iMued daily except Saturdaj* Sundajt and Holidaja. PROSVETA t GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' " Uredniški in upravnilkl prostori: 1657 South Lawndals Ava. Off ica of Publication: 1667 South Lawndala Av«. Talaphone. RockwaU 4804 LETO-TEAB XXXVL Cena liata je $6.00 . J*nwuy M. IBS}. .t um poat-otftc« et Chlcafo. IlUaole. under Uie Act ol Coagnm ot Much S. lilt. CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. 22. MAJA (MAY 22). 1944 Subacription 16.00 Yearly STEV.—NUMBER 100 Acceptance for mailing at apccial rate of poatage providad for in aection 1103, Act of Oct. 9. 1917, autboriaed on June 4. 1918. Ameriške čete prebile tretjo nemško bojno črto v Italiji Zavezniki obkrožili cez sto vasi in naselbin. Britske in kanadske enote osme armade prodirajo po' dolini ob reki Liri proti Aquinu. Ameriški letalci izvršili nove napade na Ber-' lin in Brunswick, Plesto v Rumuniji, Bel grad in Niš v Jugoslaviji.—Rusi naskakujejo nemške pozicije na ozemlju pri Vitebsku.—Gene-r ral MacArthur naznanil okupacijo japonske letalske baze ^ J Neapel, Italija, 22. maja.— Oklopne kolone pete ameriške armade so prodrle osem milj dar leč, prebile tretja nemško bojno črto v zapadni Italiji in zasedle Fondi, strategično točko, se glasi uradni komunike. Fondi leži 58 milj južno od osrčja Rima. Drugi oddelki ameriške armade prodirajo po obrežju v smeri Terracine, ki je tarča bombardiranja iz zraka. Bombe, ki jih mečejo zavezniška bojna letala, so porušile več objektov in zanetile ogromne požare. Desno krilo nemške armade je bilo izolirano po ameriški okupaciji Fondija. Del sovražne armade se je umaknil v sektor pontinskega močvirja. Francoske čete so blokirale cesto Pontecorvo-Pico in presekale Hitlerjevo trdnjavsko linijo v dveh krajih. London. 22. maja.—Čez šest tisoč britskih in ameriških letal je me4i'o bombe na ozemlje ob At-lan i steni od Bretanije do Bil-gijt. Tarča bombardiranja iz zraka so bila železniška križišča, letališča in tovarne. Poročilo pravi, da so Angleži in Američani vrgli čez 8000 razstrelilnih in zažigalnih bomb v teku bombardiranja. Odpor strani sovražnika je bil neznaten. Američani so izgubili 20 bojnih letal, Angleži pa sedem. Neapel, Italija, 20. maja. — Pod težkimi udarci zaveznikov, ki so raztrgali Gustavovo linijo in obkrožili Čez sto vasi in naselbin v centralni Italiji, se nemške čete umičejo v neredu skozi Hitlerjevo trdnjavsko črto. pravi poročilo. Zavezniki so ujeli veliko število sovražnikov •n zaplenili ogromne kdličine o-'ožja, streliva in drugega bojnega materiala. Ameriške oklopne kolone in francoske čete so prebile Hitlerjevo linijo pri Santo Olivi ob reki Liri, deset milj južnozapadno "d Cassinar. To je prvo razkritja o spojitvi ameriške in francoske oborožene sile. Američani »o zasedli Gaeto, nioinarično bazo, in so zdaj za pitami bežečih ostankov nem-s*<- narnizije, ki so skušali razdejali to bazo pred umikom, pa se jim ni posrečilo. Prve ameriške čete stoje pred Itri-Jpm, važnim cestnim križiščem, 'bri milje severozapadno od For-rrilJ'\ k i je tarča topniškega bom-baidiranja. Gora Faggeta, osem nritlJ severno od Itrija, je v ame-"ških rokah. Untske in kanadske enote o-r,l<- armade se vale naprej po (J,,J»ni ob reki Liri proti Aqui-^ trdnjavi Hitlerjeve linije. Sv' čete so bile vržene v akci-I'' t »roti sovražniku na tej fronti. ''"Ijske čete, ki so zasedle go-' Cassino, »o začele prodirati ' Piedmontu, utrjeni točki ' rjeve linije v hribih na se-'"» *trani glavne ceate, ki vo-Komunike iz glavne-**na pravi, da se oddelki pe-n "sme armade bore proti v'*/niku kot enota pod po-ivom generala Harolda A-v*r 'Jra. Izgleda, da bo nem-to kmalu zdrobljena London. 20 maja. — Cez 1500 '"»kth bojnih letal in bomb-v J* ponovno bombardiralo ,,!ln »n Brunswick, železniški '' kjer so tudi letalske to-V spopadih v zraku ao Američani sestrelili 125 nemških bojnih letal, sami pa so izgubili 26 bombnikov in 19 bojnih letal. Američani so vrgli več tisoč ton bomb na Berlin in Brunsvvick, ki so porušile več objektov in zanetile požare. Britski letalci so istočasno metali bombe na nacijska oporišča na francoskem obrežju med Boulogno in Pas de Calaisom. Zavezniški stan v Neaplu je naznanil bombne napade na Ple-što, središče oljnega polja v Rumuniji, Belgrad in Niš v Jugoslaviji. Napade so izvršili ameriški letalci, ki so se dvignili s svojih baz v Italiji. Naznanilo pravi, da so sestrelili trinajst nemških letal v spopadu v zraku. London, 20. maja. — Moskva poroča, da kolone ruske armade napadajo nemške pozicije na o-zemlju pri Vitebsku, Bela Rusija, in da so zasecfle nemško trdnjavo po ljuti bitki. Poročilo omenja nemške naskoke na ruske postojanke pri Stanislavu, stara Poljska, ki pa so bili odbiti in sovražnik vržen nazaj z velikimi izgubami. Tristo Nemcev je padlo v bitkah z Rusi pri Stanislavu, na-8 daljnjih petsto pa v bližini Ti-raspola ob reki Dnjester. Sovjetski letalci so bombardirali Kotko, finsko pristaniščno mesto, 62 milj severovzhodno od Helsinka. Bombe so porušile več objektov in zanetile požare. Letalci so metali bombe tudi na nemške parnike in transporte. Dva sta bila potopljena, trije pa poškodovani. Zavasnlškl stan, Nova Gvineja. 20. maja. — Ameriške čete so in- ne bom nikdar več slišal napa-vadirale otok Wakde in okupi- da na človeka, ki ni bil rojen v rale japonsko letališče po pet ur Ameriki, v tej zbornici," je de trajajoči bitki, poroča glavni jai, »Le dve generaciji sta vmes, stan generala Douglasa Mac- da nisem bil tudi jaz rojen v tu Arthurja. To letališče bo zdaj! j|r»i. Mislim, da zaradi tega ni služilo ameriški letalski sili v o- sem manj patriotičen državljan peracijah proti sovražniku. I kot katerikoli drug član kon Ameriški letalci so ponovno greaa." bombardirali japonske mornarič-, Hillman je dobil poziv, naj ne in letalske baze na otokih No- nastopi pred Diesovim odsekom va Britanija, Uligan, Karkar in 23. maja. Njegov nastop je bi* II Kongresnik Dies grozi s preiskavo Napad na Hillmana v kongresu Waahington, D. C« 20. maja.-— Kongresnik Martin Dies, demokrat iz Texasa in načelnik odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je naznanil, da se bo vrnil v kongres in osebno vodil preiskavo proti odboru za politično akcijo Kongresa industrijskih organizacij. Načelnik tega odbora je Sidney Hillman, predsednik unije Amalgamated Clothing Workers. Dies je nedavno naznanil, da ne bo kandidat za kongresnika. Za umik iz političnega življenja se je odločil na nasvet svojega zdravnika. Dies je bil operiran na grlu in zdravnik mu je svetoval dolg počitek. Delovanje Hillmanovega odbora je izzvalo ostro debato v kongresu. Dies je v svojem poročilu kongresu dejal, da je ta odbor pod dominacijo komunistov. Dva kongresnika, člana Dieso-vega odseka, sta bila poražena pri volitvah. V kongresu so bile izrečene obdolžitve, da je Hillmanpjr odbor potrošil veliko vsoto denarja v kampanji za poraz kongresnikov. To sta Starnes, demokrat iz Alabame, ln CdstČTlo, demokrat iz Califor-nije. Kongresnika Hoffman, repub-likonec ia Miclngana, in Rankin, demokrat iz Missis&ppija, sta napadala Hillmana. Oba sta znana kot sovražnika delavskih