"PROLFTAREC" JE DELAVSKI UST ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. .9 NO.—ST. 1212. W*tfd w«ond elm Mttof DicmWf ISST. «i iS» no»i mml fct CkU«go. lil.. unëT ti» Act ml Congru» of Mure* * • * • CHICAGO, ILL., 4. DECEMBRA, (DECEMBER 4.) 1930. 3*3» W. 20th St LETO—VOL. XXV RUSIJA V IZVRŠEVANJU SVOJEGA 5-LETNEGA NAČRTA SABOTAŽA INDUSTRIALNE STRANKE -DROBCI Z OBRAVNAVE V MOSKVI Caristi v Parizu spet sanjajo o povratku "zlatih časov". Gospodarska rekonstrukcija Rusije se zadovoljivo razvija. Taktika drugih držav neenotna EPIDEMIJA UPORNIŠTVA PiUsLA NA KUBO Za Rusijo se zanima ves svet V socjetski Uniji ne gre vse ne samo radi njene ogromne po gladkem tiru. Mnogo je ti-površine ter velikega prebival- he, mnogo tajno aktivne, in stva, ki šteje 150,000,000 duš, mnogo tudi notranje opozicije nego radi njenih socialnih eks- v stranki sami. Malo je vodil-perimentov in radi njenega nih sovjetskih državnikov in programa, ki stremi preurediti voditeljev, ki ne bi bili že kdaj vso narodno ekonomijo bodisi v opoziciji proti diktatorju Sta-v industriji »agrikulturi in tr- linu in njegovim pristašem, govini na socializacijski podla- Diktatura se nekaj časa proti gi. ¡njim bori, potem jih onemogo- Rusija je pretežno pol jedel-"¡^ bodisi' da jim odvzame služ-ska dežela. Pod carizmom ka- bf/ da ilh 'ključi «z stranke, kortudi poslednja leta je izva-lah <*a Jih deportira, kot npr. žala večinoma sirovine, uvaža Trockija. pa stroje in druge industrialne V Moskvi traja že dalj časa produkte. Sovjetski režim si obravnava proti vodilnim čla-prizadeva, da Rusijo osvobodi nom takozvane tajne "indu-odvisnosti od tuje industrije, v strialne stranke", ker so saboti-ta namen pa je pred par leti rali razvoj piatiletke. Kakor izdelal ogromen ekonomski na- trdi obtožiba, so ob enem kovali črt, ki določa, da se morajo v tudi tajne zveze v Franciji, An-teku petih let zgraditi širom gliji in drugje v namenu, da sovjetske Unije razne tovarne, izposlujejo intervencijo, oziro-da se mora modernizirati in ma vojno proti Rusiji. -dvigniti rudniška industrija, da Obtoženi voditelji so večino-se morajo izvesti velikanske re- ma visoki inženirji, kateri so forme v načinu ruskega polje- imeli naiogo voditi razna pod-delstva, predvsem, da se mora jetja ali pa nakupovati potreb-kolikor največ mogoče odpra- ščine za nWQ industrijo in so viti privatne kmetije, namesto morali vsled tega večkrat v njih pa nastanejo ogromne ko- inoZemstvo. Prosekutor Krilen-lektivne farme. Ta ekonomski zatrjuje, da so dokazi jasni, načrt, ki ga v Rusiji zdaj na in da so obtoženci imeli celo kratko imenujejo "piatiletka" zveze s takratnim francoskim (petletnik), se izvaja dve leti. premierjem Poincarejem ter V splošnem je bilo v tem času zunanjim ministrom Briandom. narejenega in prenovljenega Francoski vojaški krogi so jim več kot pa določa načrt, zato baje obljubili vso pomoč v slu-je vlada začela propagando za čaju da pride do 8popada. Ob-pospešenje tega procesa z ge- tožencj pojasnujejo svoje za-slom "petletnik v štirih letih", rotniško delovanje do pike na-Vsled te rekonstrukcije ru- tanko, eni trdijo, da pod pri- NOVA PRIČA V PRILOG PR0S7ITVE M00NEYJ V Manili na Filipinskih otokih e podal upokojeni major Vicente B. Barros izjavo, da je bil v času bombnega napada 22. julija 1916 na preparedness parado v San Franciscu prav