwoMm m Zdrušeoe dri** (Ureo Chicofe) te law m teto. 00 00 pol tet«. SI M m Setrt tetal M Cklsags U $740 sa eelo leto. 03.71 u pel tetoi M ImmmIto 00.0*; ■ tor lb« (Jailed Stoto« (except Chieo /hlugt aai Clnn 0740 fw ffH. 0040 por fosr. imuiu llohoplai doptom to tleo*ov m eraSaJe Rokopisi lito r »m« tmUm (Mto. dram« pesmi 114.) to ttm)o poSllJaielJu te v »lutoju. to Je prfloSU MvMtUiDg rates on hthww>■ MmiiiHpl« e# •nd n—lIHled ar tic te« will not bo roturnod. Otbor pter* poom« •!«.. will be r.tumad to by Mll addTMMd sad stomped ■aster oa vsa. kar ima stik ■ PROSVETA 2007-00 So. Lawndala A?«M Chicago S3. Uliaols MEMBER Of THE rEDEKATED PREM Glasovi iz Datum v oklepaju na primer (August 31, 1943), poteg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s u-m datumom potekla naročnina. Ponovili jo pravočasno, da se vam list ne ustavi.__ Struženje z revolucijami Amerilki sovražniki demokracijo na bur bonski strani (Hearst, McCormick, Dies et comp.) gobczdajo že ves čas vojne, da konec vojne bo ta, da bo boljševizem žalil Evropo. Burboi^ki gobezdač si ne morejo misliti Evrope brdc Hitlerja ali Stalina. Prvi ali drugi—tretje poti ran je ni. Da bi bila evropska ljudstva zmotna sama urediti svoj dom v smislu demokracije, to jtftl'fte no misel ne prtlle. Burbonci verujejo v vlado okovane pesti in okovanega Škornja. ' 1 , Padec Mussolinija pred dvanajstimi dnevi jim je nsrsvnbst zme Sal možgane Kar histerični so postali. Če je Mussdllni padel, Če je padel fašizem, kdo pa bc zdaj vladal v Italiji? Demokracija? KakSna demokracija? Kje pa imajo Italijani kaj demokracije?— Ako ne bo faSizma, ne ostane drugega kot—komunizem. That's all. Komunizem! Demonstracije delavcev v Milanu in Turinu za mir, slovenske demonatracijo v Trstu za svobodo—vse to so v smefiškem bur bon skem tisku začetki revolucije—krvave, rdeče, bdljšcviSke revolu cije v Italiji... Drugega ne more biti; če ni več Museollnljs, mora biti Italijanski Lenin... MarSal Badoglio je le italijanski Kerenaki ki vsak čas zbažl pred italijansko rdečo armado. , . (Primerjanje Badoglija o Kerenakim je grda žalitev za Kercnskagg.) In kakor nalaSČ za ameriSke burbonce je nekaj prej priSlo vest iz Moskve, da ae je tam sestal "odbor svobodnih, Nemcev," k: je objavil manifest, pozivajoč Nemce v rajhu, na) se dvignejo revoluciji. . . Poziv iz Moskve no revolucijo—kaj drugega naj to pomeni, ako ne komuniatične revolucije?!—Burbonci pravijo, da so ta poziv iz Moskve in italijanske dogodke pravilne sešteli: dve in dve je Štiri—in ergo; Evropa je na pragu boljSeviSke revolucije!— Kar tako!— V Ameriki je Se mnogo, mnogo tepcav, ki vse to verjamejo Ne morejo drugače, ker tako oo naučeni. Vendar je ta propagan do straSenja z revolucijami velik bluff negjlede na let do burbonc sami religiozno verjamejo, kar gobesdajo. V danaSnji Italiji ae omenjajo demokratje, liberalci, aocialiot in komunisti, ki pripravljajo tla demokratični republiki, ampak sa amciiSke burbonce bi bila že demokratična republika v Italiji bolj Sevizem, ker oni ne poznajo nobene razlike med liberalci, aociallotl in komuniati in zmešajo vae skupaj v enem loncu, i | ur Ll A — I — I i J.