3%haja
Irikralria iexjerit
v ioreK, četrtek,
soboto.


three tim« aueek Tues dajj,7}mr$cl<ttj Saturday.
GLASILO SLOVIIinGA KATOLIŠKBGA DELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORTA V CHICAGO
§TEV. (No.) 94-
CHICAGO, ILL., TOREK, 7. AVGUSTA — TUESDAY, AUfeUST, 7. 1923.
LETO fVOL^
Položaj v Jugoslaviji.
(Izvirni dopis iz Slovenije za "Edinost") • - «
(Konec.)
Za Bosno in Hercegovino:
1.	Na vsa važnejša upravna mesta se nastavijo sposobnejši in objektivnejši uradniki s potrebnimi kvalifikacijami, ki bodo vpoštevali potrebe in razpoloženje celokupnega ljudstva, posebno pa se sedanji pokrajinski namestnik (ki je proti večini ljudstva v Bosni in Hercegovini odkrito zavzel neprijateljsko stališče) znamenja z boljšim in nepristranejšim.
2.	Razmeščanje uradnikov Se vrši po stvarni potrebi, ne pa iz strankarskih razlogov, in izvrši se poprava premeščenj in od-puščenj, ki so se zadnje leto vsled takih razlogov izvedla.
3.	Vsem samoupravnim telesom (občinam, trgovski zbornici itd.) se vrne samouprava in v to svrho takoj razpišejo volitve za vse mestne in organizirane selske občine, v neorganiziranih vaseh, pa se potom volitev postavijo vaški načelniki.
4.	Gospodarske ustanove v Bosni in Hercegovini sorazmerno enako podpirata tako vlada kakor Narodna banka ter se jim ne dela ovir v njihovem razvoju, kakor se je to godilo doslej.
5.	Povrne se odvzeto orožje, na katero so imeli lastniki orožne liste; odstavljeni vaški načelniki se vrnejo na svoja mesta. —
6.	Vaškemu prebivalstvu v stradajočih in pasivnih krajih se pomaga s hrano in semenom, ki naj se ne-deli po verski ali strankarski pripadnosti, marveč po potrebi in pomanjkanju.
7.	Razdelitev občinskih pašnikov se ustavi, odvzeti pašniki se vrnejd občinam, a razdelitev državnega sveta, ki občinam ni potreben, se vrši po stvarni potrebi.
8.	Krediti za osnovne šole in vzdrževanje cesta ter za izenačenje doklad muslimanskim duhovnikom z onimi drugih veroizpovedi se sorazmerno zvišajo.
Končno se mor^ brezpogojno ustaviti započeta parcelacija kakor Hrvatske tako Slovenije ter Bosne in Hercegovine.
Zastopniki HRSS. SLS. in JMO bodo v parlamentu s svojim ravnanjem omogočili NRS. izvolitev skupšinskega predsednika in sestavo radikalne homogene vlade. Ravno tako bodo gornji zastopniki omogočili tudi verifikacijo vseh mandatov v verifikacijskem odboru in narodni skupščini.
V svrho definitivnega sporazuma se pogajanja nadaljujejo.
Po prečitanju zaključeno in podpisano:
Stjepan Radič s. r., predsednik HRSS., Dr. Vladko Maček s. r.. Dr. Stjepan Košutič s. r. Dr. M. Spaho s. r. Dr. Hrasnica s. r. H. Aljanovič s. r. M. Gjuričič s. r., Dr. Voj. Janič s. r., Dr. Janko Brejc s. r., Fr. Smodej s. r.
Nas tukaj zanimajo bolj točke, ki se tičejo Slovenije.
Kako so vladni radikalci izpolnili predpogoje? Ad. 1.) Odstavili so res pokrajinskega namestnika Hribarja, ki je "ohne Sang und Klang" zginil iz Ljubljane, ker jim ni mogel s svo-
HARDING NA ZADNJI POTI SKOZI CHICAGO.
m
Novi predsednik proglasil žalni dan.
WASHINGTON, D. C. 4- avgusta. — Proklamacija predsednika Calvin Coolidge-a, s katero proglaša prihodnji petek 10. avgusta za žalni dan po vsej Uniji se glasi: "Po predsedniku Zedinjenih držav Ameriških. Ljudstvo Zedinjenih držav:
"Po nerazumljivi modrosti Božje Previdnosti je bil Warren Gamaliel Harding devetindvajseti predsednik Zedinjenih držav poklican od nas. Narod je izgubil modrega in preudarnega državnika in ameriško ljudstvo resničnega prijatelja in svetovalca, katerega celo javno življenje je bilo naudahnjeno z željo pospešiti kar najbolje interese Zedinjenih držav in blagobit vseh državljanov. Njegovo privatno življenje je bilo okrašeno s samo plemenitostjo in bratsko simpatijo, in z njegovo očarajočo osebnostjo je pridobil za prijatelje vse, s katerimkoli je prišel v dotiko.
"Pristavimo, da globoka užalostitcv, ki napolnuje srce ameriškega ljudstva, mora najti primeren izraz v tem žalostnem slučaju.
"Zaradi tega jaz Calvin Coolidge predsednik Zedinjenih držav Ameriških določam, da se prihodnji petek dne 10. avgusta, ko se bo položilo telesne ostanke umrlega predsednika k večnemu počitku, smatra za žalni dan po vseh delih Zedinjenih držav. Ljudstvu priporočam z vso resnostjo, da se naj na ta dan zbirajo po svojih respektivnih mestih Božjega če-ščenja in naj se poklonijo in vdajo volji Vsegamogočnega Boga in naj skažejo v polni meri iz svojih src spoštovanje in ljubezen velikemu in dobremu predsedniku, katerega smrt je boleče vdarila ves narod.
"V potrdilo tega sem lastnoročno podpisal in ukazal pritisniti pečat Zedinjenih držav na to proklamacijo.
"Narejeno v mestu Washingtonu dne četrtega avgusta, v Gospodovem letu en tisoč devet sto tri-in-dvajset in v letu neodvisnosti Zedinjenih držav jeden sto-osem-in-štirideset.
♦'CALVIN COOLIDGE".
Po predsedniku:
Charles E. Hughes, državni tajnik.
V Beli 'hiši, Washington, 4. avgusta 1923.
--I
MESTO CHICAGO JE IZKAZALO IZRAZ GLOBOKEGA? SPOŠTOVANJA DO SVOJEGA BIVŠEGA PREDSEDNIKA VČERAJ IN DANES. — V VSEH CHICAŠKIH CERKVAH VSEH SEKT, SO VČERAJ MOLILI ZA PREDSEDNIKA IN DANES JE V VSEH CRKVAH ZVONILO V ZADNJI POZDRAV UMRLEMU PREDSEDNIKU, KI GA JE PELJAL POSEBNI VLAK SKOZI CHICAGO.	"TJ
AMERIŠKE DNEYNE YES TI.
jim uplivom pri volitvah priboriti nobenega poslanca. — Imenovali so dr. Lukana svojega somišljenika? (ali ne morda kori-tarja) velikim županom. Vse brez vednosti SLS. Ali ni to pri-četek parcelacije Slovenije?
Ad. 2.) O razpustu "Orjune" se ni slišalo, odkler ona ni v Ptuju nekega Nemca dejansko napadla. Mariborsko razdejanje Cirilove tiskarne, napad na slovenske rodoljube v Slovenski Bistrici, v Šiški še zdaj ni sodno dognan.
Ad. 3.) Imenovanje raznih višjih uradnikov v zmislu SLS. še zdaj ni izvršeno. Pač pa značajni uradniki zapuščajo državno službo ter prestopajo k bankam in pristnim podjetjem.
Ad. 4.) Za vseučilišče in humanitarne zavode se pravočasno ne dakazujejo potrebni krediti. /
No, ali je SLS. kriva, če se njene zahteve ne izpolnjujejo? Neznatna manjšina demokratov oziroma liberalcev hoče gospodovati nad ogromno večino in to v škodo našega naroda. Tega niti pod rajno Avstrijo nismo doživeli. Kdo torej ne drži besede? Kako sodijo Hrvati, je Radič povedal na shodu 14. julija v Zagrebu. Radikali s0 rekli, da bi se hoteli samo z njim pogajati, ne pa tudi z dr. Korošcem in dr. Spahom pod pretvezo, da je dr. Spaho izvolil Kemal-pašo, dr. Korošca pa papež. Radič na to: Ni mi znano, da je Kemal-paša glasoval za dr. Spaha in papež za dr. Korošca, vem pa da so njuni mandati vsaj tako čisti kakor Pašičevi.
Če radikalni politiki pridejo s takimi abotnostmi, se pač vse neha. In če zdaj po objavljenem zapisniku liberalni vladni listi — v Sloveniji starikavi "Narod" — trdijo, da je ta zapisnik samo navadna neobvezna ugotovitev gotovih dejstev, ki jih smatra opozicija za predpogoj bodočega sporazuma, ne vsebuje pa ni-kake obveznosti za radikalno stranko, da te predpogoje tudi izpolni — je to pač le juridičen salto mortale.