blizu prostora, kjer je razpočila bomba. Videl je človeka, ki je postavil tik trotoarja, ob ka-erem se je pomikala parada, majhen kovčeg in zbežal. Pri tem se je zaletel obenj, toda še predno ga je mogel VEDNO VEC BANK GAZI V PROPAD Približno 650 ibank zaprlo vrata v tem letu. Imele so okrog $266,000,000 kapitala. Po. lomi »e nadaljujejo. Polomi malih bank posegajo predvsem po prihrankih delavcev ter malih trgovcev. Udarjeni že tako z brezposelnostjo major |ter z zniževanjem plač, jim zlo- Vsled ekonomske depresije in političnih napetosti se jo tudi dijastvo Havanske univerze na Kubi organiziralo za izgrede, ki so se dogodili pred nekim havanskim listom. Posredovala je oblast in predsednik Mackado je proglasil preki sod. Ena ženska je bila ubita in več oseb nevarno ranjenih. Cenzurirana poročila so pripovedovala, da so se izgredi pričeli po "ognjevitih" govorih, ki so jih imeli študentje. Kuba je samostojna republika, toda pod ameriškim protektorato-n, z drugimi besedami, samostojna je le na papirju. Od kar gospoduje na Kubi ameriški vpliv niso revolucije več tako lahke kakor nekoč, aH kakor so bile letos v nekaterih drugih latinskih republikah. Na tej sliki ao študentje, ki so povzročili obsedno stanje. Na nji ni vidno, da so bojevno razpoloženi. Menda so se spravili v tako pozo časniškim fotografom na ljubo. vprašati o vzroku njegove hi- ¿inski sistem pobira še tisto, kar so s trudom ter pritrgava-njem prihranili. V večini slučajev izgube vlagatelji okrog 50 odstotkov svojega denarja. Vsa baharija o državnem in fe- trice, je nastala eksplozija. Tujec, ki je bil po zatrdilu Barrosa Mehikanec ali pa državljan kake druge latinske republike, je med tem izginil v panični množici. Barros ni hotel pra- j deralnem nadzorstvu, o velikih viti o tem, ker se je bal, da pri- zvezah in o milijonskem prode tudi sam v kake zapletljaje. metu se razprši, ko vlagatelji Zdaj se je odločil, da pove,|dobe banko zaPrto in na vratih kar mu je znano, samo da se ,18tek. d« je zatvorjena radi dobi Mooneyja in Billingsa, ki Posedovanja. — Marsikatere trpita po nedolžnem, čimprej banke Je 8 tein konec- N<*a' itere reorganizirajo, toda ne SLAVNOST "JUGOSLOVANSKEGA EDINSTVA" ske industrije in poljedelstva postaja dežela gospodarska si- tiskom, Krilenko pa pravi, da se proti jetnikom ne upotreb- c i raj o. la, ki že občutno posega v med- ijava nikakih nasilnih metod, narodno trgovino s konkuren- Kljub temu so v izpovedih tako čnimi metodami. To kapitaliz- točni, da se reporterji čudijo, mu ne ugaja. Kapitalistični in- gižkone je marsikaj tega, kar teresi so seveda vzhičeni, ka- se izpoveduje v sodni dvorani, dar jim daje Rusija naročila. pretirano, ali rabljeno vsled Članom sovjetskih trgovskih propagande, res pa je, da je misij prirejajo razkošne poje- takozvana "industrialna stran-dine. Do tu je vse dobro, to- ka»» obstojala in da je skušala z da da bi Rusija postala kdaj raznimi metodami ovirati raz-tekmovalka njihovim izdelkom mah gospodarstva, na mednarodnem trgu — temu TrditVe, da je Francija skup-se upirajo. V namenu, da se nQ z nekaterimi drugimi drža-nevarnost ruskega izvoza v vami predvsem z Rumunijo in Zed. države kolikor mogoče o- poij^o, imela v tem letu na-meji, je trgovski department j men pognati v Rusijo kakih Zed. držav izdal razne odred- 700 00o mož, ki bi združeno z be, ki žalijo