____i___l.ll__i___Li___i i _ 1 naselbin Stari spomini u White Valley. Pa^-Dne 15. ju« lija je minilo 49 let, odkar se je moj mež "obesil" (v zakonski jarem) in Se danea viol na tisti "Spagi", ker se Se ni utrgala. Oba sva Se pri življenju In tudi za silo pri moči—na veliko so-boto sva Se pooadila tri buSlje krompirja. Ako bi opisala najino življenje, bi bil roman, ne dopi*, ampak bom pisala za naSe dopisovalce v Prosveti. Zame so najbolj zanimivi dopisi od mater, ki imajo svoje sinove pri vojakih, in pa o teh na-Sih ubogih majnarjih, ki so zdaj tako na zadnji stolček postavljeni, ds morajo delat neglede, če imajo kontrakt podpisan ali ne. Same za majnarje je vojna, za kompaniste pa ne. Jaz vem, kaj se pravi biti majnarjeva žena, saj Je moj mož delal let barvanjem doma. Predno poro- je bilo ime Mike in je imel eno nogo nekoliko pohabljeno. Vselej sta ae oglasila pri nas In od njega je moj mož tudi kupil obleko. On je rad pil mleko, kakor na primer Barbič, .in tudi kakSno kokoS smo stisnili, kajti imeli smo jih doma. Kje je pa Anna Grobin? Tudi ona je včasih napisala kaj zanimivega, toda se že ni dolgo oglasila v Prosveti. Ona je pisala, da je v starem kraju doma v Prevsrju. Ce je to Prevarje pri Južni Seleznlcl, smo potem sosedi, kajti mi smo iz Žusana. Emma Žetour, 758. Poročilo zastopnika Horminto. Pa.—Zadnje čase sem bil zopet na agitaciji, prej pa sem imel "počitnice" na lestvi, to je s prenavljanjem in v majnl in dvakrat mu je nogo zlomilo. Jaz sem pa bila na operaciji Štirikrat in tudi devet otrok sva vzgojila in poročila. Toda voe akupaj ni naju toliko prizadelo kot ti nesrečni Strajki. Ko sva nekoč dala majnarjem zemljo, oziroma prostor za seje, potem ova bila pa "finish"—na, nje. cam o mojem potovanju, naj omenim, da se tukaj ali tam kdo izrazi napram meni, da "Zor-nik ni Se nikoli delal", drugi zopet, da sem "bum" ali kaj podobnega. Nekateri ljudje so mnenja, da je edino delo kopa nje premoga, vse drugo je igra- črni listi. O tem bi lahko veliko pisala,'kar mogoče tudi storim enkrat pozneje. >Tudl vem, kaj je Lewis. Vsi veste, kako je skrbel za majnarje in gledal, da so kompanlsti imeli dovolj premoga. Ako je majnarje poklical na Strajk v West Virglniji, so v Pennsylvs-niji delali s pofoo paro, če je bil Strajk v Pennsylvaniji, so pa v West Virglniji in v Kentuckyju delali noč in dan, samo da so kompanije imele dosti premoga. Na ta način unija seveda ni mogla zmagati, niti organizirati majnarjev. Ampak o tem ni vredno pisati, kajti oni, ki so Strajkali, itak vedo, glede onih, ki nioo Strajkali, pa nič ne zaleže. Prej sem omenila, dfe ao zanimivi dopisi mater, ki imajo svoje sinove pri vojakih. Ko oem čitala dopis mrs. Louise Petach, nisem vedela, da se jočem, dokler ni solza kanila na Prosveto. Res uboge matere. Koliko morajo prestati predno zrede sina, df lahko nosi puSko. Ali, mate-re, bodite pogumne. Lahko se Mi bi želeli, da omenjena politična kombinacija^ Italiji pride fw ....r._r ^ na krmilo—neglede na komuniate. ki so zraven—ampuk kdo zunaj m«Uvlte kersteUredilesinove Italije ve resnico o tej kombinaciji? Koliko pravih Liberalcev, so- d» .. morcjo Vojskovoti in bra' cialistov in komunistov je danes v Italiji? Mussolintjeva drhal je v dvajsetih letih uničila vae, kar Je bilo bojevitega in kar ni pobegnilo na tuje. Komunistov je bilo najmanj med vsemi strankami V Italiji Se pred faSiztnom, torej ob koncu zadnje vojne, ko je bilo komunistično gibanje po vsem svet\j na svojem višku. V zadnji italijanski zbornici, ki je bila svobodno izvoljena in kater6 je Muaaollnl razbil, je bilo 16 komunistov napram 107 