u-nij in Rooseveltove administracije. Rankin je dejal, "da v tujini rojeni Hillman kot načelnik odbora za politično akcijo vodi kampanjo, katere cilj je dominacija kongresa." Rankinu je odgovoril McCor-mack, vodja demokratske večine v nižji zbornici. "Upam, da Bunabun. Čungking. Kltajaka, 20. maja. — Kitajske čete so začele proti-ofenzlvo v južnem delu province Honan, poroča vrhovno poveljstvo. Zdaj napadajo Cangtaik-wan, strategično mesto, 12 milj severno od Singanga, vojaške baze. Vrhovno poveljstvo Je prej naznanilo poraz Japoncev v bitki pri Suipungu in reokupaci-jo tega mesta. odložen, dokler Dies ne okreva, ker hoče biti osebno navzoč, ko bo Hillman zaslišan. Pričakuje se, da se bo zaališanje vršilo prihodnji mesec. deklaracija heprezentantov velike britanije J stanovitev svetovne organizacije pred-lagana ZLOM NEMČIJE IN JAPONSKE London, 20. maja. — Konferenca premierjev dominionov britskega imperija, ki je trajala dva tedna, je bila zaključena z objavo deklaracije z zagotovilom, da bodo dežele imperija vztrajale v vojni do popolnega zloma Nemčije in Japonske. Deklaracija izraža tudi željo po ustanovitvi mednarodne organizacije, ki naj bi vzdrževala in ščitila mir po vsem svetu po zakljuČe-nju sedanje vojne. Deklaracijo ao podpisali predsedniki vlad Kanade, Avstralije, Nove Zelandije ln Južnoafriške unije. O svetovni organizaciji za vzdrževanje miru pravi deklaracija: "Mi smo za ustanovitev svetovne organizacije za vzdrževanje in zaščito miru. Ta naj bi razpolagala tudi s sredstvi za preprečitev agresije v bodočnosti." Predsedniki vlad britskih dominionov imajo ideje, kakšen u-stroj naj bi imela svetovna organizacija, niso pa ji začrtali oblike. O tej naj bi bila razprava na konferenci reprezentantov Združenih narodov, kl »o zavo-evani v vojni proti osliču. Deklaracija poveličuje sovjetsko Rusijo, Amerlkjo, Kitajsko in druge drŽave, ki ae z Veliko Britanijo vred bore proti sovražniku, in dostavlja: "Pozdravljamo borbeni duh naših tovarišev v vseh deželah, ci so še v pesteh sovražnika. Mi se ne bomo umaknili iz kon-likta, dokler ne bodo vse osvobojene. Nihče, ki koraka z nami, ne bo zapuščen." Prihodnja konferenca reprezentantov dominionov britakega imperija se bo vršila v Avstraliji uli v Novi Zelandiji. Lord Sel born, minister za ekonomsko vojno, je dejal, da bo šla vsa britaka bojna mornarica akcijo proti Japoncem na Pacifiku, ko bo vojna v Evropi zaključena s porazom nacijske Nemčije. Nemška sila na Danskem ojačena Bojazen pred zavezniškim sunkom Domače vesti Oblaki Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete je s svojo hčerko Elaine obiskala Tillie Jo-niec iz Clevelanda, O. Tillie je sestra Olge Martinjak, uslužbenke v uradu jednote. Ubit v premogovniku Conemaugh, Pa. — Louis Martin, član in dolgoletni zapisnikar društva 168 SNPJ, je bil 11. t. m. ubit v premogovniku. Utrgala se je plast kamenja nad njim in ga zasula. Star je bil 56 let in doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1908. Zapušča ierto, tri sinove (dva v mornarici), eno hčer in dva brata, v starem kraju pa mater in eno sestro, če le živita. Ia Clevelanda Cleveland, O. — Po dolgi in mučni bpleznl je umrl v bolnišnici v Warrensvillu Joseph Pe-grltz, star 62 let in doma U Ljubljane, odkoder je prišel v Cleveland pred 40 leti. Zapušča ženo, enega sina, eno hčer in nekaj sorodnikov. — Pri delu v tovarni je umrl John Senjak, star 38 let. Zadela ga je kap. Zapušča ženo, enega brata ln eno sestro. — Dalje je umrl Anton Krall, star 78 let in doma iz Marinče vasi pri Krki. V Ameriki je bival 45 let. Zapušča dva sinova, tri hčere, pastorko, več vnukov in eno sestro, v starem kraju pa enega bratu in eno sestro. Kompanija zavrnila zahteve unije Pogajanja glede sklenitve nove pogodbe Chicago. 20. maja. — Reprezentance Montgomery Ward Si Co. so zavrnili štirinajst izmed sedemnajstih pogojev in zahtev krajevne unije United Retail, VVholesale Si Department Store Employees, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, ko so se pričela pogajanja glede sklenitve nove pogodbe. Uradniki unije so izjavili, da se pogoji, katere je kompanija zavrnila, nanašajo na unijako delavnico, arbitražo sporov, ata-rostne pravice in odbijanje članarine za unijo po kompuniji. Zahteve glede zvišanja plače zu pet centov na uit), minimalne plače 50 centov na uro, plučanih letnih počitnic in delovnih ur so predmet dlakuzlj. Leonu rd Levy, podpredsednik mednarodne unije, je načelnik pogajalnega odbora unije, John A. Burr pa delegacije kompanije. Bojazen je, da se bodo pogajanja izjalovila.' Načrt za pomolf japonske veteranom sprejet | VVashington, D. C„ 20. maja — Nižja kongresna zbornica je sprejela načrt za pomoč vojnim veteranom v povojni dobi. Ta določa med drugim brezposel-noatno podporo, posojila in o-skrbo v bolnišnicah. Sodi se, da bo izvedba programu nu podlagi sprejetega načrta stala več' odložila oklic stavke mUtJard Unija voznikov Vladni odbor posegel v konflikt Detroit. Mlch.. 20. maja. — U-nija voznikov, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, je odložila oklic stavke, ki bi uatavi-I a promet tovornih avtov ne samo v Detroitu, temveč tudi v drugih krajih države. Voditelji unije ao izjavili, da je bil oklic stavke odložen do prihodnje srede. Ozadje apora ADF ali dni Kongresa industrij-akih organizacij. Zaradi spor a Je prizadetih 11,500 delavcev, uposlenlh v tovarnah Chryaler Motor Corp Ti polivajo že od zadnjega torka V konflikt je poaegcl federalni vojni delavaki odbor in odredi) zaslišanje Detroit je še vedno središče stavk, čeprav je unija delovodij — Foremena Aaaoeiation of America — pod pritiakom voj-nega, delavskega odbora prekll London, 20 maja.—Poročila Iz Stockholma, Švedska, pravijo da nemško poveljstvo jučl voja ške posadke na Danakem in Norveškem, cln 80 zavaruje proti možnemu zavezniškemu aun-ku s struni lalandlje. Radio Berlin poroča, da so nemška izvidniku letulu opazila zbirunje zu-vezniškega invazljakega brodovja pri lalundiji. Nemške garnlzije na Danskem ao bile ojačane a prihodom Norve- Konvencija krojaške unije zaključena Hillman komentiral poraz članov Diosovega odseka Chicago. 20. maja. — Konvencija unije Amalgamated Clothing VVorkera v hotelu Sher-manu je bila včeraj zaključena. Sidney Hillman, pred-aednik unije ln načelnik odboru za politično akcijo Kongresa in-dustrijskih organizacij, je zabavni delegate pred zaključenjem konvencije a svojimi komentar-Ji razburjenja v kongreau, kl J«« nastalo, ker sta bila dva članu Dlesovcga odseka poražen* pri primarnih volitvah. "Izročene so bile fanluatlčtic izjuve, du Je odbor z« politično akcijo potrošil velike vaote fl««' nurja zu poraz kongreaniku Starneaa in Coatella," Je rekel Hillman. "Prvi je trdil, da Je odbor metal stodolaruke bankovce, drugI pa, da Je potrošil $00,000 v njegovem dlstrlktu Nekateri ljudje v kongreau zahtevajo ustanovitev novega odseku, ki nuj bi vodil preiskavo proti num Pojmlnoma aem u-ver jen, da w gotovi goaj>odje ne bi obotavljali, če bi šlo samo M ]denur. NuA o*U>or no aktivu javojlh aktivnosti. Federalnemu ljustičnemu departinentu smo duli vai* zahtevan«? Informacije Zagotavljamo vauk odaek kl ga imenuje kongres, du bonu ao-delovuli z njim preiskavi." Nu konvenciji bila sprejete resolucij* glede podpiranju VVugner Muiruy-l)inglevega nu Izboljša kontrole M,-trebo,mednarodnega sporazuma In izboljšanja ekonomi»kega položaja ljudstev. Konvencija ae je izrekla za zvišanje plače Millmanu od $12,-500 na $15,000 na leto, Jacobu S Potofakvju tajniku-blagajniku. pa od $7500 na $10,500 Obe u- Odbor potrdil rudarsko pogodbo Plača "od vrat do vrat" sankcionirana tarWaahlngfton, D. C.. 20. maja.