Rusijo in jo provo- upo,rniki jn 6 sabotažniki na vodilnih mestih v industriji vrgli sovjetski režim, se glase vrjetno, toda na drugi strani treba vzeti v obzir, da proti-sovjetske države niso enotne, in da si večinoma zdaj ne bi upale riskirati ne take ne take vojne. Zaradi množečih se vesti o majanju sovjetske vlade ao ruski monarhisti v Parizu 30. nov. imeli veliko patnotično slav-Ije; prisoten je b»l "veliki knez" Ciril, katerega imenujejo zdaj njegovo veličanstvo kajti on je "car vseh Rusov". Podaniki" so mu poljubljali roko »n sploh počenjali budalosti, kakršne so lastnost ljudi, ki hočejo biti podložniki. ProŠlo nedeljo se je vršila v Ashland avditoriju v Chicagu slavnost postanka Jugoslavije, aii kakor so rekli, osvoboditve in združenja Jugoslovanov. Vršila se je pod firmo "Jugosloven-skog Priredjivačkog odbora." Pokrovitelj in voditelj slavnosti je bil konzul dr. Kolumbatovič. Čikaška Tribuna je pisala, da je bilo v dvorani do tisoč ljudi, medtem ko eni, ki so bili prisotni, pravijo, da jih je bilo o-krog 3,000. Slovencev je bilo po izjavah očividcev približno sto, ostali so bili Srbi in Hrvatje, slednji največ iz Dalmacije. Prihajajo iz prijateljstva do svojega rojaka konzula, ki je tudi dalmatinski Hrvat. Sprejeli so resolucijo in poslali uda-nostno brzojavko kralju Aleksandru ter predsedniku Hoo-! ver ju . Mother Jones dokončala suoio poslednio borbo -4 . i- . Nad šestdeset let svojega življenja je dala unijskemu gibanju—Preminula vsled starosti Nobena ženska v tej deželi J Za socialistično stranko ni a- bila v unijskem gibanju sko-fgitirala. Bila je unijska propala* _____•__: __: _ _ ____• t- J zi dolgo let toliko znana in priljubljena, kakor "Mother" Mary Jones. Zvali so jo "Mother gatorica in je verjela, da je med kapitalisti in delavci mogoč sporazum, ki bi bil za obo- iz zapora. Vse take izjave in vsa pričanja in vse dokazovanje pa je že leta zamanj. Slepa justica, ki služi reakciji in kapitalizmu, v Kaliforniji ne pozna ne milosti ne pravice. Mooney in Bil-lings sta razredni žrtvi. Kaznovana sta za zločin, ki ga nista storila, toda "justica" nima volje, da bi priznala svojo zmoto, nego se je še bolj oklepa. Vzlic tej resnici pa je treba z borbo za osvoboditev Mooneyja in Billingsa naprej. Jones". V unijah, največ v U. je koristen. Sele po vojni je M. W. of A., je bila aktivna prišla do prepričanja, da je a-nad 60 let. Umrla je 30. no-*mbra v starosti sto let. Stoto obletnico rojstva je obhajala 1. organizacija, maja 1930. Zelo si je želela doseči tolikšno starost. Preminula je na domu Mr. in Mrs. Walterja Burgessa blizu Silver Springsa v državi Maryland. Bila je prijateljica omenjene družine, katera jo je vzela v 1,500,000 ljudi v Italiji v državni in občinski službi brez neprilik za vlagatelje. V Bentonu, 111., je 28. nov. zaprla vrata že druga in edina banka, ki je še ostala. Isti dan so zaprli vrata First National banke v Ullinu, 111. Prošli leden se je dogodilo ieto s Ci-tizens banko v Midlesboro, Ky.t s Corinth banko v Corinthu, Miss., in z več drugimi. To bo za banke zelo mrzla zima. Mar-sikakšna še zmrzne, predno se povrne "prosperiteta". "Brezposelnilujci" V New Yorku so ugotovili, da mnogo teh, ki dobivajo v javnih kuhinjah hrano za brezpo-V italijanski državni službi, selne, niso Newyorčanje nego meriškemu delavstvu potrebna! vključivši poštni