klerikalcem, 122 socialistom in 275 liberalcem vsake vrsto—kljub temu je Mussolini zmagal s svojo fašistično bando pod pretvezo, da bo ob^roval Italijo pred komunistično revolucijo. Scftnajst komunist«./v zbornici je ogražalo Italijo z revolucijo! — — * Nič bolje ni bilo v Nemčiji, daoi Je bilo tam veliko več komunistov kot v Italiji, ampak socialiati so Jih nadglasočali pri vsakih volitvah -kljub temu se Je Hitler drl, da ga je Bog poslal, da rcSI Nemčijo komunistične revolucije. . . Danes je v Italiji in Nemčiji popolnoma drugače; kakor ao faSI-•ti v Italiji uničili in razpodlll vse aktivne socialiste in komuniate. tako no Mciji v N« m^m zatrli in uničili vse, kar Je bilo demokratičnega. socialističnega In komunističnega, kar ni zbežalo na tuje. (Tisti "odbor svobodnih Nemcev" v Moskvi je akupina nemSkih komunistov, ki »o pobegnili v Kusijo leta 1933, ko je Hitler priSel na krmilo, in v svoj krog ao dobili nekaj nemSkih vojnih ujetnikov ) Onih, ki so se potuhnili In ostali doma, Je malo in selo dvomljivo je. da bi bili zdaj aktivni za kakSno boljScvtšbo revolucijo. Kevolucija v evropskih deželah pride, ampak ne takSna, s ka-kiSno sttaiijo amutiAki in drugi burbonci -ekonomski in socialni leakcioneiji, ki m< navdušujejo za predvojni "status quo." Komunisti, ki so bili tik po zadnji vojni velik faktor—ne velik po Številu, temveč po kriku, sklicujoč se na Huaijo—v splošnem socialnem nepokoju. ne bodo po tej vojni noben faktor funaj Rusije. S tem ni rečeno, da ao izginili popolnoma, toda nekdanjega vpliva nimajo več in to manj ga bodo imeli po vojni. Daai fcomunlatična piopaKanda ie danes zelo rogovill tu in tam. fakt je. da se je komunistično gibanje že izživelo in bolj in bolj drsa navzdol. Revolucija v Italiji in Nemčm (in satelitskih d&elah) pride, ampak ne če* noč Najprej pnde zavezniška vojaSka okupacija. 1**1 katero ne Im> nobene revolucije. To pa ne |iomeni. da bodo .•meniki angleški in ruski vojaki kolektivno igrali vlogo kontra-levolucionarjev in zatrli vaak«» revolucionarno gibanje. Cesar ne l*i tipu ne bo tteba rotirati. Ce bi ne bilo okupatorjev', bi bilo v ' K v ropi oo razKulu nartfaSizma precej—anarhije; izatradane mno-j žice niso /mve*tvo bo kruto ogoljufano Na meet o demokracije m miru dobi novo diktaturo in novo vojno. niti naS novi dom. Jaz do zdaj Se nimam evojlh sinov pri vojakih, kajti ao ie vol stari nad 30 let. Imam pa Sest vnukov, za katere ml je tudi težko, ker ao na razne načine prizadeti—ta nima matere, drugi ne očeta. In tako ae zmiolijo na staro mater, ker Je ne morejo pozabiti, kajti skoraj ni dneva, da bi od katerega ne prejela kartice. Vae dopisnike bi morala pohvaliti, posebno pa Barbiča in Franka Finka, ki tako fajn pišeta. Tudi ne smem pozabiti Anne Kaferle. Takih Sen je treba. Ce bi okupaj prišle, bi se lahko kaj več pogovorile, kajti jaz ni sem dobra v pisavi. Tudi Katharine Krainz iz Dctroita je Študirana in dobra dopiaovalka. Mrs. Krains, rada bi vedela, če ste kdaj Sivell v Johnatownu, Pa. Pod tem imenom sem Um poznala dva. ki sta obleke prodajala in ata prišla tudi na Blaekar, kjer sip<> takrat ilvcll. Njemu Človek se nauči, ako dolgo Sivi, da vae očitke in psovke požre, vendar te srce vseeno boli, ko se voe svoje življenje ubijaS ravno za te jjudi, toda ti dajo psovke namesto priznanje. Pod piaanl je 7. maja prekoračil 63 let. Ker oem po mnenju neka terih "bum" In baje nisem "Se nikoli delal", bom najprvo Via-plaal nekoliko vrstic o mojem življenju, katere naj prečitajo oni, kajti dopovedati jim itak nič ne moreS; ako pa tudi teh vrstic ne bodo hoteli čitati, na, jih prečitajo pa drugi, tako da ne bodo j>oolušali hujskačev proti meni. Rodil oem se v vasi Cez Sočo pri Bovcu—vas je imela 165 Številk. Leta 1887 sem začel hoditi v Solo k iupftiku, kajti takrat Se ni bilo tam učitelja. Pouk je trajal samo dve uri na dan, in sicer za prvi in drugi razred popoldne, za <*retjl In četrti pa dopoldne. Potom ao me občinski možje izbrali, da bi Sel v gimnazijo v Gorica, da bi se izučil za učitelja, ampak moj pokojni -oče Je hotel imeti Toneta doma na kajži, kajti takrat sem bil Se edini sin. Izdelal sem štiri razrede in predno sem končal Solo o 14. letom sem dobil spričevalo prvega reda, to je vse prav dobro. Leto pozneje je bilo treba iti po svetu, kajti na malem gruntu se ni pridelalo dovolj za družino, davke, obleko ltd. V zim skem času me je oče vzel na Gornje Štajersko, kjer aem brodil sneg in mraz do 30 stopin ped ničlo ter nosil na hrbtu raz no robo v teil 75 funtov. Seveda sva z očetom hodila peš in napravila več milj dnevno po hribih. Poleti pa je bilo treba delati doma na kmetiji. Za pod zob nI bilo drugega dovolj kot le polente, masti pa zelo malo aH nič. Delali je bilo treba od zore do mralto ln vae znoeiti domov na plečih, na primer seno 12 kilometrov daleč. NaSa družna je bila vojeSko vzgojena. Očeta smo ubogali na pogled, zadostovala je samo beseda. Ker nem bil najstarejši Od otrok, sem tU tudi najbolj iz HMjl sttMi*. fflmm. ljudje pozabijo. O peveda ^ ne bodo prišle obljubljene reforme, potem se bodo šopirili, čeS, ali vam nismo pravili. Am^ pak po mojem mnenju ne b kot agent za pivo, to je sti jim, saj ne vedo, kaj delajo . . Torej Zornik—"bum" in "lenuh"—stanuje še vedno v isti hiši, v katero sem se naselil 22. januarja leta 1908. Poleg tega sva vzgojila tudi štiri otroke. Starejši sin je pohajal štiri leta in pol v Carnegie Technical, kjer se je izučil za električnega inženirja. Zdaj je že osem let uposlen kot električni inženir pri Utah Light it Power Co. v Salt Lake Cityju, Utah Hčerka je poročena z uglednim mehaničnim inženirjem, ki je napravil doktoratski izpit.. En sla dela kot "welder" pri Westing- "Hudiceva Iznajdba Monroe, Mich. — Meseca novembra leta 1940 sem pustil delo v Buttu, Montana, z namenom, da grem na lov v državo Missouri. Potoval sem z busom in srečno dospel v mestece Marce-line, Mo. Že drugivdan si dobim lovsko dovoljenje in pričnem z lovom na zajce. Sobo sem dobil pri neki stari Ženici, da sem spal v "krevetu," se lepo bečlal in pekel zajce. Ženica je bila stara 73 in bila je sama doma pb mpjem prihodu. Vprašam jo, kje je njen sin Frank in njegpya mlada žena. Ko sem leta, ,1933 potoval skozi to mestece, sta Še stanovala pri njej. "Veš, moj sin se je odselil od mene, ker se z mlado nisva mogli razumeti," mi ženica začne pripovedovati svojo povest. "Kupil si je hišo in sedaj stanujeta tam in že imata tri otroke. Ona bi bila kmalu vzela razporoko od njega, ker sin ni hotel iti od hiše. Ja, vse to je bila moja krivda, kajti sem preveč trdo postopala z nevesto. Sedaj vidim to zmoto in mi je žal. Sedaj jo imam rada in jo cesto obiščem, ko gre sin na delo kot zavirač na tovornih vlakih." Starka dobiva starostno podporo ali