Če bi tudi obstala kaka napaka juridično-formalnega značaja, ki daje nasprotniku možnost opravičevati prelomljeno besedo, vendar ne more s sveta spraviti pregreške proti bistvu vsebine zagrebškega sporazuma. Če parlamentarci podpišejo ne v svojem, ampak v imenu svojih strank gotove sklepe in zahteve, je to obvezna pogodba za vse podpisance. '
Ali kaj hočemo, ker odzad piha framasonski veter velikanske velikosrbske ideje, ki se otresa prave jugoslovanske ideje na mu. Kedaj se bodo šovinistom odprle oči?
—	Prezident Coolidge je dospel včeraj v Belo hišo, kjer bo nastopil svoj urad in prevzel v roke državne posle. Pričakuje
da bo novi predsednik podal ob svojem nastopu program svojega namena, kot prezident Zedinjenih držav.
—	Ostali državniki v Washingtonu pričakujejo delne spremembe v administraciji od strani prezidenta Coolidge-a. Spremembe sicer ne bodo spremenile politične smeri sedanjega sistema, a v uradni upravi pa pričakujejo sprememb.
—	Mrs. Calvin Coolidge. ki bo te dni dospela v Belo hišo, bo postala sedaj prva gospa v Uniji. V krogih visoke družbe jo hvalijo, da je jako taktična in tipična "American Lady".
—	V Washingtonu se domneva, da bo novi prezident Coolidge imenoval za svojega privatnega tajnika Mr. Benjamina F. Felta, iz Bostona, ki je Coo-lidgev osebni prijatelj.
—	Za slučaj, da bi smrt pobrala sedanjega novega prezidenta Calvin Coolidge-a, tedaj bi prevzel predsedništvo državni tajnik Hughes, tako določa ustava Zedinjenih držav.
—	V nedeljo se je održavalo po vseh vojaških postojankah, kjerkoli so nastanjeni vojaki Z. dr. žalne parade ob TO.,tiri zjutraj. Kjerkoli so nastanjeni topni-čarji so oddali v žalni spomin par topovskih strelov. Prav tako se je obdržavalo žalne ceremonije na vsaki bojni ladiji Z. dr. v žalni pozdrav umrlemu preziden-tu Hardingu.
—	Iz Harrisburgha. 111. poročajo, da so ušli iz tamkaj sne o-krajne jetnišnice trije kaznjenci. Zlezli so iz jetnišnice po cevi, ki je napeljana za ventilacijo zraka. Odtam so poskakali iz dva nadstropja visoke strehe na tla in ujeli ravno mimo vozeči
^tovorni vlak, & katerim so se
brezplačno odpeljali v svet.
—	V Kewanee, 111. se je pripetila v sobpto velika železniška nesreča, ko je neki Mr. Wagner zavozil s svojim avtojem v potniški vlak na tamkajšnem križišču. Njegova žena in 18 mesecev stari otrok sta bila na mestu mrtva. Sam pa je težko poškodovan v bolnišnici.
—	Brzovlak. ki vozi med St. Louisom in Chicago je v sol>c-to blizu mesta Fountain Creek skočil iz tira. Dasi je lokomotiva in več železniških vozov za-vozilo iz tira, ni bil izmed potnikov ne izmed železničarjev nihče poškodovan.
—	V Fremont, Nebr. je zaprla svoja vrata tamkajšna First State Bank, vsled neke tatvine, ko je nekdo izmaknil iz oklopne blagajne okoli 26. tisoč dolarjev.
—	V Harrisburgu, Pa. je našel vladni inšpektor na tamkajšni Bethlehem Trust Company primanjkljaja za celih $78.500. Neki bančni uradnik Renner in He-hrig sta bila aretirana, ker sta baje vzela denar in ga porabila za neke špekulativne namene.
—	V Denver ju, Colo, je bila te dni obsojena na $400. denar-ne'globe neka Mrs. O'Connor, ki je bila baje jako poznana v bolj visoki družbi tamkaj šnega žen-stva. Obsojena je bila vsled kršitve prohibicijske postave.
—V New Yorku je te dni preminul znamenit ameriški pisatelj William P. McLoughlin. Pred dobrim tednom ga je zadel neki avto, ki ga je tako poškodoval, da je moral v soboto vsled zadobljenih poškodb umreti.
—	Sin sedanjega predsednika Coolidge-a, ki dela na neki toba-kovi farmi v Massachusetts, je izjavil, ko je bil obveščen, da je njegov oče postal predsednik, da njemu ne bo to napravilo nika-ke spremembe, ampak, da on bo ostal pri svojem delu na farmi še naprej.
CHICAGO, 6. avg. — Danes popoldne je prisopihal iz Kalifornije skozi zapadne države proti Chicago posebni izredni vlak s telesnimi ostanki umrlega predsednika Warren Gamaliel Hardinga. Njegove telesne o-stanke vozi isti vlak, kakor ga je odpeljal iz Washingtona koncem meseca junija na agitacij-ski tur proti Pacifiku in Alaski. Na vlaku se nahajajo predsednikovi spremljevalci in soproga u-mrlega predsednika, ki junaško prenaša največjo žalost v življenju, ko gleda na preminulega ljubljenega soproga. Poročevalci poročajo, da Mrs. Hardirig prenaša z nenavadnim heroizmom to bol, ki j<e zadela tako boleče njeno plemenito žensko srce.
Ob celi dolgi poti, po zadnjih državah so izražali državljani svoje globoko sočustvovanje, s čemer pokazujejo, da ne žaluje za predsednikom samo njegova žena kot njegova soproga, ampak, da žaluje za njim tudi ves narod, kot za svojim skrbnim gospodarjem in voditeljem.
Na vlaku v vozu, kjer se nahaja predsednikova krsta je nastavljena vedno vojaška straža, ki se vsake dve ure zamenjava. Stražo tvorijo armadni vojaki in pomorščaki.
Danes takoj v jutru se je pričela pripravljati vsa Chicaga na dostojen zadnji sprejem umrlega predsednika. Popoldne so se začeli zbirati ljudje v velikih množinah ob vseh točkah, ko-'der je vozil izredni predsedniški vlak z umrlim predsednikom na krovu. Vse je hotelo videti vsaj vlak, ki vozi proti Beli hiši preminulega predsednika. Ob vseh takih točkah se je ljudstva kar gnetlo. Zvonovi po vseh cerkvah so peli žalno pesem v zadnji pozdrav, slišal se je žalostni žvižg parnih piščali, celo mesto je obstalo in se zamislilo v žalosten slučaj, ki je zahteval življenje prvega in vrhovnega uradnika države.
Da, v črni žalni obleki je pričakovala danes Chicaga, kot drugo največjo mesto v Zedinjenih državah svojega bivšega predsednika. Izkazala mu je v polni meri svoje visoko spoštovanje na njegovi zadnji poti v Belo hišo in od tam v prehitri grob.
Izredni predsednikov vlak je dospel v Chicago danes popoldne ob 4:25 (chicaški čas) na Chicago & Northwestern postajo. Tam so hitro premenili lokomotivo, in še predno je minula ena ura je vlak odsopihal po pro gi B. & O. do 89. ulice, od tam do 95. ulice odkoder je odpeljal naravnost v Washington, D. C.
-Vlak bo dospel v Washington, D. C. nekako okoli 1 130 jutri popoldne. Truplo bo preneseno naravnost v Beld hišo. Na postaji v Washingtonu bo pričakoval truplo umrlega predsednika ves kabinet z novim predsednikom Coolidgem na čelu. Navzoči bodo tudi številni kongresniki in senatorji. Prav tako bo navzočih več guvernerjev bližnjih držav. V sredo jutro ob 10:00 bo truplo prenešeno v prestolico. Državni pogrebni obredi se bodo vršili v rotundi. Truplo predsed-
nika bo ležalo v državni presto^ lici do 6:00 zvečer. Zadnje dve uri bo imel prost uhod v prestolico vsakdo. Ob 7:00 zvečer bo predsednik prenešen zopet nazaj na isti izredni vlak, ki ga bo odpeljal v predsednikov rojstni kraj v Marion, Ohio.
V	petek, ki je proglašen po novem predsedniku Calvin Coo-lidge-u za žalni dan po vsej Uniji, bo pogreb v Marion, Ohio, ob kateri uri natančno se bo pcx» greb vršil, še ni natančno doloo čeno.
Včeraj so po vseh chicaških cerkvah opravili posebne pobož-nosti za umrlim predsednikom. V katoliški škofijski katedrali Najsvetejšega Imena se je služila včeraj dopoldne posebna pej ta zadušnica za predsednika. Tudi po drugih cerkvah se je opravilo več maš v ta namen. Istota-ko so obdržavale svoje pobožno-sti tudi vse drugoverne sekte Chicago.
V	Fort Sheridan v vojašnici so na vežbališču imele tri regularne armadne stotnije svoje predpisane ceremonije za ta žalni moment. Pred vsemi stotni-jami se je prebral tudi posebni vojaški razglas, ki je prišel direktno iz urada vojnega tajnika iz Washingtona. Ob deseti uri je zagrmelo v znak spomina in žalovanja tudi 21. poljskih topor v kratkih presledkih. Tudi pi večernem retreatu se je oddali več strelov v žalni znak.