— Vojni delavski odbor je potrdil mezdno pogodbo med unijo U- ni ted Mine VVorkers ln opera* tor jI s provizijo, ki določa pla čo "od vrat do vrat." Pogodba krije okrog 70 odstotkov indua trije mehkega premoga. Potr ditev pogodbe Je delna Izravna va ostre kontroverze med odborom in unijo, katere predsednik je John L. Lcwis. Deset članov odbora Je glaso vulo zu potrditev pogodbe, dvu pa proti. Slednja reprezentlra ta induatrljcu v odboru. Buzičnu plača rudarjev na nodlugi pogodbe je $H 50 na dan Ta krije tudi čua, kl gu rudarji Izgube, ko gredo na delo v premogovnike ln ko ae Vi učiijo j dela, Odlok je bil |M»dan štiri najat meaecev potem, ko Jt Lewls zahteval zvišanje mezde zu dva dolarju na dan. Ker so se ujierutorji uprli zahtevi, Ji bil »por predložen v rešitev voj liemu delavskemu odboru Operatorji Iz južnih drŽav še niso podpisali |>ogodbe z unijo. Kdwurd R Burke, bcMflnik teh operatorjev, J«* dejal, du njego vu grupa ne bo |x>dpiealu po godi** lu da bo tlrulu zadevo pred Sodišča, Avery vi o ti l toibo proti čikaikemu listu Chicago, 20 maju Kewell L A vet v, načelnik odbora dl-lektorjev Montgomery Ward S/ C o, je pri federalnem mmIiš/u vložil to?bo proti Marsliallu Fleldu, Izdajatelju in uredniku lihta Kun, za odškodnino v vso ti milijon dolarjev. Tožlia je |M»t,|cdicu objave aeilje člankov |>«hI naslovom "Sewell Averv va The People." č lenki ae na našajo na apor »ru d kompanijo, unijo CIO m federalno vlado Avery trdi, da vaebine člankov je zlobna, obr< kovalna in ru resnična, jugoslovanska ubežnavlada odstavljena Dr. Subaiič, podpornik mariala Tita, morda sestavi nov kabinet JUGOSLOVANSKI SKLAD "ZAMRZNJEN" London. 20. maja. — Jugoslovanski kralj Peter Je odstavil *dr. Božidarja Puriča kot predsednika ubežne vlade in člane njegovega kabineta, med temi generala Mihajloviča, vojnega ministra, in povabil dr. Ivana Subašiča, naj sestavi novo vla-do.X (ČasniAka agentura Reuter poroča danes, du bo Peter sestavil odbor, ki bo reprezentiral trl glavne jugoslovanske grupe, namesto novega kabineta. Dr. Su-bašlč bo predstavljal Hrvate, general Dušan Simovič, bi vil premier, Srbe, dr. Itidor Cankar, bivši poslanik v Kanadi, pa Slovence.) Subašlč, bivši hrvaški ban, je »odpornik maršala Tita, poveljnika Jugosluvanska osvobodilne urmade, in vodja hrvaške kmečke stranke. On je nedavno dospel v Anglijo iz Amerike na povabilo kralja Petra. Trdi se, da je prevzel nalogo sestave nove vlade pod pogojem, da se general Mihajlovič, poveljnik letnikov in sovražnik mariala Tita, odstrani kot'vojni minister. Subašič ae nI vmešaval v prepire med jugoslovanskimi voditelji, toda bil je prvi med onimi, kl so priznali važnost Titovega gibanja v Jugoslaviji. Poročilo, da mu |« bila poverjena sestava nove vlade, je Izzvalo presenečenje ln pričakuje se, da se bo povečalo, ko bodo Imena novih ministrov objavljena, Štibašlč ja bil ban Hrvaška pred izbruhom vojne. On je zapustil Jugoslavijo s člani vlade v aprilu 1. 1941 In odpotoval v Ameriko. V Anglijo Je prišel Iz Amerike ta mesec. Doznava se, da je Jugoslovanska ubežna vlada ostala skoro brez finančnih sredstev, ker Je |iet držav, ki drže sklad jugoslo-vanske državne banke v vsoti $0(1.000,000, ustavilo izplačila na poziv maršala Tita. Te države ao Amerika, Velika Britanija, Diuziliju, Turčija in fivica. je vprašanje juriadlkcije ln re- cala »tavko. kl je trajala 20 dni prezentancije voznikov, ki pre- Več tlaoč sli in sličila je gtarokrajskim lahko doprinesli čim več k splošnemu blagostanju 3) Za realiziranjc tegu cilja je potrebno, da vsaka država pre-1 mož, ne pa kakšen hujskač, kasta bt sredstva za treniranje delavcev in tudi omogoča njih prese- kršnih je dandanes mnogo med Ijevanje in naseljevanje v kraje, kjer si lahko napravijo svojo namj( jo nosijo duhovniška obla-ekatatenco. čila, v resnici pa vanja ne spa- 4) Zasledovanje smernic v zvezi z zaslužkom in delovnimi po- dajo. Omenjeni župnik je mno-iioii p«. katerih bi delovno ljudstvo bilo deležno pravičnega deleža go potoval po naših naselbinah, od splošnega družabnega napredka, kakor tudi določitev minimal- Svoje doživljaje in potovanja je nih plač, kjer je to potrebno v svrho protektiranja delavcev. opisal v knjižici, ki irr« 5) Efektivno priznanje pravice do kolektivnega pogajanja, so- m vse naše n^Jsnoe. delovanje uprave in delavcev pri izboljšavanju in večanju pro- Jo"«"« ?UP"*J®V duMJ. Ur |.rl .........................novih »ociainU, in *»pod.n,lcih "".TTu^irjenj, .oc.„.ne zuAčito. po kuU-ri nuj imu „*. o«ba | ^^^ garantirane bazične ali minimalne dohodke za življenje in medi-kalno oskrbo. « | 7) Dobre varnostne m zdravstvene naprave pri delu v vseh poklicih. H) Socialna skrb za otroke in matere. moč v bolezni in nesreči, vdovam in sirotam pa po smrti družinskega očeta. Vrgel se je v akcijo, da se to uresniči. Svojo idejo je za čel širiti ustmeno in pismeno in za to delo je pridobil tudi žup- i!) Skrb za dobro hrano, dobra stanovanja in negovanje dru-1.. Buhft> w je tukrut y veiiki. Žabnih in kulturnih aktivnosti. J® mi stroški izdajal A. S. v Tower- 10) Zagotovitev enake prilike vsem do šolske in poklicne izo- L Minn#( ^^ gem omenil v brazbe. ' " zadnjih dveh dopisih. Na ta na- Vse gornje točke toga mednarodnega čarterja socialnih pravic čin 8e je ustanovila KSKJ, ki le-so lepe, zdrave in dalekoaežne. Izdelane so bile kot program ao- L praznuje SV0j0 50-letnico. To cialnega stremljenju za vse dežele. Za Združene države je ta pr«-je biIa prva Hioven.ska organiza gram indorsiral predsednik Roosevelt ln ga v pomenu »P«^*1 cjja te vrste v Ameriki s krajev z ameriško Izjavo neodvlanouti. Izrazil je tudi željo, da ga indor- nlml društvi. Ruh je 0 postanku sira jo vse ostale dežele. te organizacije hranil marsikaj V tem programu v resnici ni nič novega. Po vseh deželah, kjer zanimjVe«u. Nekaj tega materia-obstoji delavsko gibanje, se že dolga leta vrši boj za sleherno iz- L je ponatisnjenega v spominski imd navedenih točk. Ta boj za ta ali enak program ae bo vr6iI knjigi te organizacije. Zbral sem tudi v bodoče v vseh deželah, kajti v njem so zapopadenc potrebe |nekaj za(jevnih stvari skupaj in vioga delovnega ljudstva po vnem svetu. Vzemite vsako točko posebej, jo analizirajte In videli boste, da je tako vesoljna kot i01 polnejša. potreba vsakdanjega kruha za slehernika. V vseh balkanskih poznej državah prav tako kot v znpadni ali centralni Evropi v Ruitjl, dekan Savs ve o tem, pa aem od Angliji ali Ameriki, v Afriki kot v latinski Ameriki, na KiUjakem.l ovorU ^ |mj 8tvar |n do_ Japonskem, v Indiji in drugtal. * Ta program je predvsem važen zato, ker ga je formulirala mednarodna konferenca, sestoječa iz zastopnikov 41 držav—po zastop nekaj zadevnih stvari skupaj [jih oddal, da bo zgodovina po ulnejša. Pozneje sem bil opozorjen, da volil sem, da tiste stvari, ki sem jih j>oslal, lahko porabijo. Pa vi dim, da je &avs porabil zadevn nikih vlad, delodajalcev tn delavcev. Njegova važnost hI na pa- mfttwU, za HV(jJ Pod svojl plrju, kajti tak program lahko sestavi vsakdo kl količkaj pozna \{ . ^ on navndno ^ socinln.