pokojnino, nekako $18 do $23 na mesec, včasih manj, drugič več. Ker nima zob, ji ni več dosti do pečenke, ker je nima s čim žvečiti. Da bi si sirota dala napraviti umetne zobe, če bi bilo dovolj copakov na razpolago, tega ne, kajti po njenem zatrdilu je umetno zobovje— "hudičeva iznajdba." Ko mi je to rekla, sem ji omenil, da bo sedaj samo lizala kot mali mucek močnik iz sklede. "Druge poti ni," mi pravi in se nasmeje z brezzobimi usti. Jaz sem pa lovil zajce, jih nosil domov in se mastil z njimi. Starka si je v zajčjo juho na-drobila kruha in tako po svoje naredila menažo. Tam so pred leti živeli T?remo-garji, sedaj pa jih ni več, ker so rovi izčrpani. Nekateri so pomrli, nekateri pa se preselili drugam za delom. Tam živi le še en premogar, doma iz Mrko-polja; je oženjen in ima dva otroka, stara od osem do deset let. Res velika aprememba v naselbini Marceline. Sinovi in hčere nekdanjih tamkajšnjih majnarjev so se večinoma poročili in se Izselili v mesta. Ti so Sli v Chicago, oni v Kansas City, ml je povedala ženica. .Pred 15 leti je bilo te mladine na stotine tamkaj. Vetfko jih je odšlo tudi proti zapadu in' starka jne je kih nekje v Californiji kot letalski mehanik. Torej ali bi mogla biti družina tako vzgojena, ako bi bil oče v"bumM, "lenuh" aH kaj vem, kaj Se vse? . Zadnjih deset let sem sc podal na agitacijo za delavske publikacije. Tudi U kruh je z žolčem namazan, ampak kdor je vztrajen, izkušen in razumen, vidi, da so med Ignoranti, izzi-vačl in demagogi tudi dobri ljudje, ki gredo delsvskemu agitatorju na roke. Kdor razume, ako hočemo, da gre civilizacija naprej, se ne bo oziral na te "hek-lerje" in klade preko ceste, ker taki ljudje oo bili v vseh časih in bodo Se dolgo. Ampak zgodovina jih bo poznala samo toliko. kar v resnici so Tako bo tudi po tej vojni Neki Francoz je pred par leti napual članek, v katerem je rekel. da le oni, ki zagovarjalo ideale v tej vojni, bodo živeli v zgodovini, kajti zmagala bo pravica. Predsednik Roosevelt j je v svojem zadnjem govoru po ; radiu oSvrknil nekoliko tudi n#-zadovoljneSa Sicer bodo neka teti trdili, de so ga podpirali sva č*o vojne, ker pač gUslijo, da P" vprašala, če sem katerega videl, house Co., en sin pa je pri v^JJZTJtno^^pS^ deželi. Nisem videl nobenega, in tudi Če bi ga, bi ga ne poznal. "Vidiš, sinko moj, kako se je vse to raz teplo po Ameriki. Tako je bilo tudi z nami pred leti. ko smo zapustili svoje drage v starem kraju ter odSli v novi svet," mi potoži ženice ln dve debeli solzi ji zdrkneta po uve-(Dalje na 3. strani) Pred dvajsetimi leti (Is Proovetc, f. avgusta 192M Domačo vesti. V La Ssllu. 111. je pri delu na farmi padel z voza tn se ubil rojak Anton Gr»* hut Dolarske vootL Nsraščarje mezd v Združenih državah J* doseglo višek ln zdaj je zečelo padati. IsosMiiTa Balkanska banks v Belgradu s osemnajstimi nm> Joni švicarskih frankov kapiuU je skrahirala.—V Nemčiji se nadaljujejo krvavi izgred' lovlsosks ftnaUa. 