Posebne vojaške ceremonije se bodo obdržavale vsak večer do sobote ob retreatih po vseh vojaških postojankah v znak žalovanja za vrhovnim poveljnikom vojske in mornarice.
-o-
'ŽELEZNIČARJI USTANOV]® SVOJO LASTNO BANKO.
Baltimore, Md. — Na konvenciji železničarske bratovščine v tem mestu, so železničarji sklenili ustanoviti v Baltimore delavsko banko železničarjev. Pripravljeni so takoj vložiti nad en rpilijon dolarjev v banko. Kot razvidno bo imela banka takoj v začetku lepo prihodnjost. -o-
— Iz New York a, poročajo, da je pričela cena sladkorju padati. Zadnje dni je stalo 100 fun tov $7.90.
DENARNE POSHJATYE.
Včerajine cene so bile jngotloruft-iUa dinarjem:
100 — Din. ....... $ 1.35
500 — Din........ $ 6.00
1000 — Din ....... $11.60
2500 — Din.-....... $29.00
5000 — Din........ $57 00
Z* italijanske Ure:
SO — Lir ........ $ 2.75
100 — Lir ........ $ 5-25
500 — Lir ........ $24.00
1000 — Lir ........ $47.00
Pri večjih svotah, Id presegajo
tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni popust Predno pošljete dena? črez droge tvrdke se spomnite na naSe podjetje, ld bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drngje. Naše cene so no najnižje!
Vse pošiljatve naslavljajte na! BANČNI ODDELEK EDINOf z >49 W, mM Bi. CMcaro/
EDINOST
(UNITY.)
Kshija vsak torek, četrtek in soboto.,— Issued every Tuesday Thursday
and Saturday.
PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
S*49 West sand Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Canal 0098.__
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
JtfAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3 <*>
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3-50
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$i-7S
JUBSCRIBTION: For United States per year ............................$300
"	For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3-5« _"_Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNA& DO KDAJ JE __PLAČAN LIST.__
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879-
Predsednik Harding umrl.
V četrtek večer dne 2. avgusta so obvestili brzojavi vso Unijo in vesoljni svet, da njeg-a Warren Gamaliel Harding-a, devetindvajsetega predsednika Zedinjenih držav ni več med živimi.	'
Vsa Unija se je oblekla v žalno obleko, ker preminul je njen državni gospodar in voditelj.
Predsednik Warren G. Harding je umrl zadet od kapi v bolniški postelji v San Francisco v Palace hotelu ob pol 8. uri zvečer zadnji četrtek. Malo preje so njegovi zdravniki podali svoj buletin, v katerem so poročali, da je predsednik <na potu okrevanja in da telesna moč se mu hitro vrača.
Umrl je, da so komaj opazili kdaj. Zdravniki so odšli k večerji v spodnje prostore. Pri njegovi bolniški postelji je ostala le njegova ljubljena soproga Mrs. Warren G. Harding, ki je v postelji ležečega kratkočasila s prebiranjem raznih povesti. Malo predno je umrl, se je soproga ozrla na njega in on ji je dal znamenje z roko in rekel: "That s good! Go on! Read some more!" Kmalu zatem, je obmiroval, ne da bi bil dal od sebe kak glas ali najmanjše znamenje. Le neki čudni prebledeli izraz je bilo opaziti na njegovem licu. Skočila je soproga, skočila bolniška nursinja in spoznale ste, da predsednik umira, če ni že umrl. Poklicali so zdravnike — a zastonj, Harding je bil že mrtev.
Harding je zbolel kmalu zatem, ko je imel neki govor v Seattlu, Wash. Pri tem ga je napadala kot so poročali pljučnica in želodčna bolezen. A v resnici pa je baje imel tudi srčno napako. Ker umrl ni od bolezni, za katero se je nahajal na bolniški postelji, kot so poročali, ampak ga je zadela kap.
Mr. Warren Gamaliel Harding se je narodil dne 2. novembra 1865. v Blooming Grove, v okraju Morrow v državi Ohio. Leta 1884., meseca novembra je pričel izdajati političen list. V časnikarskem businessu je bil skoro vsa poznejša leta. Dne 6. novembra leta 1898. je bil izvoljen kot senator v državni senat države Ohio. Dne 3. novembra 1903. je bil izvoljen za podgo-vernerja države Ohio. V novembru leta 1910. je kandidiral za go-vernerja države Ohio, ki je bil pa pri volitvah poražen. Dne 3. novembra leta 1914. je bil izvoljen za senatorja v zvezni senat v Washingtonu. Dne 12. junija leta, 1920. je bil nominiran od republikanske stranke na republikanski narodni konvenciji v Chicago za predsedniškega kandidata Zedinjenih držav. Pri volitvah mu je bila sreča naklonjena in zmagal je 2. novembra 1920. ko ga je narod odbral s svojimi glasovi kot svojega bodočega predsednika. Predsedniško mesto je zavzel dne 4. marca 1921. po predpisani inavguraciji. To je kratek opis njegovega političnega življenja.
Kot eksekutivni uradnik Zedinjenih držav je bil Harding zelo previden mož. Vselej je temeljito preudaril karkoli je storil v imenu države kot njen predsednik. Po političnem prepričanju je bil republikanec, treznega in prevd&rnega duha, Bil je zelo mirnega značaja in vsled tega spoštovan tudi v vseh nasprotno političnih strankah.
Dežela je v resnici doživela kmalu po njegovem nastopu industrijsko krizo. A te se ni dalo izogniti pri preurejevanju gospodarskega položaja. Zadnje čase, pa je prišla industrijska pro-speriteta ^opet nazaj, in v deželi ni opaziti posebnega nezadovoljstva.
Zadnje čase se je veliko trudil, da bi prepričal narod, da Ze-dinjene države so poklicane* v prvi vrsti h sodelovanju za vpo-stavitev mednarodnega razsodišča. Njegov tur, na katerem ga je srečala bela smrt je bil prirejen zgolj iz tega agitacijskega namena. Na tej platformi je nameraval tudi kandidirati za ponovno izvolitev. A sredi tega dela na polju agitacije ga je dosegla koščena roka bele smrti, kateri nihče ne uide, ne bogatin ne siromak in ga odvedla v svoje kraljestvo v večnost. Ob
njegovem mrtvaškem odru žaluje njegova soproga Mrs. Warren G. Harding. Z njo pa žaluje tudi ves ameriški narod, ker s Hardingom je izgubil svojega prevdarnega in previdnega gospodarja.
Ameriški narod, ki stoji s upognjenimi glavami ob tem novem predsedniškem grobu pošilja gorke prošnje proti nebu h Stvarniku in ga prosi, naj se ga usmili in naj mu bo milostljiv!
-o-
Calvin Coolidge sedaj predsednik.
Od 3. avgusta naprej je predsednik in s tem vrhovni uradnik Zedinjenih držav dosedanji podpredsednik Calvin Coolidge iz "Massachusetts.
Mr. Coolidge ni poznan mnogo v političnem življenju. On je mož mirnega in tihega značaja. Narodil se je dne 4. julija 1872. v Plymauth, Vt. Njegov rod izvira iz Puritancev, ki so se naselili po okolici Watertowna, Massachusetts v letu 1630. Na političnem polju je deloval, odkar je graduiral v Amherst kolegiju leta 1895. Najprvo je bil izvoljen v mestni svet v domačem mestu, nato je bil član državnega kongresa in zatem tudi senata. Leta 1918. je bil izvoljen governerjem države Massachusetts. Leta 1920. pa je bil izvoljen vred s Hardingom za pod-
predsednika Zedinjenih dtžav.
S tem, da smo omenili, da Mr. Coolidge ni bil doslej mnogo poznan v političnem življenju, mislimo nato, ker ga doslej nihče še ni razumel, kako stališče kot državnik in politik zavzema.
Časnikarski kartunisti, ki skoro nobenemu ne prizanese, kakor tudi časnikarski kritiki, niso vlačili njego kot državnika ali politika dosedaj še skoro nič v javnost. Ti izjavljajo, da ga v Washingtonu sploh nis0j, mogli spoznati, kakih nazorov je ta mož. Vsem se zdi, da je Coolidge jako prevdaren mož. ki vse prouči in pretehta predno izreče svojo kritiko. V kabinetu, v kongresu in senatu je jako malo govoril, pač pa ga opisujejo, da je z veliko pozornostjo zasledoval vse politično delovanje, ki se je vršilo na teh važnih mestih.
V kabinetu ni pričakovati nikakih sprememb. Ko je izvršil-svojo prisego kot predsednik Zedinjenih držav je napravil sledečo svečano izjavo:
"Svet je izgubil velikega in dobrega moža. Žal mi je za njim. Bil ie moj predstojnik in moj prijatelj. Zato bo moj namen nadaljevati njegov vladni sistem, katerega je on pričel izvrševati za ameriško ljudstvo. V ta namen prosim kooperacije vseh, ki so pomagali in stali za predsednikom tekom njegovega uradovanja. T^sti, ki so pomagali njemu, želim, da bi ostali v svojih uradih in pomagali meni. Jaz imam vero v Boga, da bo vodil usodo našega narodaP Na podlagi te izjave ni pričakovati v kabinetu ne v vladni politični smeri nikake spremembe. Po isti poti kot Harding bo0 skušal voditi Unijo tudi Coolidge, kakor je to obrazložil v svoji izjavi.