- probleme. Program bo vu/en le tedaj, če postane nekak\„lmt%„nl nm„Mlf WtU un « >1 j jtolreben kot.prav tukaj. Vprašanje namreč je, koliko tega programa je mogoče realizirati v kapi taliatieni družbi, kjei piofit Igra glavno vlogo, kjer vse gospodarstvo m tudi državna |>olitlku, pa bilu notranja ali zunanja, bazira na piofltu. Vz< mite prvo t(k*ko, ki zahteva "polno u|M.slitev," to je priliko do dela slehernemu dela/.mo>nciiiu človeku, ki jc pripravljen de lati. Ta zahteva p«*l kapitalizmom ne more biti nikdar in v iu.be ni deželi realizirana na Ktaltii podlagi. Dant^ še veliko manj kot v preteklosti. V svojem MiLinjem razvoju je kapiJ^ulizem zmožen dati priliko do delu slehernemu le v časih, kakršni so današnji: ko Je v« s svet uprežett v |M.konč-avanju samega sebe in uničevanju %sega, kar je zgradil. Vse te aktivnosti, tuko na |m.Iju piialukcije kot na bojnih poljanah, financira država, ne pa "svobodni |M»djct niki " lu dižavo finamira vse to na račun bodoenoati, na račun nase in 1»mI«m 1I1 generacij. Ampak tega bo enkrat kunec in kaj potrm? Kar se tiče Ametike • m tudi precejšnjega delg mtalega sveti vemo to, da !»» li tudi |m> tej vojni ostala kapitaliatUns. In tej kapitalistični Ameriki <• no vojni ob«'ta šr večja breiryinselhoKt kot ps je bila v desetletju i*. tvlno 4ip«mlenost bo torej zelo na mestu. Ampak kdor mtslt. d« Liker « in«.pxe doMVl v dru/bi. kjer kapitali/em dominantni faktor Ui piofit '(lavni smoter produketm in distribu clje, varo aamrga m^Ik' in \ur.i tudi druge. Torej prva t«*k.i te^.i n,< limndinua m »cialnega eurterjn. ki je I olx*n« m tudi najlnilJ važna. < Ic pobwna /elja. katere |mmI kupita-llrmom ni moi'.*S' realizirati is/en le začaano v dobah svetovnega (.okolju in 1 a/d« jevanja Tudi \«-t ostalih t«*čk teya programa spa-1 da v to kab^tirljo Kvečjemu jih )«• mogoee realizirati le do neke I minimalne mere, in to le tam. k|t*r Je delavstvo dovolj velik politični faktor m kolikor je to v Interesu kapitalistične države aame Z drugo lie sedo ^a re.tli/ir.iit)«' tega programa ao potrebne fun-dsmentalne upi ••meml>e v današnji druJl.i v smeri dem«.k r etičnega socializma » za Savsa ni čagtno, ker je pisal, da Buh v pravem pomenu ni bil pravi indijanski misijonar, kar 3a ne spremeni dejstva. Opozoril sem ga, da je Buh zapustil' več slik, pa mi je odgovoril, da pravkar končuje zgodovino, am-aak da on tega ne more omeniti. Dobro vem, da je Buh hranil mnogo zgodovinskih stvari. Ko je Buh umrl, sem bil jaz daleč od Dulutha na potovanju. V tisti zgodovini omenja Šavs razne prvake in dostavlja, da monsignor Andolšek počiva nekje v Califor-niji, četudi nam }e vsem dobro znano, da počiva na pokopališču pri prvotni cerkvi v Eagle Har-aorju v Michiganu. Kakor sem že omenil, letos praznuje svojo r.O-letnico prva slovenska organizacija v tej deželi, namreč KSKJ. Ker je bilo v zbirki med Buhovo zapuščino marsikaj zanimivega o tej organizaciji, se bi dali dobiti zgodo vinski podatki iz takratne dobe. <0 se je vršila waukeganska konvencija omenjene organizaci e, sem bil vržen jaz iz nje, Še prej pa sem bil pozvan, naj pred zbornico preklicem nekaj, česar nisem bil kriv. Takrat se je zelo repenčil Tonp CIrdina, takratni predsednik te organizacije. Mol če sem vzel na znanje in poslal sem račun. Malo pred volitvijo novega odbora so poslali nekega uradnika z naročilom, da me poišče. Takrat sem bil baš v briv-nici SND, nakar sem se vrnil v dvorano. Tam« je stal Grdina svojo grupo v stranski sobi. Rekel sen?, naj gredo v dvorano na zborovanje, ker so plačani od članov, da zborujejo na konvenciji ne pa da delajo naklepe. Da bodo čitatelji,vedeli, kaj je bil vzrok Grdfnovega delovanja proti meni, moram omeniti, da so me menda obdolžili bogokletstva ali nekaj takega, v resnici pa je bilu le osebna mržnja, zato so me hoteli očrniti. Naj bo kakor hoče, podrobnosti ne bom opisoval, omenim pa lahko to, da sem bil prej pri organizaciji nego on Ko sem bil zopet nazaj sprejet je pa Grdina zgubil stolček pri KSKJ. Zadevna razprava je jed notina zadeva, zato je ne bom opisoval. To omenjam predvsem zato, ker so me že mnogi vpra šali, kaj ln kako je s to stvarjo Potem ni bil Grdina več izvo Ijen za predsednika, četudi si la sti neke zasluge. Njegova zaslu ga je tudi bila, da se je cerkev Sv. Vida v Clevelandu pred davnimi leti zabijala z žeblji. Tudi to spada v zadevno zgodovino. Pravijo, da je bila zadnja svetovna vojna gnezdo sedanji vojni, kar bo menda res. Ako bi po prvi svetovni vojni uredili mir nn pravični podlagi, bi gotovo ne bilo pogojev za drugo svetovno vojno. Med prvo svetovno vojno so bili ameriški rojaki aktivni v prizadevanju, da dobijo naši ljudje onkraj morja svoje pravice, ampak teh pravic so bili oropani, Slovenija je bila razdeljena na štiri dele. Glavni del se je pridružil novi Jugoslaviji, velik el je ukradla Italija, koroški Slovenci so bili prodani Avstri-dočim je lepo število prekmurskih rojakov ostalo pod madžarsko nadvlado. Tako je naša majhna domovina ostala razkosana. Razume se, da je pri tem mešetarenju dobila Italija največ, in sicer vso našo lepo Primorsko z Goriško ln Istro vred, ?oleg tega pa velik del naše Notranjske, uključivši Postojno in Idrijo. ( Sedaj postoji trdno upanje, da bodo po tej vojni Slovenci prišli do svojih pravic in da bodo vsi sestavni deli Slovenije združeni v Združeni Sloveniji v okviru nove, demokratične in ederalizirane Jugoslavije. Za ta cilj se borijo v starem kroju ndši hrabri partizani v osvobodilni armadi, ki je prpva ljudska armada, dodim se za isti cilj bori tukaj naš SANS. Pravijo, da je pred več ko sto eti Napoleon molil svojo lastno molitev. Dejal je, naj ga Bog obvaruje "prijateljev", kajti sovražnikov se bo sam obvaroval. Odrešenik sveta je imel svojega Iškarjota, ki ga je izdal, tako ima menda tudi sleherni narod svoje izdajalce, ki so ga priprav-jeni izdati. Nekaj takega se danes vrši marsikje v Evropi, kjer v raznih državah kvizlingi izdajajo svoje narode, pri tem pa ni izvzeta niti naša mala Slovenija. Tudi ona ima svojega kviz-linga, ki mu pomagajo razni iz dajalci, med katerimi so tudi gotovi katoliki in njihovi predstavniki. Morda sem s tem zašel malo predaleč, ampak je času primer no, zato naj ostane zapisano > tem dopisu. Kadar mi bo čas dopuščal in če bom za to delo razpoložen, bom pa morda zopet kaj napisal iz naše zgodovine Matija Pogorele. KAČE KLOPOTAČE . . . Monroe, Mich.