obrat, in v so prišli iz drugih mest. Neka-poleg strokovne tudi politična službi občin je 1.500.000 ljudi, teri svetujejo geslo "New York ali kakor trdijo eni, večji odsto- le za NewyorČane", da bi se na xjt 4. T . , ! tek. kakor pa sorazmerno po ta način zmanjšala armada ne- Ni™ T prebivalstvu v drugih deželah, zaposljenih. Toda kam naj * J If-____ i. _____ «a JMXnKA miiof o 1 o nrvn/^ a 1 iroi ♦ i "♦ni«;" Iri nion «.a Robert Harris je bil delavski Vsem tem je država znižala gredo vsi ti "tujci", ki niso ne plačo 12 odstotkov. Zaslužek Newyorčanje ,ne Cikažanje, ne agitator, k. j, je dal prvo vzgo-« Povpre4neifa italijan8kega jav- Detroitčanje itd., nego samo nega nemeščenca znaša $10 na delavci, katere razmere prega-teden. ' njajo iz kraja v kraj? Dalmatinci, ki so se' oskrbo' da Prež,vl Prednje danes sprijaznili "s srbakim dneve v miru. Okrog leto dni kraljem", so ga med vojno so- Je bi,a večinoma v postelji. vražili. Ob smrti Franca Jožefa so priredili na Wentworth V unijskem gibanju leta ni jo. Ko je imela Mary 7 let, se je preselil oče z družino v Kanado. Mary je začela s službo_________________ učiteljice v samostanski šoli. V ~ ~ Memphisu, Tenn., se je poroči- mislec tagore prvič na radiu la. Tudi njen mož je bil unij- se slednja leta ni udejstvovala. A ve. posnetek slovesnega ce- Zelo je obsojala John L. Lewisa sarjevega pogreba pod policij-|in se izrekla za reorganizirano sko protekcijo, ker so lojalne habsburške podanike nadlegovali Čehi. Se to je dobro ome- po- ski agitator. L. 1867 ga ji je vzela rumena mrzlica, ravno tako njune štiri otroke. Od te daj se je čisto posvetila unijam U. M. W. s sedežem v Spring- in postala je znana med stoti- fieldu. Poklonila ji je tudi ne- soči delavcev kaj denarja, baje vse, kar je "Mother Jones' pod imenom niti, da je bilo v "priredjivač-, imela. Leta 1923 so jo prido-kom odboru" par Slovencev, ki bili komunistični strategi na so na prošli konvenciji SNPJ. Naročite si ameriški DRUŽINSKI KOLEDAR letnik mi Stane $1 skupno s komunisti odobravali komunistično resolucijo, s katero so obsojali "krvavi Aleksandrov režim". Narodnih noš ni manjkalo na tej slavnosti. Konzul je dejal, da so se v starem kraju Srbi, Hrvatje in Slovenci združili pred 13 leti, tukaj pa se "združujejo" sedaj, seveda največ po zaslugi konzula in njegovih agentov. Ameriško "preiskovanje" rdeckarskih zarot sega Ruthenberg novila "federativno farmarsko-delavsko stranko," ki pa je ek-sistirala le na papirju. Mother ones se ni udeleževala debat. Sklicatelji konvencije so jo dobili največ v reklamne namene. V času svojih najaktivnejših let je bila posebno v stavkah zelo bojevita in se je zopersta-vila komurkoli, — milici, pre-kemu sodu in governerju, Zelo se je borila v coloradski stavki proti Rockefellerjevi kompa-niji. V kritiziranju oljnega kralja je bila brezobzirna. Ko ' Prebivalstvo" Sing-Singa Iz Oasinga N. Y., poročajo, da J» je bilo sto let, ji je ta poslal voščilo k njenemu stotemu roj- je v zaporih Sing-Singa, ki je največja izmed štirih newyor-ških državnih ječ, 2,272 jetnikov. Osemintrideset odstotkov jetnikov v tem zaporu jje bilo kaznovanih radi tatvine in ropov. v Mehiko Ameriška kongresna komisi-ia za preiskovanje "komunističnih aktivnosti" je hotela u-radno preiskovati rdečo nevarnost tudi v Mehiki, da dožene, kakšne so zveze med revolucionarji