Ne ve se pa še natanko, je li Coolidge tudi tako vnet za mednarodno razsodišče kot je bil ranjki Harding. Ako je. bo to v kratkem pokazal, ker evropejski državniki pritiskajo na vso moč, da bi dobili Zedinjene države na evropejska politična pozorišča čimpreje mogoče. -
-o-
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Willard-Gorman-Tioga, Wis.
Cenjeno uredništvo: — Tu v naši sredi se je mudil par tednov č. g. Father Zakrajšek župnik pri fari sv. Štefana v Chicago. Tu smo imeli priliko videti in slišati onega, katerega nekateri slovenski listi tako blatijo. Sedaj smo prepričani, da je vse samo grdo obrekovanje. Kdor'bi blagega gospoda ne poznal* bi se morda res toliko spozabil, da bi vrjel kar vse se o njem piše po nekaterih slovenskih listih.
Častiti gospod se je tukaj med vsemi zelo priljubil, to je č. g. gospod gotovo sam spoznal, ker kamor je prišel je bil z veseljem sprejet. Videlo se je tudi v cer-'kvi, ker vsaka nedelja je bila polna in koliko jih je zopet prejelo sv. zakramente, kar morda že leta niso storili. Po pravici trdim, da to je gospod blagega srca. Le prekratek čas je bil med nami. Imel je seboj tudi svojo že priletno mater.
—	Piknik, kateri je bil na Gor-manu v korist cerkvi je vspel nepričakovano dobro. Sedaj se je videlo da tudi Gorman in Tioga nista med zadnjimi. Piknik je bil najboljši, kar se jih je še na Gor-manu priredilo. Tu se je videlo, koliko vse se naredi, če vlada med rojaki sloga. Le tako naprej !
—	Cerkev je lepo znotraj prebarvana in dobili smo nove sedeže, kateri so res ponos vsej župniji. Da se je nabrala potrebna svota potrudile so se največ članice altarnega društva. Zopet lep napredek. Piknik, katerega priredi vsa župnija na Mr. Zupanovi farmi, obeta biti jako zanimiv in zabaven, kako se bo ob-nesel poročam pozneje.
—	Sedaj ne bomo mirovali iprej dokler ne dobimo še nov zvon pa kakor vsako stvar, tako upam, da bomo dobili tudi to. Posebno ker je za zvon veliko navdušenje med rojaki. Le nekoliko poguma pa bo šlo.
—	Na to stran (South) Wil-larda so si rojaki John Bajuk, George Mahnar, Frank Končan in Anton Merkun, postavili lepe velike moderne hleve.
—	Ker sem bil tudi jaz med pomagači, na piknikih, smelo trdim, da postrežba med našimi rojaki presega nad vse. Ženske se kar kosajo, kje bo boljše, pa povem po pravici, da povsod je bilo dobro in obilo vsega, skoro preveč. Le še naprej tako!
—	Na dan sv. Ane sem bil pa tudi jaz povabljen, k rojaku Fr. Lesarju. Soproga Mr. Lesarja i-ma pri sebi svojo že priletno mater, ki je letos obhajala svoj 73. rojstni dan. Da ljubijo svojo staro mater je dokaz, da so jim v ta namen priredili, nekak sestanek, h kateremu so povabili več rojakov, znancev in prijateljev Lesarjeve družine.
Bilo nas je precejšne število, ki smo se te prireditve udeležili
in ni pretirano, ako trdim, da nobenemu ni bilo žal te udeležbe. Tu smo se ob obloženih mizah raznih stvari za "želodec" prav po domače zabavali. .Ko smo se enkrat vse ta potrebno pogovorili kot prijatelji, smo jih pa več domačih zakrožili To ti je bilo petje, dasi vsi že skoro nad 40 let stari, smo imeli glas, kot bi bili 25 let stari.
Tudi kri po naših žilah smo si na novo osvežili, zakaj bilo je tud'i dovolj tistega, ki smo z njim svoja suha grla "frišali". Zato je poskrbel John Lesar. Dasi je on še mladenič je vseeno vedel, da smo mi še iz "stare kontre" radi veseli, posebno še, če je kaj, ki rado po grlu polzi. Še enkrat rečem, da bilo je kot na kaki " Ribniški ohceti," vse je bilo veselo in dobre volje še pozno v noč (že v jutru) smo se zadovoljni razšli. Družini Lesarjevi pa se že v naprej priporočam, da kadar kaj takega priredijo, da nas zopet povabijo. Če Bog da in če še staro mater pri življenju pusti, se bomo pa zopet prihodnje leto sešli.
Stari materi Lesarjevi pa kličem, naj Vas Bog še mnogo, mnogo let ohrani med nami.
S pozdravom na vse
Ludvik Perušek, farmar.
. -o-
Ely, Minn.
Nekako okoli 8. ure zvečer sem dospel tu gori v najbolj severno slovensko naselbino v Minnesoti. Takoj sem se podal kakor po navadi h našemu tukaj-šnemu lokalnemu zastopniku Mr. Otrinu, ki me je že pričakoval in sva si prijateljsko stisnila desnico, ter se po okrepčilu podala h počitku, ki se mi je jako prilegel.
Drugi dan je bila nedelja. Pred sv. mašo sem se napotil h tukaj-šnemu blagemu gospodu župniku Rev. Fathru Miheliču, ker sem bil zopet jako prijazno sprejet, kakor tudi priporočili so me nato pri vseh mašah v cerkvi. Z posebnim povdarjanjem so priporočali vse tri naše liste, kako so potrebni vsaki naselbini v sedanjem času, ko se zaklinja proti krščanstvu in njegovi cerkvi vse^ peklo. Bog vam plačaj preč. g. župnik za krasno priporočilo, ki mi je pri agitaciji silno pomagalo.
Tudi tu sem izvrstno opravil z mojo agitacijo. Zopet sem dobil več novih naročnikov, tiste pa, ki sem lansko leto dobil,* pa vidim, da jim naši listi prav u-gajajo, vsaj tako se izražajo sami. Vse pa še vedno nestrpno pričakuje, na dnevnik. Vse to kaže, da dnevnik je katoliškim Slovencem neobhodno potreben v Ameriki. Zato pa rojaki širite list, da pridemo čimpreje do potrebnega števila naročnikov, ki bodo jamčili dnevniku obstoj.
Posebno se še zahvaljujem Mr. Otrinu za stanovanje in hra-
no, kakor tudi za pomoč.pri agitaciji in za vožnjo z avtojem. Bog naj vam vse stotero poplača, za vse dobrote, ki sem jih prejel od vas te dni.
Zahvaljujem se tudi družini Mr. in Mrs. Maren, ki so mi večkrat postregli z okusnim kosilom. Bog plačaj vsem dobrotnikom katoliškega tiska!
Delavske razmere so tu kakor povsod po drugih krajih na Ran-gu.
Omeniti moram tudi slučaj, ki je pa bolj žalosten. Pregovor pravi: "kakor živiš, tako umr-ješ." Tako se je slišalo te dni na Ely, ko se je neki rojak Kramar vzel sam življenje v soboto 14. julija. V soboto je bil še zdrav, a v nedeljo so ga dobili na neki samoti mrtvega. Pač žalostno ž i vije ji je in temu logično žalostna smrt. To je življenje brez Boga, katerega priporočajo naši rdeči listi v Ameriki. Koliko nesrečnih ljudi je že storilo slabo protiversko časopisje. Koliko takih žrtev sem že videl. In nič se nisem čudil, ko sem za znal, da so v življenju najrajše prebirali bogokletne liste. Saj človek ne more biti drugačen, ko mu pa vtepajo v glavo, da ni ne Boga ne nič, da je človek potomec živali itd. Kaj naj pa pričakujemo od take vzgoje kot slabe razmere in žalostnih koncev v življenju.
Vi rojaki, ki ste ostali še zvesti veri in prepričanju svojih o-četov in mater, vi pa bodite vedno in povsod na delu za katoliške liste, za liste kot so Ave Maria, Edinost in Glasnik. Dajte in zanesite med take rojake naše liste. da jim oči odpro, kako strašno jih varajo, tisti, ki prihajajo med nje v ovčjih oblekah, a v resnici so zgrabljivi volkovi.
§e enkrat najlepše pozdravljam in se zahvaljujem vsem dobrotnikom katoliškega tiska na Ely. Bog živi!
Leo Mladich, pot. zastopnik.
-o-
Dragatuš, Slovenija.