—Ko sem pred leti potoval na tovornem vlaku iz Douglasa v Arizoni v El Paso, Texas, sem med potjo izstopil, da si malo podprem rebra in v neki restavraciji sem se dodobra navečerjal. Med tem je "moj" tovorni vlak odpeljal naprej, drugi vlak pa je imel priti šele čez osem ur. Zmračilo se je in v hipu se je stemnilo. Ura je biki pozna, do prihodnjega vlaka pa še obilo časa, namreč do šestih zjutraj. Kaj naj storim? Poiskal sem si primeren prostor blizu postajališča, da bi mirno zaspal na prostem, kakor baje še sedaj spi svoje dolgoletno spanje kral Matjaž med dvema gorama. Prižgem si cigareto in pušim kot turški vojak. Kmalu me je obvladal spanec in v par minutah sem že smrčal. Bilo je okrog treh po polnoči, ko sem se zbudil, nato sem se obrnil na drugo stran in spet pričel vleči dreto. Se pred no sem zaspal, sem se trdno odločil, da vlaka ne smem zamuditi. Tako sem spal in sanjal o tovornih vlakih, o trempih in hobotih. Zgodilo pa se je, da me je baš ob petih zjutraj nekdo prebudil. Zdelo se mi je, kakor bi me kdo cukal. Ležal sem na hrbtu in gotovo sem v tej pozi izgledal, kakor bi vso noč zvezde štel. Polagoma odprem oči, a samo napol, medtem ko me nekaj t i pije po telesu zdaj tukaj, zdaj tam. Kdo bi to bil? Gotovo Ameetškl volakl v Angliji na manevrih se mi je ponoči pridružil kakšen sopotniški tremp, ki se v spanju otepi je prividov, sem si mislil. Polagoma dvignem glavo—in na mojem telesu sem videl dolgo klopotačo, drugo pa na nogah. Kako sem se zgrozil, si pač lahko mislite. Na moji desni strani pa je bila V klopčič zvita tretja kača! Le kako se bi znebil teh groznih vsiljivcev?! Vlak ima vsak čas. priti, jaz pa tu ležim v kleščah klopotač! V tistem momentu se je iz daljave zaslišal glas prihajajočega vlaka, piščalka ali sirena vlaka se je tudi slišala. Klopotača, ki je bila zvita v klopčič, se je zganila in pričela klopotati, kakor bi lešnike po dilji stresal. Z jezikom je sikala in gledala svoji tovarišici. Kakor na povelje sta se mirno splazili z mene. V tistem momentu sem naglo vstal, klopotače pa so klo potale, ko sem jadrnih nog zlezel proti postaji. Medtem je vlak že prispel na postajo in čez dobrih petnajst minut sem se že na njem peljal naprej v El Pa so. Naslednji dan sem v lokalnem listu v El Pasu čital, da je vlak ki je prihajal za "mojim" tovarniškim skočil iz tira in osem to vornih vagonov se je skotalilo po nasipu. Pri tej nezgodi so bili ubiti vsi tisti trempi, ki sc se na njem vozili. Po vsem tem kar se je pripetilo, sem sklenil da so me v resnici tiste tri klopotače rešile smrti, četudi se one prav gotovo niso zavedale. Kajti če bi bil zamudil prvi vlak, bi se tudi jaz vozil na drugem in bilo bi po meni. Če kdo dvomi v to storijo in misli, da ni resnična, svobodno mu. In če vam gornja storija ni všeč, vas popeljem v stari kraj za spremembo. V naši vasi Plemberg je živel kmetič, ki je obdeloval svojih par oralov zemlje. Na to borno domačijo se je priženil, v svoji mladosti pa je prepotoval domala vso evropsko celino in si služil kruh v tovarnah in drugače. Ko se je naveličal tujine, se je vrnil v svojo rojstno vas, oddaljeno od naše kakih dvajset minut, in kmalu potem se je oženil. Cesto je nam bosopetcem pripovedoval o svojem vandranju. Ko se je on oženil, sem jaz baš začel v šolo hoditi. Njegova pripovedovanja so me že takrat,uverila, da po svetu vandrati niso nobene mačje solze. Vse je stlačil v <-no vrečo in rekel, da ni nikjer dosti prida. Čim več zaslužiš, tem več zapraviš, je dejal. Omenjeni kmetič je vandral celih šest let in končuo ju prišel do zaključka, da denar ima zelo kratek rep. Zato je sklenil, da se vrne domov in se oženi ter un*di skromno domači 10, le da bo pridelal dovolj za življenje. Zaželel s« ie mirnega življenja v domačem kraju, kjer bo dovolj del i,, četudi n«' bo najboljšega jela. Ta kmetič Je med svojim van-dranjem Izgubil vito vero in še danes se spo min jam. kako so vaške ženice obračale oči proti n«'bu. ko so slišale njegove be-*ede, « katerimi je bičal proda jalce verske robe Trdil je. da tfovorl resnico, kar je bilo res. Poleg lepa je bil tisti kmetič strasten lovec in večkrat sem šel z njim na lov na zajce. "Ves svet je topovski," mi Je večkrat rekel. "Če boš kd,aj* vandral, 3azi se lopovov in volkov v človeški koži. Videl boš, kako se ti znajo hinavsko dobrikati Scfc, mo zato, da bodo iz tebe izvlekli tvoj težko prislužen denar. Na vse načine te bodo skušali omamiti, da dobe tvoje novce." Priznam, da takrat nisem razumel njegovih besed, pozneje pa sem se sam prepričal, da je kmetič govoril resnico. Ob nedeljah je šel k maši, ampak ne v cerkev, tefmveč je sedel na korenini debele lipe, čim pa se je bližal konec opravila, jo je hitro ubral domov. To je bilo v Stopičah. Nato sva šla na gmajno na lov nad kunce. To se je ponavljalo skoro vsako nedeljo, kadar ni deževalo ali snežilo. Lovila in streljala sva zajce v jeseni in pozimi, sreče pa je imel obilo, zato smo se večkrat ma-stili z zajčjim mesom. Ob neki taki priliki, ko sva se vračala z naše lovske ture, mi je pravil, kako je nekoč šel nad zvitorepko, ki je ni mogel zlahka izslediti, zraven tega pa ni imel na razpolago potrebnega streliva. Kaj naj stori? V puš- j kino cev je nabasal .smodnika, vmes pa je djal dolg kavelj ter tako vse skupaj dobro zadelal. Tako pripravljen se je podal na lov, da ubije lisico. Kmalu ji je po snegu prišel na sled, se postavil in pociljal ter sprožil. Pumf! je zadontdo iz puškine cevi. Lisico je dobro zadel, kakor mi je pravil, kajti hkrati jo je s tistim kavljem tudi na drevo skozi ušesa pribil. Take in slične storijc mi je pripovedoval in meni so se do-padle, ker so bile nedolžne šale. Frank KrolL ZA SLOVANSKO DRŽAVO Pueblo. Colo.—Ko sem bil še v starem kraju, sem čital neka-liko zgodovine o slovenskem narodu, kako je bil preganjan, največ od Nemcev in drugih na-silnikov. Takrat sem tudi slišal več govornikov, ki so v svojih govorih imenovali naše brate Srbe in naše bližnje sosede Hrvate. Vsled tega mislim, ker so Srbi naši bratje, kakor so naši bratje Hrvati, da so naši bratje tudi Bolgari, Čehoslova-ki, Poljaki, sploh vsi, ki v centralni in južni Evropi govorijo slovanski jezik. In ker j<* temu tako, čemu Fe sedaj ti slovanski narodi ne združijo pod eno zastavo in si napravijo eno državo, ki bi štela okrog sto milijonov prebivalcev. Ce to Morij«, se jim ne bo treba bati, ds bodo premagani od kakega Hitlerj« ali Musaota. Sedaj imajo slovanski narodi priložnost, kaki-šne še niso nik| avstrijsko ozemlje, tem ve« kar je slovanskega Zat<< d«.bro, ako ae bi vsi '«db slovanskih organizacij p" li in pričeli delovati za un nje tega cilja. Martin Kocbeear. irJui 11 \t)t ZAPISNIK izvršnega odbora SANSa 12. aprila 1944 (Nadaljevanje) Vi niste slišali ne mene in ne katerega drugega izmed nas ka-•ko molečih članov SANSa, da bi napadali katerega članu nam surotnega verskega prepričanja. Vse drugače pa se postopa od gotovih članov SANSa napram m katoliško mislečim članom. " Kierkoli je le kaka prilika, ze so "klerikalci" na "talerčku". Ti jlii klerikalci so vsega krivi. Vatikan in klerikalci so menda di krivi, da je nastala sedanja vojna. Vse kar je katoliškega, je zanič. Vse, kar je verskega, se zani-bje ugovarja in kritizira. Nasprotno pa vse, kar je protiverskega, jnunističnega, se hvali, zagovarja in propagira. Ce hočemo ohraniti SANS, se mora temu enkrat za vselej na-raviti konec. jaz sem katoličan in sem na svoje versko prepričanje