8ovjet> * nakolektali od kmetov toliko šila, da ga imajo osem ooMiJ«^ < ton aa na prodaj v Ineaemstvu- 6. AVGUSTA vila Italiji svoje teritorialne zahteve, predvsem za Trat in Reko. V tem slučaju bi postal Trst odprto pristattiiče za A^trij0. Madžarsko, Švico in Italijo. Dobro poučeni krogi trde, da se bo jugoslovanska vlada zaradi naglega razvoja dogodkov kmalu preselila i* Londona v Kairo. Glasovi iz Slovenska Narodna Podporna Jednota ICS7-SI So LawndaJe Chicago 29. IlUnoia ,, OLAVHl ODBOR naselbin (Nadaljevanji a I. at rani.) lem licu. "Oh, kako se mi to vse milo vidi sedaj. Ako bi sin nt živel v tem meatu, bi od aa-m« žalosti unfrla. Nobenega starega znanca ni več tu, hčere >0 mi pa obe v IUinoiau. Zdaj sem aama in mi je tako dolgočaano, da ne vem, kam bi se obrnila. Pred leti je bilo ob sobotah in nedeljah toliko nalih pmnogar-je v. Vea vrt so zasedli in kramljali ter v senci pili peneče ae pivo. Poglej zdaj na vrt in drugega ne bol videl Vot vrabot.. Dva meacca aem bil na lovu v Marcelinu, potem pa h« podal dalja. Sredi januarja sem prišel v Milwaukee, kjer sem aku-šal dobiti dalo. Ko poizvadu« jem, mi povsod pravijo, da 1« one upoalujajo, ki so že ved let delali za družbo, ne p« no vodo« šlecev, kajti je še nad 45,000 brezposelnih delavcev v meatu. V MUwaukeeju sem ostal dva meseca. Ko sem aa dobro naca-pal, sem pa spet odšel na buano postajo in si kupil vozni listek do Butta, Montana. Tako sem bil pet mesecev brez dela, ae dobro odpočil In pridobil 40 funtov na teži. Torej za utrujenega delavca ni boljie pilule kot parmeaečna raaporoka od dela. Vse se mi je čudil? radi moje debelosti, ko sem prllel v Butte, kajti tehtal sem 210 funtov, kot ie nikdar prej ne pozneje v mojem življenju. Kdo bo rekel, da ni zdravo delati v bakrenih rudnikih v But-tu. Ampak kar po malem ubija rudarje v tem mestu, je drugo poglavje. Kdor hoče natančno vedeti o tem, naj se tja naseli in opazuje njih početje, ko so proati od dela. Pravijo, da ni pod soln-cem takega naselja kot je Butte. Tam je vse in nič. Mesto ima neko privlačno silo, kakršne ni v drugih mestih, Človek ga mora dobro preitudirati in o njem razmiftljatl, če mu hoče priti do dna. Kako sem mogel ostati pet let na delu v najbolj vročih rudnikih pod solncem? Tam je tudi najbolj diktatorski tn priganja-Iki sistem na svetu. V Buttu je že delalo milijone delavcev iz vsega sveta. Vsako leto jih na tisoče pripotuje in odpotuje in UNITED STATES SAVINGS flONDS AND91AMP0 math nrraovicn, modsoani* flNCKNT C A INKA R ________ f. A VIDE* ___________________ MIRKO O KUNEL___ JACOB gUPAN .............. DONAl.D i I.OTMCIl ,. . aunoLPH uacil_____ —NI a IllSt St., I'lavaland Oh k) ..JM7 ao. l.awndala Av». Chi«««u U. lil. M|1 ao Uw«dtli Ava, i*ltie««a M. Ill MIT ao. Uwmlala Ava. CMoagu M. IU -JV.J400 ao. Lombard Ava. H»iwyn, III, \W aa. Trumtuli Avo.. Chiosg« u III —tw a moui at. ciavtiM*. a ANTON aHVLA*, ar« niANK VRATAHICH raANK ttAHmo ANnaaw VIDHICH. ... iOaaflllNE MOČNIK I« murnu ....... ao« M, Arm«. Kaniaa ..........-..... ...Ill Tanar at, Luaarna Pa 1MII Muakuka Ava . Uavaiami ||. Oh (o ».—•••.m foroal Avo.. Johnstown. Pa, ---ttl & I*to atrial, t'lawland. Ohio Je najbolj menjevalni prostor dela pod solnoem. Če bi bil Butte tako veliko mesto kot je na primer Chicago, bi morali vaako leto priti val delavci iz Evrope in ae prienjavati. Domačini nazivajo Butte "naj-bogatejli hrib na svetu." In je rea, kajti v aebi ima veliko akriv-noat, kateri j* težko priti do živega. Dal bi »e naplaati lep roman, ki bi zanimal zlaati vse one, ki ao že kdaj delali v Buttu. u, Frank Kroll. Par VICTORY Ofoniiva § Trinerjavim grenkim vinom jo najbolj!