tam in tukaj. Mehiška vlajda je sporočila, da take in-.veatigacije ne bo trpela. Vprašali so jo, če ima kaj proti, ako pride en član kongresne komisije s svojimi klerki v Mehiko in poizveduje neuradno. Niso Unemu dnevu. Stari Rockefel- bili proti, in poslan je bil v Me-ler in stara Mother Jones sta ob hiko Ulysses Grant, ki tam tej priliki obujala spomine na dneve, ko ata bila polna energije in bojevitosti. Visoka starost jima je odvzela oboje. sprašuje kako in kaj, da bo potem za drag denar poročal, kar je lahko vsakemu zastonj znano. Sir Rabmdranath Tagore ,slavni indijski pisatelj in filozof, ki je zdaj na obisku v tej deželi, je imel nedavno svoje prvo predavanje na radio. Predmet je bil, "Mladina, ki preobrasu» j« svet". Tagore je kmalu po prihodu v Zed. države zbolel. Zdravniki upajo da kmalu okreva. Med tem on piše in preda-v kolikor mu zdravstveno stanje dopušča. va .......... ' - ...........""""" MPmPMiPMPPR P ROLETAREC Ql a s o d i iz fla s c g a Çibarja K 25-LETNICI KLUBA ŠT. 2 JSZ NA GLENCOE, O. Pifce Nace Žlemberger. da je zahajal v vsako slovensko Dne 18. novembra leta 1905 slanoNanje* so zavedni delavci v Glencoe Klub št. 2 ima zaslugo, da ustanovili socialistični klub, je naselbina Glencoe dobila slo-kateri je od tedaj bil vča- ves kot ena najnaprednejših v si bolj, včasi manj, toda tej deželi. Vsled dopisov je poveš čas aktiven, razen nekaj *tala znana vsakemu čitatelju mesecev leta 1908. Poleg slovenskih listov. "KRALJ VSEH KRALJEV" kluba št. 1 v Chicagu je klub na Glencoe najstarejši v JSZ. Prva leta so bili v njemu ra- Khib št. 2 je jasen dokaz, koliko lahko premore tudi mala skupina delavcev, ki se or- zen Slovencev tudi Italijani in ganizjra v aktivnosti v prid de-pa delavci drugih slovanskih na- iaVskega razreda. Ce bi imeli . 1' • J____1__1 — .A 1 . . . . W « . >,.., rodnosii. Odzval se je ter sodeloval v vsaki akciji. Pomagal je pri zbiranju obrambnega fonda pred več kot dvemi desetletji za Moyerja, Haywooda in Petibonea, katere je socialistično delavstvo z energično obrambo rešilo vislic. Enako se samo "jaz sem boljši socialist" tipe, bi Glencoe nikoli ne pomenil v našem delavskem gibanju toliko kakor je. "Jaz sem boljši socialist" so karakterji, ki le govore, toda aktivnosti v stranki so jim španska vas, niso člani, in ne prispevajo ni- je odzval v obrambni akciji za ¿esar v delavske fonde. V klu-brata McNamara v Los Ange- bu št. 2 pa so bili vsikdar aktiv-lesu ter v drugih tekom dolgih ni ijudje, ki se mScTsfr*£ili ne let. truda ne stroškov, samo da se V času ruske-japonske voj- pomaga socialistični stvari, ne, kose je ruski proletarijatj y soboto 1& nQV je ime, prizadeval otresti se carizma, 2 slavnost je naš klub sodeloval s socialistično stranko z zbiranjem do- neskov in ob enem nudil po ¿t ; prijazn0 naselbino, kjer vzgledu drugih delavskih or- ^ mnogQ ,et svojega ganizacij moralno pomoč ru- udeležba ie bila o- 25-letnice. Odšel sem z mnogimi drugimi, da ji prisostvujem, da pridem Rad b. pisal .-Kaj o ker bila ^rlntl *«/? > na splošno je bila dobro igrana, je vzrok? Morda nestrankar- Pa so mi rekli, da bodo drugi tvo, mogoče izjava druš. 