ponosen, tem pa še ni rečeno, da sem "klerikalec". jaz nisem bil nikdar član klerikalne stranke, torej nisem "kle-ikalet". Kljub temu pa se čutim užaljenega, kudar se blati in abavlja čez klerikalce in to zaradi tega, ker vem, da pri besedi derikalci" se ne misli samo na člane stare klerikalne politične tranke. pač pa se pri tem misli brez razlike na vse katoliško mileče Slovence in Slovenke. Zato pa proti takim napadom v svojem imenu in v imenu onih itoliških Slovencev in Slovenk, ki jih imam čast tukaj zastopati, Wv odločno ugovarjam in protestiram. SANS je bil ustanovljen kot nadstrankarska organizacija. Kot ak bi moral tudi biti. Ali ne? Jaz trdim, da ni. SANS je bil ustanovljen z namenom, pomagati narodu v stari omovini do osvoboditve; z namenom, pomagati osvoboditi lepo »rimorsko, Reko, Trst in druge slovenske kraje, ki so pod tujčevo blastjo. Ali SANS vrši to delo? Ali SANS izvršuje od kongresa naloženo iu nalogo? Meni se zdi, da dela SANS ravno nasprotno. SANSovo delovaje se naslanja danes samo na notranje politične zadeve Slovenije liroma Jugoslavije. Glavno vlogo, ki jo SANS igra, je, kakšno obliko vlade bo imela odoča Jugoslavija. Vse delo, ki ga SANS danes vrši, je napeljano eno smer in sicer, kdo bo v Jugoslaviji vladal, Peter ali Tito. SANS se vmešava v zadeve, s katerimi mi ameriški Slovenci imamo in nočemo imeti nič opraviti. To so zadeve, ki pripadajo odločitev in rešitev izrecno le narodu, ki tamkaj živi. Kakšno formo vlade bo imela bodoča Jugoslavija, ali kdo bo jen bodoči vladar, je zadeva naroda, ki živi in bo v Jugoslaviji ži-L Mi ameriški Slovenci nimamo nobene pravice, vmešavati v notranje zadeve Slovenije ali Jugoslavije. ■ Slovenski oziroma jugoslovanski narod v starem kraju je edini, I ima pravico to odločiti in bo tudi brez nas odločil. SANSova naloga je narodu pomagati do osvoboditve in poma-iti osvoboditi izpod tujčevega jarma vse one slovenske kraje, ki i vsej pravici pripadajo Sloveniji. To je naša naloga, notranje ideve pa pripadajo narodu samemu onstran morja, da jih reši in oloci, kakor jih sam hoče. Zato je pa potreba, da SANS sedanjo politiko opusti in vodi po- s v smislu resolucij in to popolnoma nepristransko. Da je bil SANS do sedaj zelo enostranski, bi lahko navedel ra»- l dokaze, mislim pa, tla je dovolj, če spregovorim o "ponatisu" ljubljanskega Jutra od 23. in 24. septembra. Ko je omenjeni list, Jutro, poročal o umeščenju Leona Rupnika it predsednika ljubljanske uprave, je povedano, da je Rupnik svojem govoru tudi škofa Rožmana pozdravil. Iz tega je torej tlepati, da se je dotične afere tudi škof Rožman udeležil. Uprava SANSa je to poročilo takoj pograbila in dala ponatisniti raznih časopisih. Zakaj je bilo to napravljeno? Ali zato, ker je bil general Rupnik imenovan za predsednika ubljanskc uprave? Zdi se mi, da ni bilo to storjeno iz razloga, ker je bil Rupnik foličen za predsednika ljubljanske uprave, pač pa je bilo to na-avljeno v prvi vrsti zato, ker je bil pri dotični ceremoniji priso-atudi škof Rožman. Po mojem mnenju je bilo to napravljeno namenoma, češ, le [glejte, kaj delajo "klerikalci". Le poglejte jih, kakšni so. Ko je 'zastopink Hitlerjeve bande umeščen za predsednika ljubljan-uprave, je bil navzoč celo škof Rožman. To je bilo namenoma napravljeno, samo da se zopet nekaj blata 71 na katoliško misleče Slovence. k Rupnikovega govora je tolmačiti, da pri njegoyem umeščenju bil navzoč samo Škof Rožman, pač pa so bili prisotni oblastni ed.stavniki, predstojniki raznih uradov in visoki uradniki po- •jinskih uprav. Prepričan sem, da to niso bili samo "klerikalci". Gotovo je bilo temi visokimi uradniki precejšnje število liberalcev, nacio-1'stov, socialistov in raznih brezvercev, toda izmed vseh teh se v>elo samo škofa Rožmana na piko. To je dokaz, kako eno-iiniko se pri. SANSu dela. Zato pa proti takemu početju pruv ll,,r"" protestiram. Jaz nisem pooblaščen škofa Rožmana tukaj zagovarjati. On mo-ugovora tudi ne potrebuje. Rečem pa, da kdor pozna škofa l^iim, v.suj toliko, kot ga poznam jaz, mi bo potrdil, da ga ni Avenij, |>0|j navdušenega Slovenca kot je škof Rožman. Oseb-011 p"/nam in vem, kaj govorim. On ni samo cerkveni pred-1 I " pa tudi predstojnik in voditelj zavednega katoliškega v Sloveniji. ' J« k(»f.Rožman odzval povabilu in se udeležil Rupnikove-un" 1 • nja, je storil to, kar bi vsakteri izmeti nas napravil, če njegovem mestu. * ' "školjčni od sovražnika, ki vam grozi s smrtjo in uniče-' 1 kar imate in kar zastopate, se boste ukazu pokorili, ukazom se v starem kraju dandanes pokori marsikateri kulisi katoličan ali nekatoličan. Upoštevati je treba "kolsčine, v katerih se naš narod v stari domovini na-'"" zaveden slovenski rodoljub ni prijatelj Hitlerjeve u" «' pa zatajevalno pokori Hitlerjevim gestapovskim ' v to prisiljen, če hoče ostati pri življenju, ■m tudi, kje je dobila uprava SANSa pravico, napadati in Rožmana zaradi njegovega pastirskega list«? " "količine in razmere v Sloveniji bolj poznane, nam v < < im, ali onim, ki v njih živijo? "an živi v Sloveniji, on vidi, kaj se godi. Njemu so On vidi in zna, kaj se kuje in kaj se nsmefava i"dlagi vsega tega je potom pastirskega lista vernike '"/»»dejstva, ki se vršijo in ki se nameravajo v bodoče l/vr4iti. S tem je storil samo svojo dolžnost kot škof lil vernikov. "la uprava SANSa nalogo, vmešavati se v U' zadeve? naloga je tudi bils, pomagati In delati na to, da bi ""a/uma in edm*tv«f>o*ti med ameriškimi-Hrvati in na urednica revije "Današnja s i vj • . žena". Stara je bila komaj 2» A/IgflSRO DISIUO let. Že od vsega začetka vojne1 se je posvetila podtalnemu gibanju, organizirala je partizanski pokret v Belgradu. Proti koncu oktobra 1941 so jo ujeli gestapovci. Mučili so jo na najstrašnejše načine, da bi izdala svoje sodelavce, vendar ni iz-pregovorila niti besede. S tem, da je žrtvovala sama sebe, je rešila na stotine življenj. Ti Židi in Židinje zavzemajo mesta resničnih junakov v na-rodno-osvobodilni vojski. "Njihova imena bodo zapisana t zlatimi črkami v zgodovini našega gibanju," pravijo partizani. Ameriški general Carl A. Spaats pripenja križec stotniku Robertu Johnsonu is Lawtona, Okla., ki je v spopadih v sraku sestrelil 27 nemških bojnih letal. Iz urada ZOJSA: Trpljenje in junaštvo jugoslovanskih Židov hI na Ak<, t, | ■ Tak m, K,n »M 1 pr< IK ii (Dalje prihodnjič) Londonski časopis The Jevvish Chronicle je prinesel v izdaji od 5. marca sledeči članek o jugoslovanskih Židih: "Pred vojno je bilo v Jugoslaviji 68,000 Židov, ki jih danes kot celote ni več. Po vzgledih in ukazih svojih nemških gospodarjev so jih ustaši skoraj »opolnoma iztrebili. Ubijanje ]idov se je vršilo po znanem nacističnem sisteniu tako, kakor [)o drugih državah jhmJ nacistično kontrolo. Časnikar, ki se nahaja sedaj v Kairu, je izvedel mnoge podrobnosti o jugoslovanskih Židih, kakor o Židih, ki so sledili maršalu Titu in doprinesli mnogo junaških del. Izvedel je te podrobnosti od partizanov, ki so Egiptu. Po zlomu leta 1941 so na Hrvatskem upravljali takozvano Hrvatsko kraljestvo" ustaški gangsterji, ki so takoj začeli ubijati liberalce, komuniste, Srbe in pred vsemi Žide. Na tisoče