Dragi rojak! Potom Ljudske posojilnice v Ljubljani, sem podpisani prejel lepo svoto 5410 Dinarjev, katere je v Calumet, Mich. za nase nove zvonove nabrala Miss Mary Klobučar s pomočjo tovarišice Ane Turk. Vsim darovalcem in pogumnim nabiralkam najlepša zahvala za velikodušni dar, ki je zelo prav prišel. Zdaj imamo lepo ubrano zvonenje — ker imamo dva nova jeklena zvonova, ki prav lepo soglašata s tretjim malim, ki so nam ga milostno še pustili avstrijski roparji ob času velike vojske. — Po drugih župnijah v Belikrajini imajo tudi že skoro povsod nove zvonove — kupljene večinoma z amerikanskim denarjem. Bog povrni stoterno dobrim našim amerikanskim rojakom ! Še enkrat izrekam tem potom v imenu cele naše dragatuš-ke fare najiskrenejšo zahvalo vsem darovalcem in darovalkam ter obenem vse svoje znance in prijatelje prisrčno pozdravim
Vaš hvaležni
Josip Novak, župnik.
KAZNOVANA RADI KRŠIT-TVE PROHIBICIJE.
Virginia, Minn. — Neki Charles Laško in Werner Leviski gostilničarja sta bila te dni prijeta od prohibicijskih agentov radi prodajanja opojnih pijač Privedena sta bila pred zvezno sodišče v tem mestu. Laško je bil oproščen, a Leviski pa je bil obsojen na $102. denarne globe, -o-
FRANCIJA PLAČALA OB-
• RESTI NA DOLG ZA VOJNI PROVIJANT.
Washington, D. C. — Včeraj je prejela vlada Zedinjenih držav svoto 10 milijonov dolarjev kot odplačilo obresti od dolga 400 milijonov dolarjev za vojni pro-vijant, ki ga je po vojni Francija odkupila od armade Zedinjenih držav.
--o-
— Avtomobilska nesreča se je je pripetila včeraj v Chicago na 3038 Darvin streetu, kjer je zdrsnila kara iž visokega stranskega hodnika na katerega je voznik za vozil, in kara seje preobrnila po bregu. Voznik Anderson se je na mestu ubil in dva potnika sta se pa jako nevarno poškodovala.
Fordova -kandidacija taka, kakor Ford avtomo so na potu ta velkim avt lom vse povsod.
* t
Francija se nahaja v položaju, da bi lahko nas: sama proti vsem njenim so) nikom, ako bi le imela še 1 da bi vodil politiko z nje-prijatelji. Križ je, kadar po
nejo prijatelji nezadovoljni [ * * *
Ameriške unijske delavce bo silno težko pridobiti za sovjeti-zem, dokler bodo boljševiško organizirani ruski delavci morali opravljati svoja dela v senci krvavih Trockijevih bajonetov. "Naka!" Tako bo rekel vsak ameriški organizirani delavec vsakemu, ki ga bo vabil v take mizerijo. Izjeme bi se našle edino pri organiziranih koritarjih
na Lawndale in pa v Milwaukee. * * *
V Zedinjenih državah imamo prohibicijo in sicer tako, da se vsak lahko založi svoj lastni dom. S čem, pa ni ravno "mus,"
da bi mogel vedeti vsak! * * *
Na Filipinih je zavrelo proti generalnemu guvernerju Leonard Woodu. Prišlo je do poli-tičnega navskrižja med raznimi političnimi strankami in Woctdu, ki je mož militarističnega in reakcionarnega duha.
* * *
Vre pa tudi marsikje drugje. Na Lawndale zavre včasih celo po dvakrat na dan. Odvisno je pač od tega, koliko prineso nosil, ci pisem tistih salamenskih "protestov," nad katerimi se lawn-dalski kučegazda tako silno hu-duje.
* * *
Oh. kako je smešno! Za koga? Za norce seveda! Norcem lahko najbolj pametno govoriš, pa se ti bodo smejali. Taki so
tudi naši Prosvetarji.
* * *
Bivši predsednik Wilson je pred par dni kot poznavatelj razmer, katerim je posvetil ves svoj čas zadnjih dveh let, povedal nekaj. kar so pametni možje že večkrat povdarjali, Ida svet je moralno okužen, in da iz tega zla izvira vsa nezadovoljnost med ljudmi. Vera, ki je edina opora morali je izginila iz src tistih, ki imajo v rokah usodo držav, logično temu izginja tudi iz drugih src navadnih državljanov. Kot rezultat vsega je pa ta, da z vero izginja tudi medsebojna ljubezen, kateri v prvi rr-sti uči krščanstvo. Brez pravega krščanstva je morala sploh ne mogoča. Brez morale pa je nemogoč sporazum in vsak red v družbi. Da je tako, danes lahko vsak uvidi. Med evropejskimi narodi ni medsebojne ljubezni in ali logično vsled tega ne .propada vse? Ali bi med Francijo in Nemčijo in drugimi državami vladale take razmere, ko bi se narodi medsebojno ljubili? Stvar je treba ogledati prav, ne pa tako, kot je gleda hinavsko lawndal-ski dlakocepec ! Sicer je pa nam že precej časa znano, da tega duševnega revčka ničesar bolj ne razburi kot to, kadar se kdo 0-glasi v prilog krščanstva. "Vsaki tak pot mu osivi par ducatov las na njegovi buči! Meteorist je za-klical na koncu svoje neumne 0-pazke : "Ubogi Wilson P Prav bi bil pa naredil, ko bi bil zaklical: "Oh, ubogi jaz, kakega sem spet ustrelil P Cela stvar je sicer podobna žabi in volu!
* * *
Glas Naroda izgleda, kakor bi bil urejevan od ljubljanskih tire d ni kov. Zakaj, boste morda vprašali. Poglejte tvarino Usta, pa boste na jasnem.
7 VSTAVE
bandera, regalije in zlate ke za slovenska društvi izdeluje najbolje in
najceneje	_
EMIL BACHMAN. ai07 So. Hamlin Aveoue, CHICAGO. ILL.
"BBDVOaT*

I
V NEDELJO POPOLDNE.
Pi*e Rev. J. C. Smolcy.
¥
1
tedenski koledar
12 po bink. — O. usmilj. Sa-maritanu. Luk. 10.
12	Nedelja — Klara, dev, Hi-larija, muč.
13	Pondeljek — Janez Berh-man, Hipolit in Kasijan muč.
14	Torek — Evzebij, sp. Anastazija, dev.
15	Sreda — Vel. Gospo j,, Vne-bovz. M. D. Tarzicij.
16	Četrtek — Joahim, oče BI. dev. Mariiie.
17	Petek — Hijacint, spoz. Li-berat, muč.
18	Sobota — Agapit, m. Helena, kraljica.
-o-
PRVA IN DRUGA CERKVENA ZAPOVED. — SV. MAŠA.
Ti dve zapovedi zahtevate od nas. da se ob nedeljah in praznikih zdržujemo hlapčevskih del in da smo pobožno pri sv. maši. Že tretja božja zapoved zahteva od nas, da posvečujemo Gospodov dan s tem, da pobožno služimo Bogu. Cerkveni zapovedi pa nas vežete, da smo ob Gospodovih dneh pri sv. maši, ker na ta način najbolj služimo Bogu.
Vsi verniki, ki so dosegli razum in ki nimajo nikakega opravičenega, zakonitega izgovora ali zadržka, morajo biti ob nedeljah in praznikih pri sv. maši. A-ko ne moremo iti v cerkev, moramo skrbeti, da se vsaj v duhu vdeležimo sv. maše, da opravimo doma kake molitve ob času, ko je sv. maša in smo tako v duhu združeni z duhovnom in z verniki v cerkvi.
Da bomo pobožno pri sv. maši. pri kateri so angelji navzoči s svetim strahom, se moramo spominjati, da je sv. maša nekrvavo ponavljanje one daritve, katero je daroval Jezus Kristus, ko se je daroval samega sebe na križu, da bi odrešil svet. Združiti moramo naš namen z namenom duhovnika pri oltarju, paziti moramo na vse, kar se godi pri oltarju, posebno pri poglavitnih delih. Ko pride duhovnik do sv. obhajila, moramo vsaj duhovno sprejeti sv. obhajilo, ako smo sicer zadržani iti k sv. obhajilu. Duhovno obhajilo bo za nas vedno neprecenljive koristi. To duhovno obhajilo pa obstoji v gorečem, srčnem hrepenenju, da bi prejeli dejansko Jezusovo Presveto Telo. Ko pride trenutek sv. obhajila, molimo istočasno z duhovnikom besede e-vangeljskega stotnika: "Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo, pa bo ozdravljena moja duša."
Med sv. mašo moramo biti zbrani v molitvi in pobožnosti. Cerkev nam ne predpisuje nika-kih posebnih molitev med sv. mašo, vse molitve so dobre in koristne. Mi lahko molimo masne molitve, ki jih nahajamo v mašnih knjižicah, lahko molimo sv. rožni venec, ali pa premišljujemo skrivnosti Kristusovega trpljenja, na katere nas spominja sv. maša.
_Mk
Cerkev sicer res zapoveduje le, da smo pri sv. maši ob nedeljah in zapovedanih praznikih, vendar je njena iskrena želja, da gremo k sv. maši tudi ob delavnikih. To kaže res pravega krščanskega duha, če gremo k sv. maši vsaki dan, seveda ne smemo zanemarjati pri tem drugih dolžnosti, in Božji blagoslov bo gotovo prišel; nad družino, ako gre vsaj eden od družine dnevno k sv. maši.