« stvar No aakajta na napad lelodčne no-rednosti. Postavite m mu v bran. Trinorjavn grenko vino 1 Vitaminom B-l je kot ročna granata. Oči-iti čreva in jih drži tista. Rabilo kot ja predpisano na steklenici. Vsak lekarnar vam lahko poatrele, Če pa ga na morete dobiti v vali sosedlčinl. pollilte li.SB ali M 10 na Jea. Triner Crp., 1 m tt. Ashland Ave., Chicago, III, in dobili tiodete 1 ali 6 alekleni«) Trinerjevega grenkega vina I Vitaminom B-I. poltni-ne prosto. —(Adv.) Jugoslovanski kraji morajo imoti nomika imena polog hrvaških Washington, 2. avg. (ONA) — Iz Budimpešte poročajo nem-Ikemu čaaopiaju, da je hrvaiki notranji minister odredil, da morajo nositi vai hrvaiki kraji, v katerih je vaaj 20 odatotkov nemškega prebivalstva, ooleg svojega domačega hrvaškega imena tudi le uradno nemško Ime. ar' Oprostilo ml, da ie malo pobaham, ker jas rglfdam le mlad in opravljam dobro delo, prav kaker Čisto nov električni gladilnik. Seveda priananje aato gre moji laatniei, ker ml posveča posebno vojno palnjo. Ona ve, da ae material, ki ae rabi iš izdelovanje električnih gladilnikov rabi aa izdelovanje vojnih potreMčtn, sstouona skrbi, da ae nahajam v dobrem staoju, dokler bo trajala vojna. A*e ima val gladilnik električno vrv, da ae vrnit« proč, vedno preje utdknito atikalo v gladilnik, potem le le v »likalo na steni. », Kadar ste gotovi s pegla. njem, izpulite stik najprvo ix •lene, potom le 1o Ir gledilnika. Nikdar no potognlte m vrv. Pomnile, ne pustite nikdar, da bi $» vrv dotikale vročega gledilnika, ali da bi s* vrv drgnila ob rofc mize. Oboje pi odrgne insulaeijo ne vrvi. Jas mislim da je dobra ideja, da tudi vi skrbite za val električni gladilnik. Vsakokrat obrilit« val gladilnik spodaj, ko ae ohladi po uporabi a vlafno ounjo Če potrebno lahko rabite milo, ali lahek milni pralek, toda nikdar pa ne utaknlte gledilnika v vodo. Vsak mesec nadi gnile gladilnik spodaj s parafinom. ali ps t voskom. ftaqpak ka| /o se pa vseeno kaj narobe »godi? Ako vai gladilnik sačne kaseti, «) • so plevo/ segreje, tedaj ga dajt* takoj pi oglodati IsMstnu poprevtjafu. Ako gladilnik ao dela, kakor treba, piedrwi ga obsodit« da je potovarj«»> poglejte, če je stike* lo prav sataknjono, le j« otok trtčnl premik ne svojem maslu In če £> elektrika v stikalu. Malo takega ptoglada vam rr ogoče prihrani denar. Vldile laka je. čisto pn prosto je, če skrbite sa val gladilnik, de so ne pokvari , , . In to pomeni rolo veliko aa trpofouet vetoga glad tin Ika Govoreč Is skulenj, jas vem, de te sugestijo bodo vam po-rnagale, da so val gladilnik vam ne bo postaral, ne Isrebil, Uprejmiio ta moj naevet Zs> čnite tako p>. Veronika si je obrisala koso, vzela najbližjemu kamen, jo nabrusila in kosila dalje. Mrak se je zgostil, a ga niti ni opazila. Odložila je koso šele, ko so pokosili ves travnik. Tedaj pa je vzšel že mesec. "To je deklina!" jo je pohvalil gospodar in ji prvi ponudil steklenico z žganjem. "Saj se menda tudi tega ne boš branila?" "Seveda ne," se je zasmejsls in močno potegnila. Potem so posedli in pojužinali. Črn kruh ji > bolj teknil kakor mastne žemlje. Fantje niso mogli odtrgati pogleda od nje. "Od kod si?" jo je spraševal gospodar. Veronika je povedala. Nekdo je že bil v Ravnah, celo za njihovo hišo je vedel. "Pa to so vendar bogati kmetje!" je dodal in jo nezaupno pogledal. "Saj tudi smo! Jaz pa služim!" je odgovorila trpko. "Zakaj?" je vprašal gospodar. Veronike ni pojasnila. Vstala je. ••Tako, lahko noč!" se je poslovila. "Lahko noč! Pridi jutri pomagat sušit! da za takšno dekle, da služi gospodi!" vzkliknil v slovo Meškov Tina, tisti, ki ji je posodil koso. Gospodar pa je zaklical za njo na cesto: te boš šla tam proč, pa pridi k nam! Vprašaj po Cehu!" Ko se je vrnila pozno v noč, jo je gospa sprejela s kopo trdih based. 