ljudi so pometali v koncentracijska taborišča, kjer so jih mučili z neverjetno krutostjo in (|ih potem pustili, da poginejo. V zloglasnem taborišču Jeseno-vac so ustaši žgali trupla nekaterih žrtev, med njimi mnogih Židov, v mestni opekarni in nato metali žive jetnike v ogenj. Po padcu Italije, ko so partizani zavzeli otok Rab, so osvobodili 5000 Židov iz tamkajšnjega ogromnega koncentracijskega taborišča. Nekaj sto mlajših se je pridružilo partizanom, dočim so starejši ostali uli na otoku ali pa so se preselili nazaj domov, kjer so večinoma poginili v eni ali drugi borbi med Nemci in partizani. Zatiran jo* v Srbiji je trajalo nekoliko dalj časa. Vrhovna nacistična propaganda jc ukazala Židom, da so morali nositi rumenu znamenja. Nato jih je poslala na prisilno delo. Čistiti so morali ulice, ki so bile razdrte od zračnih napadov. Mnogo jih J«* pobegnilo v gozdove, kjer so se priključili partizanom. Oni, ki so ostuli v mestih, niso smeli hoditi v trgovine ii). gostilne, niti se voziti s tramvajem, niti obiskovati gMališč in drug h zabavišč. Življenje jim je postalo neznosno in prenašali so ga lahko samo, ker so Srbi z njimi leno postopali. Ko so*se noka/all prvi znaki upoi Nemci, kakor prej drugod, dali nalog, da se poko-Jjejo "ŽMje in komunisti". Po* zaprli *o cele družine, odvedli jih v koncentracijska taborišča m jih "likvidirali". Druge so pomorili v zloglasnih plinskih vozovih. Ž*de so nabasali v vozove. j*h zaprli, spustili v vozo-ve plin in uro kasneje pometali pomor jene žrtve v skupen grob. Židj« *o pomrli *koraj vsi, razen on'h, ki ae borijo v partizan-i, kih vrstah. Ti h ni mnogo. Oni, ! ki so se najprej priključili par-1 tizanom leta 1041, so žašli v hud precep. Nemci ao namreč izdali naloi da bodo vsi Židi, ki s«? ne jjviJo v določenem času obU-*titri kaznovani po svojih družinah.' Koliko od nj'h, ki no se vrnili i* bojazni za svoje družine, je uvidelo, da so njih druži- ne in oni sami tako iu tako obsojeni nu pogini Pu naj bo njih usoda še tako tragična, mnogo je slave v njej. Med Židi je bilo mnogo mož in žena, ki so-se proslavili v partizanski borbi od njenega začetku do danes. Med naj odličnejše spada Mo-ša Pijade, majhen, ostrega lica, bister in duhovit, je občo priljubljen v partizanskih vrstah pod nadevkom "stric Janko". Po poklicu je umetnik (slikar) in časnikar. Prebil je 14 let v Sremski Mijrovici, obsojen |*> predvojnih režimih v Jugoslaviji, kjer se je mirno učil tujih jezikov v svoji celici. Leta 11139 je prišel iz zapora, toda nedolgo potem so ga vrgli v koncentracijsko taborišče v Bil ječe, kjer so ga stražniki pretepli in mu polomili nekoliko reber. V borbi je od vsega začetku, sedaj je star nekaj čez 50 let, todu izgleda, kakor bi jih bil G,r> do 70. Jc eden izmed trojice podpredsednikov novo osnovune začasne vlade. Bili so tudi drugi: kakor n. pr. štirje brati Baruch, mladi intelektualci, ki so tako i vstopili v borbo in so drug za drugim poginili v spopudih s fašisti. Bile so tudi, židovska žene in dekleta, ki so radostno dale svoje življene za partizansko borbo. Partizani s (»osebnim spoštovanjem govorijo o dveh zdravnikih. Prvi je dr. Herbert Kraus —partizan od vsega začetka— ki je bil drugi po vrsti v poveljstvu zdravniške slo/.be. Tekom četrte ofenzive pri Prlzrenu je zvedel, da so Nemci prebili partizansko obrumbno črto in zasedli vas, v kateri je ležalo več za tifusom bolnih partizanov. Pograbil je puško in sam tekel v štiri milje oddaljeno vas, kjer je nu lrc6o videl, da so bili bolniki evakuirani nekaj ur prej. DrugI je dr. Schlesingor, mož 55 let, ki je bil major v prvi sve-Uivnl vojni ln ki je s svojo ženo in hčerko stopil meri partizane. Smrt njegove žene meče otožno luč na ozadje, proti lu^ie-mu se vodi borba v Jugoslaviji. Umrla Je «k1 napota in težkih bremen v začetku četrte ofenzive v Petrovi- gori, južno od Zagreba, kjer so puiti/ani zgradili eno svojih podzemnih bolnišnic, Človeške stopinje na snegu so Nemcem odkrile vhod v bolnišnico, Du Neme« /me&a, je dr. Kch lesi nger pregovoril svoje prijatelje, da so postavili mrtvo truplo negove žene k vhodu v podzemlje, Tako so Nemci Ime-II vtis, da so nosa« i nameravali pokopali mrliča, pa mi ga pustili na pi-člni In pobegnili, ker niso imeli dosti časa. Nemci so prišli, videli mrliča in zopet odšli. Med tem časom pa ao zdravniki in bolniki v r>.«i/em»ki bolnišnic! brez sap«- čakali, kaj se Im« /godilo Dr. Schleslnger |n njegova hčerka sta kasneje tudi poginila v boju v črni gori /e časa pet« ofenzive lanske pomladi. Kna najbolj juna&klh povesti st* rta naia na mlado Olgo Alks-laj. Hila te znana 'irfvetntca v Sibijl, novinarka In Izrazita protifašistična bojevnica, pumo i- 0 položaju na Bolgarskem Moskovski časopis Izvestja se l>eča v nekem nedavnem članku s pregledom komentarja inozemskega tiska o važnih sodobnih vprašanjih. Posebno zanimiv je za nas komentar, ki se nanaša nu dunašnji položaj na Bolgarskem in v katerem pisec navaja sledeče: "Položaj v taboru Hitlerjevih zaveznikov, posebno na Bolgarskem, postaja vedno bolj napet. Množice bolgarskega ljudstva vidijo jasno, du vodi vladajoča klika Bolgarijo v propast in da Je bolgarskim vladajočim krogom nemogoče zadušiti rastoče pro-tlncmške in protivladnc izpade v državi." Istočasno, ko se v Bolgariji razvija edinstvo vseh demokratičnih sil v "narodno fronto" proti nemškim napadalcem ln njihovim bolgarskim pomaga-čem, so vse jtoskušnjo teh po-magačev, du ustanovijo organizacije za pobijunjc domačega "s o v r a ž n i k a" (demokratičmi fronjo in druge), izkazale za neuspešne. Vse gibunje tako zvanih "socialnih sil" se je "nehalo z organiziranjem fašističnih grup, ki imajo izključno sumo policijske funkcije, du pomagajo Gcstapu; zato ni čudno, da je sedaj bolgarski vladni ti«k popolnoma obmolknil o "socialnih sUnlT: Vsi manevri vladajoče hltler-jevske klike niso V stanu, da preprečijo rastočo izolacijo bolgarskih kvizlingov. ftiroke bolgarske mase spoznavajo vedno jasnejše, da Je treba prekiniti n Hitlerjem in osvoboditi domovi-no hitlerjevskega suženjstva. V zvezi" z gornjim člankom je zanimiva vest radio slanice "Svobodna Jugoslavija, ki pravi, da je vrhovno poveljstvo narodno osvobodilne vojske ustanovilo tesno zvezo z glavnim štabom bolgarskih partizanskih oddelkov. Major Randolph Churchill na Hrvatskem Oh priliki nedavnega obisku na Hrvatskem je major Kun-dolph Churchill, sin angleškega ministrskega predsednika, prisostvoval velikonočni maši v katoliški cerkvi. Monslgnor Hit-tig, bivši dekan cerkve sv. Murka v Zagrebu, ki je sedaj akti ven v narodnem osvobodilnem Kihanju, ie majorju Churchillu izrekel dobrodošlico,—ZOJSA. v-1 Radlogovor prof. Borisa Furlana s dne 8. špr. v Londonu Pred kratkim sem govoril v nekem velikem angleškem zdravilišču o borbi narodnn-osvobo-ditne vojske Jugoslavije. Nekaj dni nato sem prejel tako toplo zahvalno pismo, da hočem o njem izpregovbriti par besed, ne morda zato, ker *zraža priznanje ment—kgr ni važno— marveč zaradi tega, ker daje dober u pogled v angleško javno mnenje. "Kakor brez dvoma veste," pravi moj znanec, "Angleži radi ne dajamo duška svojim čustvom v javnosti. Toda usmerjenost' zunanjega