Ce hočete biti res pravi kristjani, če hočete imeti božji blagoslov, posvečujte Gospodove dneve! Kdor spolnuje to dolžnost, bo spolnjeval tudi druge. Bodi pri sv. maši vedno s spodobno pobožnostjo, pazi na vse, kar se godi pri sv. maši. Naj bo dovolj, biti ob nedeljah in praznikih samo pri sv. maši, hodite tudi k drugim verskim vajam posebno k popoldanskim pobož-nostim in krščanskim naukom. -o-
APOLOGETIKA.
Edina Kristusova Cerkev.
Ne pripadam k nobeni cerkvi, ne k katoliški, ne k pravoslavni, sploh k nikaki sekti. Sem sicer kristjan, verujem v Kristusa, sploh pa ne verujem ničesar, ne pripadam k nobeni veri. Tako trditev slišimo ali beremo pogo-stoma.
Kdor trdi o sebi kaj takega, zavzema napačno stališče. Če res veruje tak človek v Kristusa ---potem mora, ker je
Kristus Bog in ker v nobenem
drugem ni izveličanja----
tudi spolnovati Krisctusove zapovedi, vrjeti morate tudi Kristusove nauke.
Kristus pa je svojim apostolom ukazal: "Pojdite in učite vse narode in jih krščujte v imenu Očeta in Sina in sv. Duha in jih učite spolnovati vse, kar sem vam zapovedal" (Mat. 28, j 19). Naslednje besede: "Jaz o-stanem pri vas vse dni do konca sveta" dajejo zagotovilo, da najdemo Kristusov nauk še dandanes nepokvarjen tam, kjer so učitelji, katere je postavil Kristus. Terr^pa, k katerim je prišel glas sv. evangelija, pa veljajo besede: "Kdor veruje in bo krščen, bo zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen" (Mark. 16, 16).
Kristus je pa ustanovil ENO SAMO Cerkev, ki ima ENEGA SAMEGA poglavarja: "Ti si Peter, skala, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev, in peklenska vrata je ne bodo premagala" (Mat. 16, 18). Vrhovnemu predstojniku Cerkve pa je rečeno: "Pasi, moja jagnjeta, pasi moje ovce" (Jan. 21, 16). Te Cerkve Kristus ni zastonj ustanovil; Vsi ki hočejo biti zveličani, morajo vstopiti v kraljestvo božje pa
POZOR! POZOR!!
Kdor želi kupiti trgovino v North Chicago, 111. za grocerijo ali cigar store naj se oglasi pri Andrew Velkovrhu, na 1021 Adams St. North Chicago, Illinois.
svetem krstu in v tem kraljestvu stanovitno ostati.
Kristus zahteva torej veroizpoved, in sicer vero v vse, kar je on razodel in kar nas njegova Cerkev uči. On zahteva tudi, da k tej Cerkvi pripadamo, namreč k njegovi Cerkvi.
Z verskimi prepiri bi morali vendar že enkrat prenehati, slišimo tudi pogosto.
Kjer se gre za resnico, za versko resnico, tam ne smemo molčati. Prepiri so povsod, so na političnem, na socijalnem, na znanstvenem polju, čemu bi ne bil dovoljen boj za verska vprašanja, če je boj pošten in dostojen t Ce je brezvercem tak boj neljub, potem tudi nam ne sme biti vseeno, če napadajo in sramotijo našo Cerkev, našo vero. Krivično bi bilo od nas zahtevati, da bi k napadom molčali, povsod moramo braniti in se -potegovati za naše versko prepričanje. Nikdo ne sme katoličanu zameriti, če bo stal ob strani svoji Cerkvi, nikdo mu ne sme te pravice odrekati. Je to njegova sveta dolžnost! "Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, tega bom tudi jaz spoznal pred svojim O-četom, ki je v nebesih", pravi Kristus.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Vse one cenjene naročnike, ki naročajo list Edinost tudi za svojce v starem kraju, opozarjamo, da je marsikateremu potekla naročnina, in da naj isto obnove, ako želijo, d'a se njihovim domačim še nadalje pošilja list. Kdor ni gotov glede naročnine naj nam piše za pojasnila. Čas «za poravnavo je do 15. avgusta.
S pošiljanjem lista v stari kraj so združeni posebni stroški, zato bomo prisiljeni ustaviti list vsem onim, katerim je potekla naročnina. Prepričani pa smo, da vsakdo privošči" svojim dragim veselje, ki ga imajo z listom in zato ne želi, da bi jim ga ustavili. Kdor bi ne mogel naročnine sedaj poravnati naj sporoči in ga bomo rade volje počakali.
ANGLIJA IN FRANCIJA RAZDVOJENI.
CLEVELAND, OHIO.
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših, trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah.
Rojakom se toplo priporočam!
FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Ne trpite vsled Revmatizma,
živčnega trganja, bolečin v prsih,
otrplih mišic
Vdrgnite
PAIN-EXPELLER
na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain-Expeller nosi SIDRO varstveno znamko.
Poincaretov odgovor zavira skupni nastop proti Nemčiji. — Spor zna dovesti vso Evropo do gospodarskega pro-paida.
London. — Velika Britanija in Francija sta danes bolj razdvojene, kakor kdaj glede repa-racijskega vprašanja. Vse kaže, da Francija ima popolnoma drugačne načrte kot jih označuje Anglija v svojem programu. Francija je odločna in kot je razvidno iz Poincaretovega odgovora, ki so ga danes prebrali pred parlamentom v Londonu, bo šla svojo pot naprej, ako tudi s svojo politiko vleče celo Evropo v propad.
Baldvin in Curzon sta včeraj stopila pred parlament in povedala zbornici, da sta naredila vse v njuni moči, da bi odvrnila Francijo od tako sebičnega ip neodjenljivega nastopa. Toda kot priča Poincoretov odgovor je vsak poizkus zastonj in združeni nastop Anglije in Francije je nemogoč.
Britanska vlada je danes prosila zavezniške vlade, da ji naj dovolijo, da bo obelodanila svoje pogoje, ki jih je stavila Belgiji in Franciji. S tem pravi, da hoče pokazati, da je ona storila vse kar je v njeni moči, da bi se o-mogočil skupni nastop, in da bo tako oprala svoje ime pred svetovno javnostjo.
Ves svet z napetostjo pričakuje novega razvoja, ki ga je pustil za seboj anglo-francoski nesporazum.
V okupiranem teritoriju kaže prebivalstvo silno nezadovoljnost. Zadnje dni je prišlo po več mestih do uporov. V Oberhau-sen je prišlo do krvoprelitja, pri katerem sta zgubila dva stavku-joča rudarja svoje življenje in več je ranjenih tako naznanja
FRANK ŠERJAK 1900 West 22nd Street.
Se priporoča Slovencem in Hrvatom s svojo na novo odprto gostilno, ki je bila dosedaj last Martina Nema-niča. Gostilna je sedaj v mojih rokah in se vsem prav toplo priporočam za obisk.

SLOVEČI UMETNIŠKI
FOTOGRAFIST —#-
me c g
1439 W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO I

ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo.
Priporočamo se za obilen obisk.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovec z vsakovrstno železnino
527 — Main Str.
Forest City, Pa.
Amerikansko - slovenski
ABECEDNIK
V DRUGI IZDAJI.
Vsem čč. gg. slovenskim župnikom naznanjamo, da je izšel v drugi izdaji preurejen "Amerikansko-Slovenski Abecednik". Vsi, ki ga žele naročiti naj nam takoj spo- ^ roče, koliko iztisov ga žele prejeti, da jim ga pravočas- ^ no dopošljemo. Posamezni iztis stane 45c. Šolam, ki ga ^ naroče v večji množini damo posebni popust.
"AMERIKANSKO—SLOVENSKI ABECEDNIK"
priporočamo pa tudi vsem družinam po tistih naselbinah, kjer nimajo slov. župnije, ne slov. šole, da ga naroče'za svoje otroke in jih uče iz tega abecednika doma sami, svojega lepega materinskega slov. jezika, da ga ne bodo tako hitro pozabili, ampak, da se bodo zavedali, da so sinovi in hčerke slovenskih mater in očetov!
Vsa naročila sprejema:
EDINOST PUBLISHING CO.
1849 West 22nd Street,
Chicago, I1L
/ /
A

poročilo iz Dueseldorfa.
Magnat Stinnes baje investira kot se poroča silne s vote v tuje-zemstvu. Milijone dolarjev je že investiral v tujezemsko industrijo. Iz kakega razloga to dela se seveda ne da dognati. Pravijo, da morda mu vlada daje svoje bogastvo v ta namen, samo da bi Nemčija čimpreje dospela do popolne bankrupcije, in se tako u-maknila reparacijskemu plačilu zaveznikom.
RANČMAN USTRELJEN V BOJU S SOSEDOM.
Malta, Colo. — Šestdeset let stari Jos. P. Dunn tukajšni ran-čman se je spri radi telet s svojim sosedom Walkerjem, nakar sta pričela streljati z "rajfelni" eden na drugega. Nesreča je ho-'tela, da je Dunn padel s prestre-. Ijenim srcem na tla." Walker je bil v kratkem zatem aretiran in se seda^ nahaja v preiskovalnem zaporu.
odide v Lisieuxm kamor je n*« men j en.
brez usmiljenja PROTI avtomobilskim dir. kačem..