'Tako ja!" se Je razburjala. "Vse ste enaka! Ko nič ne zna, se vsaka dala ponižno, da bi potila z njo, in prsvi, da nima nič s fanti in da na hodi v gostilno. Prve tedne res tiči samo doma. Ko pa jo nekaj naučim, potem se šele pokaže, kakšna ja. A tako ne bo šlo, ljuba moja! To je bilo zadnjič; le enkrat, pa si poišči drugod. Kar takoj mi boš šla!" * Veroniki pa njene besede niso segle do srca. Brez besed je opravila svoje delo in odšla spat. A gospa je tudi naslednje jutro ni pustila v ml Ki. "Kje si bila? Saj si rekla, da nikogar ne poznaš!" je silila vanjo. Naposled je Veronika le povedala: "V Lukovclh sam pomagala, pokositi velik trivnik, če že hočete vedetiT Y Gospa jo je najprej osapla pogledala, čez čas pa je zardela po vsem obrazu, še na tolsti vrat ji je aegla rdečica. Potem je šele prišla do besede. Iz nje se Je kar vsulo: "Kaj pa misliš, dekllns! Nisem kakšna kmet-ska botra, da b| me nalagala! Povej mi takoj, kod al se vlačila!" Veronika pa je ponovila kakor prej, le nekoliko glaaneje: •Povedala sem vam že: kosila sem! Mi kmet-skl ljudje se na ležemo!" •Tako? Tudi nesramna znaš biti!" je vzrojila goapa. "Ne, ljuba moja! Ali mi takoj povej, kje si bila, ali pa pojdi še danes od hiše! Kjer si kosila, tja lahko grei tudi sušit!" Veronika je za hip prebledela, a ie ji je legel na lice blažen smehljaj. (Dalje prihodnjič.) Pod severnim nebom Pavel NlsovoJ 16 Bujok je nekaj časa brskal po *<*plh in skrivaj ogledoval postavo gospodinje. Vera Je opazila njrgov pogled in se neugodno (»jčutila. Postala je nemirna. Tods Bujok je postal že smelej-Al. Ra/gorvl ne je, nehal preiskovati žrpr in dejal s zlobnim nasmeškom: Mislim, da sem is-tiubtl pumo. Morda opraviva brei njena'" Napravil je korak proti njej in zapičil pogled za ovratnik njene bluze. Vera je prestrašena vstala. ' Vr Ne razumem vaa! Kej hočete*" Bujok je upihnil luč. hitro pograbil /eno, ki je zakričala, in jo hotei vreči na tla. IVevrnjen stol je padel, manjši predmeti so se trkljali po tleh, otroci ao Se spustili v jok. Vera se je «»bupno trudila, da bi prišla na hodnik do bližnjih vrat. v tretjo sobo, v katar! ni nihče stanoval In kjer je seds) ležal bolan pes Toda slučaj J« hotel, da j« Bujok sam odprl vrata. Takoj je »čutil zobe na avoji nogi. Spustil Je ženo in se začol boriti s psom. V tem trenutku je planil v vežo Vorobjov, ki Je šel počasi za Bujokom, ko ata prišla v bližino hiše. Zunaj Je stal pripravljen. Skočil je na Vero, (i je vstala, in jo s težkim, živalskim sunkom podrl na tla. Obležala je brez moči, vdano, zaprla oči in od gnuaa in bolečine stisnila zobe. Vorobjov se Je v triumfu in samozadovoljnoatl gfavnal. žena je ležala pred njegovimi nogami in tekmec ae Je še vedno boril s psom Urno, mrzlično je, odpel jopič in stegnil roke po ieni—tedaj pa je nanadoma omahnil. V sencih je začutil strašno bolečino, ko Je odprl oči, je letal na tleh poleg žene. Nad seboj je videl cev revolverja In divji, pobesneli kapitanov po-gled. Vorobjov je počasi vstal In ae btez teptce opotekal k vratom. Ob« sovražnika — človeka in psa — je bilo težko ločiti. Bolni lies, ki je bil s nožem že tako oboden.