obnašanja nikakor ne pomeni rav-nodušnoatl. Z ozlrom na to vas prosim, dn pravilno occnitc spontano mogočno odobravanje ob koncu vašega predavanju in po njem presodite, kako zelo je nos vse prevzela epska veličina borbe jugoslovanskih narodov." Koliko takih primerov bi mo gel našteti, iz osebnega občeva nja, predavanj, zborovanj- itd. Vsi pričajo, kako si resnica o borbi narodno-osvobodllne vojske utira bolj in bolj pot v fii roke ljudske plasti, in kuko pre vzema epska veličina te borbe neposredno srca. Najbolj čudovito pri tem Je, da vse to ni delo kake propagande, umutno dirigirane od zgoraj in primarno financirane. Obratno je ros, resnica si utira pot navzlic nasprotni propagandi. In vedno znova moram občudovati angleški narodni značaj, način, kuko povprečni človek misli, čuti ln reagira, njegovo duhovno samostojnost in neustrašenost, in predvsem—n Jug o vo nesebičnost. Kako bedasta je v*aa nucifu&U stična propaganda o pretvezni diaboličnostl Angleža, o njegovem maochiuvollzmu, 11 čemer* stvu itd. Neki angleški prijatelj mi je dejal nekoč v teku razburljive debate: "Ko bi vi vedeli, kuko naivni so Angleži,' pri čemer Ima beseda naivnosi pomen dobre vere. In pruv la dobra vera, včaiiih pretirana in v/.držeVuna daleč preko meje, kjer bi se pri na« na kontinentu r.e zdavnaj umaknila evidentnim dokazom za slabo vero, Je osnovna nota v ocenjevanju narodno - osvobodilne vojske, je v občudovanju širokih ljudskih plasti za njene herojske dimenzije, v vrednotenju le borbe kot v edinstvenem primeru v današnjem svetovnem konfliktu. Ni tu zahrbtnih ln sebičnih računov, občudovanje je nedeljeno in gre osvobodilnemu gibanju kot takemu, novemu štllii življenja, ki si ga jugoslovanski nurodi kujejo danes, da bodo za dobo, ki traju v času, in na prostoru, ki jim pripada kot članom slovanskega občestva, živeli f h i postavi, ki si jo svobodno izberejo, v dobro in blagor človeštva. Ob dragocenih izkustvih, k! s! jih nabiram tu v angleškem okolju, so mi vedno znova vsiljuje primerjava z nekaterimi krogi doma, ki še danes ne razumejo, da predstavlja osvobodilna fronta sintezo vso naše 1400 letne Zgodovine, da je ustvarila, po zaslugi svojih velikih voditeljev in resničnih sinov svojega haroda, novi lik Mlovenskega človeka In novi stil ■Borne Clevelandakl župan Frank J. Lauache, ki le bil nomlniran sa govsrnerla na listi demokratske stranke pri primarnih volitvah. Hrvatški ban je dospel v London London. (ONA),—Prihod hr-vutskega bana ftubtlšiču v London, ki je dosedaj živel v Nevv Yoi ku, je potrdil poročila, da nu-meiava kralj Peter vzposluviti kraljevi svet, ki bi urejeval za-dovo jugoslovanskih izgnancev, namesto Purlčevo vlade v Kairu. Šuhušlč, ki je prišel nu povabilo krulju Petra, kateri edini ju višji od bana v jugoslovanski konstitucijl, se je takoj posvetoval s tukajšnjimi Jugoslovanskimi osebnostmi. Preko-morski ugenciji je povedal, da je prišel, ker je hotel pregluduti situacijo od blizu. Njegov prihod je povzročil mnogo ugibanja v Jugoslovan^ skih krogih, kar se tiče načrtov kralju Petra. Najbolj verjetno se zdi, da bo kralj ustanovil kraljevi svet, ki bo pooblaščen, du bo vzpostavil stike z maršalom Titom v Jugoaluvlji. , A Jugoslovanski krogi v opoziciji so izruzill mnenju, da kar-toll bo kralj Peter sedaj začel, je za vse odločno prepozno, kajti usoda njegovegu režima leži v rokah jugoslnvsnskega naroda- in bo odločena po vojni. Po analizi teh krogov se jo vrli! raxvoj Jugoslovanskega odpora v dveh delih. Prvi del je doživel uporno gibanje proti vsemu, kur je bilo v zvezi s prejšnjim režimom, ki Je bil odgovoren Netr Yo* Clty. Mrs. Emrna Vsa Coutren. mother oi twetv* children In the aervket. who wss selerted - tha^tandin« mother ct 1S44." b rvunlted w1th h« sc£w. Havj p*ty oArvr, whom ihe has not aaeo In four jeera. PsuL who haa e sad 23-tmeiths-old mm ta Celifomls, served In three PaciAc en-and on ta* emrop noče soliiUng u> uu, V Prosveti so dneva, ne in delavsko vesti, jJ* citate vsak dan? ^ Razni mali ogi^ ŽENSKE ZA ČIŠČENjTiTr černega dela. Stalna služba k* ska plača. 330 So. Wells St a? 620. Harrison 5476 ' ** 1 Ua PRODA SE dve stan. gorkota, zaprt porč, 9 čevljev dh2 je. Velika garaža za truk kS Columbus 3980 '.J PRODA SE po zmerni ceni dvo strop, is opeke hiša. V poslopju prodajalna cigar, mleka, kendija -davice in šolskih potrebščin šd odzadej in 6 sob stan. nad M * kari garažo. 1901 So. 57th s Cicero, Ul. MOŠKE POTREBUJEMO ZA TISKARSKE PLATE INDUSTRIJO Vlivarje voska v ek-ktrotype oddelku. Pribijalce plat Operatorje za odtisk prufov Zavijalce v odpošiljatelskem oddelku. Moške, ki poznajo mesto, za doloj te v dovažanja s truk i in raznassli Dobra plača, stalno delo PONTIAC 812 W. Van Buren St. ŽENSKE—za "mangle" in likarj delo. Plača 50c do 60c začetni« Mickey's Linen St Tovvel Supplv 0 4501 W. Addison St. "FOUNTAIN GIRL"—dobra pl* v lekarni na severni strani. Dr« store, 1148 Granville, cor. Broadvi HIŠNIK, nič kurilnega kotla. Stal 48-urno delo. Oglasite se po li P. M. Jewish People Institute, K Douglas Blvd. "PETS PIDGIN FEEDS"—HRANA Predvojne vrste tekmujoča hra z maple grahom, veteh, flint kom ali American #2 rumena korui Poljski grah, $15.00 sto funtov. PI čate in odnesete. Albert Angel Jr. Co, 5814 So. Western Ave. HEMLOCK 9845 JU1 sle naročeni na dam "Prosveto"? Podpirajte irol I TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa vizitnice, v tiskarsko obrt spadajoča dela ; Tiska vabili *a veselice in shode, Časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeikem, angleškem jeziku in drugih > . ...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ-DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TlftKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tlskins Cen« smerno. unUako delo prva ma • • • • Pišite po informacije na naslov: snpj p rln t e ry 2857-59 S. Lawndale Avenue - - Chicago 23, Illla* a wtfe naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redno konvencijo se lahko naroči na list Protrttoj* prišteje eden. dva. tri štiri ali pot članov is one drušlne k eaiajr^ ninL List Prosveta stane se vso enako, sa člane ali nečlan« »J eno letno naročnino. Kor pa člani šo plačalo pri aaesmentu »!*■ tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj »1 rsrokt. da Jo liat predrag ia člene SNPJ. Liat Prosvete Je veš« lastnins» gotovo Jo v vsaki drušini nekdo, ki bi rad čital liat n»k dsa. Pojaenilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti cm SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval »am svoj i» tednik, t>odc moral tisti član iz dotične druiine, kl je tako »*upw naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravndtvu in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako M stori, tedaj n\ora upravništvo znižati datum za to vsoto narocni* Cena listu Prosveta Jot Za Zdruš. drševe in Kanado $6.00 1 tednik in................... 2 tednike ln................ 3 tednike in_______________ 4 tednike in................ 5 tednikov in............. ..............— 3.60 _________________ 2.40 .............1.20 ............... ntč Za Evropo Je.~ Iipolnite apodnji kupon, priloiite potrebno vsoto d