Chicago. — Mestna uprava je izdala v mestu Chicago ukaz, da se mora vsakega neprevidnega dirkača, ki pregreši mestno postavo v tem oziru takoj aretirati in odvesti v zapor. Odredba je zadnje dni že nekoliko pomagala, da se avtomobilski slučaji počasi znižujejo.
-o--
— v državi Wisconsin imajo nad 400 tisoč avtomobilov, ta^ ko poroča tajnik države Wisconsin, na podlagi statistike, ki po-kazuje koliko avtomobilskih licenc se je izdalo v tem letu.
B A BIC A
-o-
KARDINAL DAUGHERTY DOSPEL V PARIZ.
Pariz. —Včerajšno poročilo je omenjalo, da je dospel včeraj jutro v Havre ameriški kardinal Daugherty, kjer se je izkrcal in se takoj z brzovlakom odpeljal proti Parizu, kjer se bo nastanil v Continental hotelu, dokler ne
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, IU,
Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboliše dfelo. nainižie cene.
Prevzamem barvan i e hiš zunai
in znotrai. vokladam stenski oaoir.
Mrs. CHAS STEVENS, 2831 W. 10th St.
Indianapolis, IndL
se priporoča Slovenkam. Trr»arr* postavno dovoljenje, jamčim točno postrežbo in sem vam pripravljena za vsako pomoč, vsalB^ čas.	Kličite —
Phone: Belmont 4072.
Lubasove harmonike
Ravnokar sem prejel veliko zalogo raznovrstnih harmonik naravnost od Lubasa. Pišite po cenik!
STEPHEN STONICH
C H I S H .O L M, MINN
Za organiste, pevce in ljubitelje glasbe imamo v zalogi sledeče note:
30
as
GLASBA, a) cerkvena glasba. Bernik, Pozdravljen, pesem za mešani zbor in tenor solo ....$ ,10 Foerster, Cantica socra, III,
•lel za moški zbor ..........
Foerster, 12 cerkvenih pesmi za
mešani zbor ..................
Foerster, 3 ecce sacerdos mag-nus (dve za mešani, ena za
moški zbor .................. .23
Gerbič, Slov. maša sv. Frančiška, partitura 25c. glasovi po.. .13 Grum, Cerkvena pesmarica za
Marijino družbo .............. i.oc
Hladnik, Deset postnih pesmi
za mešan zbor................ ,25
Hladnik, Petero prošnjih Marijinih pesmi v vojnem času za
mešani zbor ...................50
Hladnik, Zdrava Marija, pesmi za mešan zbor, solo-spevi in
orgije........................
Hribar, p. Angelik, Adventne in božične pesmi za mešani
zbor . . -......................
Hribar, Obhajilne pesmi za me-zbor, partitura 50c. glasovi po Holmar, Slava bogu, cerkvena
pesmarica ................... 2,00
Kimovec, Rihar renatus, 21 pesmi za mešani zbor, part...... ,40
glasovi ...................... ,15
Lehan, Zbirka cerkvenih pesmi
za mešani zbor ....................,30
Pogačnik, Missa st. Josephi za
mešani zbor, partitura ........ ,33
glasovi ik>.....................13
Premrl, Cerkvena pesmarica za
mladino, partitura ............ .4j
glasovi po.....................13
Premrl, Godovnice, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor partitura 35c. glasovi po ........... .13
*4*>
15
Premrl, Hvalite Gospoda, pesmi svetnikov za mešani zbor
partitura 35c. glasovi po.......
Premrl, Slava sv. Križu, postne
pesmi za mešani zbor ........
Sattner, Missa iseraphica za mešani zbor in orgije, partitura 35c. glasovi po ............
Sattner, p. Hugolin, Postne pesmi za mešani zbor, partitura
50c. glasovi po ................
Sattner, 2 Božični pesmi za solo, zbor in orgije ...........
b) svetna glasba: Aljaž, Mešani in moški zbori 3. zvezek Psalm 118: Ti veselo poj; Na dan; Divna noč .
5.	zvezek: Job: V mraku; Dneva nam prpelji žar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav....
6.	zvezek: Opomin k veseljuj Sveta noč; Stražniki; Hvalit« Gospoda, Občutki; Geslo .... 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (moški zb-). Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčic«
stoj; Kmetski hiši ...........
g. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice I.; Zdravice II.; Oče večni; Tone Solnce Laharnar, Gorske cvetlice za
mešani zbor ..................
Laharnar, Gorski odmevi za
moški zbor ..................
Laharnar, Planinke, za mešani
zbor, 2 zvezka po .............
Laharnar, Pomladanski odmevi za mešani zbor 2 zve. po .. Sicherl, Trije moški zbori .... Orlovska pesmarica, za en glas
jI
-U
-si
M 41 4J 4l 41
n
Naročila se pošiljajo na:
KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd St.,	Chicago, 111,


m
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Špfcnski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jasusovs. Prevedel Paulus.

Nato pa je pogledal na uro — ta caballero vseh caballerov, diplomat brez pogreška, modri politik in spoštovani starosta, vedno še mladeniški in ognjeviti, čeprav že z eno nogo v grobu — in počehljal se je za ušesi ter se je naglo poslovil. Enajst da je že, je pravil, in ob četrt na dvanajst je povabljen h kardinalu nadškofu toletanskemu, gre za važne reči in on da mora na vsak način biti poleg . . .
Stricu se je širilo srce. Upal je, da bo sedaj kaj izvedel . . . Nastavil je ušesa in migal z jezičkom, da bi oprezno poizkusil pri Jakobu in Curriti . . .
Ali zlobna roka je prijela za njegovo ovratnico, potegnila — in mu jo obrnila na hrbet . . .
Nevoljen in jezen se je ozrl: velika, zabuhla glava se je sklonila nad njegovo lice in smehljaje in s slinavimi ustnicami mu je dejal — stari Diogen:
"Ne boj se, jaz sem, tvoj prijatelj."
Zelen od jeze in rumen od strahu je zagodel stric:
"Kaj pa že zopet počenjaš ? Zarrrres, zelo siten si!"
Vstal je in se je koj poslovil. Bal se je, da mu Diogen napravi še kako drugo neumno šalo. V predloži si je pred ogledalom popravil ovratnico.
Diogen pa je dosegel svoj zlobni namen. Z največjo ravno-dušnostjo je sedel na stričev prostor, je plosknil Villamelona po stegnu in mu je povedal tako kosmato, da sta se Currita in Le-opoldina spogledali, češ: surovež !
Jezno mu je rekla Currita:
"Jezus, človek, kako si neroden! Zares si grd!"
Fernandito pa se je vdano nasmehnil:
"Jerebičja omaka! Veš, vselej mi obleži v želodcu!"
"Vem, vem! Polaina! Zato pa je meni ljubša česnova juha!"
In z brezstidno drznostjo je nadaljeval:
"Čuješ! Kdo me vzame danes s seboj v svojem vozu? Ti ali Jakob?'*
"Jaz že ne!" mu je Villamelon živo odvrnil. "Sicer pa jaz takoj odidem !"
"Jaz tudi ne!" je pristavila Currita. "Fernandito se danes čuti slabega, in ne morem se zopet vrniti nazaj semkaj!"
"Ampak — ljudje božji! Samo mimogrede! V ulici de Al-cala me pustite iz voza pri čokolateriji done Mariquite. Za nič na svetu ne pustim svoje čokolade s kruhki V'
Ko se je začelo tretje dejanje, se je poslovil Jakob z dvoumnim : Na svidenje, in Currita je bila videti zelo zadovoljna . ..
Sredi dejanja je Currita vstala, si oblekla svoj dragoceni površnik iz granatnordečega žameta, obšit z belo kožuhovino. je podala Diogenu roko v znamenje sprave in je odšla. Villamelon in Leopoldina sta jima sledila; prvi je bil zadovoljen, da bo mogel prespati svoj slabi želodec, Leopoldina pa je bila ne-voljna, da ni mogla poslušati do konca.
V preddvoru so stali lakaji, zavijali so se v velike kožuhe in so čakali na gospodo.
Curriti se je zljubilo sesti na divan; hotela je čakati, da pride občinstvo.
Villamelon se je vznemiril:
"Ampak, ljuba! Za Boga! Mrzlo je! Curra!"
In hitel si je ovijati krog vratu svoj velikanski svileni robec in si je potegnil ovratnik svojega kožuha črez ušesa.
"Pravim ti, da pojdimo rajši nazaj v ložo!"
Kihnil je, da je zabobnelo po obokanih hodnikih. Še bolj se je vznemiril.
"Vidiš! Vidiš! Že sem se prehladil! Danes imam srečo! Vidiš! Za en teden ga že imam!"
VSO ODPRAVO
nn GLAYE DO NOG
si lahko krmite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na-delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. .
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J- J. DY0RAK & CO.
1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, JjSL . CHICAGO, ILL.
DOMACE PIYOJ HI
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zrsven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 194a W. 21st Street,	CHICAGO, ILL.
-ičihnost- -____
Občinstvo je privrelo skozi številna vrata iz gledališča in je odhajalo mimo Currite in Leopoldine vun na prosto.
Da ne zgrešita svojega namena, sta pustili prijateljici Villamelona kihathin sta pozdravljali na desno in levo neštete znance. Naenkrat potegne Leopoldina Currito rahlo za roko:
"Glej jo! Tale je!"
Mnogo Currita ni videla. Dve postavi, zaviti v bele plašče, s kapuco črez glavo, sta jima prišli nasproti. Iz ene kapuce je gledal dolg, suh/in zakrivljen nos, iz druge se je bliskalo dvoje modrih oči. Zdelo se je Curriti, da so se uprle v njo z izziva-jočo predrznostjo.
Beli plašč neznanke se je zadel ob granatnordeči žamet Cur-ritinega površnika, izza suhega krivega nosu starkinega pa je Currita ijjišala v nerazumljivem jeziku par besed — in obe tujki sta izginili med množico.
Ampak, dete, ali bomo že vendar enkrat šli?" je godel Vil-
MISTERIOZNI UMOR ALI SAMOMOR Y OAK PARKU. '
Našli so ustreljenega že nezavestnega moža v hiši. — Sosedje pripovedujejo, da so slišali, da se je prepiral s svojo ženo.
Chicago. — Včeraj so našli na 820 S. Maple ave. v stanovanju ustreljenega moža Mr. Russell
lamelon nevoljno. "Diogen, podaj mi roko! Prav pošten nahod .Canninga, ki je ležal na tleh v
sim si nakopal. Kaj pa ti narediš, Diogen, kadar imaš nahod?' Jaz? Kiham."
II.
Spoštovani Butrcm je bil s pestjo po mizah in po omarah, hodil z velikimi koraki po sobi in je zmerjal svojo ženo. Ime-
nezavesti, a še pri življenju. U-streljen je bil v glavo na strani za desnim ušesom. Na lice me-jsta je bila poklicana policija po njegovi ženi, ki je vzela vso stvar v roke in poklicala rešilni voz, ki so nezavestnega moža odpeljali v Oak Park Hospital
PRISELJENCI PREKORAČI LI KVOTO TEKOM PR- " VIH DVEH DNI.
New York. — V Zedinjene države je dospelo toliko potnikov ki so se začeli izkrcavati takoi 1. avgusta, da so prekoračili kvoto za mesec avgust sledeče dr-žave: Turčija, Portugalska, Špa. nija, Syria, Egipt in še nekaj drugih državic iz bližnjega vzhoda.
-o-
AMERIŠKO - TURŠKA POGODBA BO PODPISANA DANES.
Lausanne. — Po skoro celo- * nočnem zborovanju, kjer so turški in ameriški zasto'pniki sestavljali pogodbo, so napravili popolni tekst pogodbe in so jo-takoj po kablu poslali v Angoro in Washington. Ako jo boste o-be vlade odobrile takoj zna biti •pogodba podpisana že danes, i Turčija je baje obljubila Zedi-
dno gojil v življenju. Mrs. Russell M. Canning pripoveduje, da ljivosti, ki premišljuje svojo bol. Dvakrat je poskusila prekiniti je grozil malo preje njej, zakaj
soproga in mu je kazala pismo, ki ga je držala v roki, pa vele- jsi je dala poklicati zdravnika modri diplomat je kričal in zabavljal; zato je raje molčala in, popoldne, ker. je bila nekoliko trpela.	ibolna. Sinček Milton pripovedu-
Važne reči so se bile zgodile v španski politiki in prepir j Je Isto-med Butronom in njegovo ženo je izviral iz teh najnovejših do-V Tlldi sopedje pripovedujejo ta-godkov.
Slabotna ljudovlada se je zrušila ob šumu treh ali štirih I strelov, ki
pravili nobene druge škode. Nered je vladal povsod, armada je bila brez pravega poveljnika. Mirno so čakali alfonzovci, da jim pade zrela smokva sama od, sebe v roke.	'
General Concha, ugleden, pameten in veljaven mož, pa je jCanning odvedli v preiskovalni hotel alfonzovcem vejo z zaželjenim sadom še bolj pripogniti. zapor, kjer so jo dolgo časa iz-Prevzel je poveljstvo nad armado in je korakal pred Bilbao. ,da Praševali in obenem zasliševali napravi red, da uniči karlist-e in proelasi mladesra Alfonza za razne priče.
-o-
noval jo je enkrat Geno, drugič Vefa, nikdar pa s polmm ime- ;Tu je potem cez dve ure umrl vi	, -
r t	&	. •• 1 , , .	{u 1 - • ^	• meriske državljane rojene in na-
nom Genovefa. Dajal ji je vse-mogoce priimke, kako da se pre-.bolnišnici, ne da bi se bil preje
drzne ona, neumna, zabita, vragova starka, ona, ki ne zna dru- zavedel.
gega ko moliti rožni venec, kako si upa dajati nauke njemu, ki Kako.se je cela stvar završila presega v bistroumju, modtosti, junaštvu in sreči daleč vse slav- za enkrat uganka policiji, ne može in junake stare in nove zgodovine . . .	Zena pripoveduje da se je sam
• __, - 1	. - -	„ ,	'ustrelil in vzel življenje v histe-
Mirno ga je poslusala markka, castlj.va senora, cednostna jčni IjubosumnostiJ, k; jo je ve.
in neomadezevana, skrbno vzgojena v mladosti; glavo je povesila in v solzah so ji plavale oči. Podobna je bila kipu potrpež-
TEPEZ NA LADIJI MED Ar MERIKANCI IN KITAJCI.
Peking. — Kitajski vojaki so v tem pristanu hoteli izsiliti par-nik "Allice Dollar," da bi jih bil nekam prepeljal brezplačno. Ker je kapitan parnika zahteval, da potniki plačajo, in ker ti niso hoteli, jih ni pustil naprej, nakar so ga Kitajci napadli. V bližini se je nahaial ameriški kanonski |ko. Sosedna gospodinja pravi, j čoln, ki je bil poklican na pomoč jih je slišala prepirati okoli i.jin pomorščaki so premagali po
™____t, j i-i t • t • • .	ilire ponoči, ter da je nato celo kratkem boju kitajske vojake m
so počili na hodnikih zbornice, ki pa sicer niso na- c	^ v-j 1 • - i -u • i- • 1	-vr 1' 1
xt__i • i j_V	i	i jafero opazovala. Videla je zeno jih iztirali iz krova. Nekako 15
sedeti zunaj na porču, ko je strel so iih pa pozaprli in jih bodo iz-
počil. Vendar kljub vsemu te- fročili kitajskemu vojnemu sodi-
mu* pripovedovanju so ženo Mrs. šču.
kralja.
Pa blagajne so bile prazne, sebičnost je vladala povsod in samoljubje. Vse to je oviralo generalove načrte. Potreboval je 1 denarja, da spravi vojsko v dobro voljo.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOYEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN O VE. Izdeluje MOŠKE OBLEKI
K OPKA-/očilu točno
in ceno

LRJ
38
^®®00®0000®©@®00®00®®®®®0®®0®
Novi 1923 model Oliver pisalni stroj
NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN!
UČITELJI! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj.
POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega stroja. S tem si prihranite čat in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POISKUŠNJA.
NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: nekateri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela:
OLIVER ŠTEV. 9. Z novim vzorčnim- črkovnim sistemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55. Ako ga plačate takoj v gotovini:
$49.50.
OLIVER ŠTEV. 11. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $75- Ako pa plačate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PROSTO POISKU-SNO PONUDBO.
PIŠITE ŠE DAftES po brezplačni cenik, ki Vam opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. ti. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskušnia. Vi lahko pišete po Oliver stroi brez vsake obligacije. Nobene1 rizike. Poizkusite! Poizkusite kako Stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj vsak mesec nekaj. Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Ako pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANV Oliver Typewriter Building	Chicago. HL
Policija pa je dobila sum na mlado ženo iz vzroka, ker je našla po sobi krvave sledove in kopico raznih pisem, ki vsebujejo podatke o postranski ljubezni, ki jo je gojil z neko drugo žensko ustreljeni soprog.
Danes se vrši zdravniška preiskava, kjer bodo skušali zdravniki dognati, je li bil samomor, ali pa je bil ustreljen od druge roke.
ZA NOTARSKA DELA.
Za affidavite za dobavo svojih domaČih iz starega kraja, ali pooblastila, kupne pogodbe itd. se obrnite na: JOHNA JERICH Javni notar 1840 W. 22nd St. Chicago, 111
ŠIRITE LIST EDINOST
DOLARSKI ČEKI
v
Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči v Jugoslaviji po dnevnem kurzu v Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jib rabijo za na pot.
Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: Do $15.00 po $1.10. —■ Od $15.00-do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.0© do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3^cen. od dolarja. H te. 1 pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno pošiljate v 15 centov za poštnino.
BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street.
-
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih Tojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj i
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna t Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskom vine mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd-Street Chicago, 111.
Phone: Canal 0098.