'Bled', Dokler ltejemo w narod u ^ pisali tudi o tem. Podgoričan da se ne bo udeleževalo priredb gre. Več neprilike je, kadar mi ie rekel da bo že on poskr- drugih skupin, znabiti cerkev človek šteti, koliko manj dolarjev pri- bel da pride tudi o tem nekaj aH slabi časi? Moje mnenje £ ** £1Pot« v listu. Ker je sposoben pove- je, da vsaka teh reči nekoliko,,** vemo» kdo in» dati in oceniti, prepustil sem najbolj pa to, ker so gotove o- j ¿«odi »e lahko, da ostanejo «Kleli rade volje njemu in drugim, sebe pri "Bledtf* bolj naklo- prasni. To «e prepreči, če «e mifa Torej glejte v "Prosveti" kjer njene cerkvi kot pa delavske- tjotovo kevilo vstop iic zastonj. Sam« gotovo izide njegova ocena kon- mu gibanju. Ako hočemo na- da se Keje narod certa in igre. Zamolčati pa ne predovati in se razvijati, je po- "Z? * * ™.jo pri^E moram, da Komar, ga. Rose trebno, da so naše organizacije ^ rÄbÄVe> Nbo dovolj kuiturni Stegovec in ga. Mary Debevc so tako prikrojene, da odgovarja- • tisti trije katerim gre največ jo duhu časa. Če bi sedanji Pravijo, dia je velika razlika med priznanja za dobro uspelo igro člani "Bleda" hoteli slediti --dom In gobovi ¿¡¡¡¡¿^H - "Grobovi bodo spregovori- principom katere so mu dali ^^^^ li". "Škrat" enakopravnega ustanovitelji pred več kot dvaj- na priredbi klubove «Zarje", 80 *ro-Ignaca bi moral biti navzoč in set leti, bi se bolj nagibali na bovi onih, ki so ustvarjali. Drugi »o videl bi kako so mrtvi sprego- levo, to je, skušali bi sodelovati vreli njihove »adove. Med živim na-vorili Da da tiste pleve, de- s soc. klubom, kar bi pomenilo rodom pa »e dobe pobeljeni grobovi. lavske pleve, je vsaj nekaj dru- boljši uspeh priredb obeh orga-,__Fr'nk Barb"' Ketra. Bilo jih je toliko da še nizacij. Klub je smisel take . danes ni mirna vest v razkolni- kooperacije z "Bledom" gojil ¡JODH lUlSVetl pametnim ški grupi. Vse je spregovorilo in jo ponudil, toda odziv ni bil — Originalna "Zarja", mrtvi, ugoden. ' J IjUdem grobovi, pleve. Spregovorili so Ker je bjj spored prošle L.trob., Pa. — Dane« sem «e na-delavci, kateri so pokazali, da "Bledove" priredbe, kot že o- «de-iila pisati slovenski dopis, kajti če-so oni tista cievelandska jav- menjam, prvovrsten in vreden ™u V1**1* ,e »n*le*ko, ko pa um „ost s katero se mor. računa- udeležbe. mu priporočam, da ^ZT^^ Čustev „i. ti — da SO oni tisti, ki drze po- j0 ponovi ter se poslužl malo obljube se niso spremenile v dejstva! konci vso našo kulturo, vso na- ve£ oglašanja, da zanjo zainie- brezposelno®*. in mizreija naraAča. šo trgovino, vse naše ustanove, resjra občinstvo. :_ ^ Je» ** delavstvo predrami I ~ . ... . 1 in Se otrese moreče more. Kako aoloh Te svoje misli sem napisal z V Addi» Ab«bi. glavnem meitu Abe.inij« (itarodavn« Etiopija) j« bil . . _____ . ___________ nedavno kronan ta "kralja v »ah kralj»*" Tafari, ceear Abeainije. ganizacij moralno pomoč ru- življenja Udeležba je bila O- Njafo*o *l.dar.ko b. po kronanju ja "ea..r Salaaaia I,- Slavno.»,m ao skim revolucijonarjem. V vseh g pevskimi točkami je pr»a©»t»o*ali diplomat je ra.nib driav in ¿««vilni reporterji s »vojotno apara- večjih Stavkah, V vsakem ko- noetrk'nn npvaki 7hor "NaDrei". tJ u «močnih filmov. Ceremonije «o jim uc«j»U ra«*i "barbarake Abesinija je večjih stavkah, v vsakem ko- ' v ki bor »Naprej", c.r^m»ije .o jim uCaj ristnem podvzetju našega de- l 1 v Bridge ori.in.lno.tr, kajti uU. r^i dane, rodk. »a .vet«. _________ n f„ai iri.iK Odsek kluba st. il v ciiugc onih rBaki|| d#i#, ^ ^ k. u v#dno vsdriuj. t#u.m ena vse naše organizacije. Pokazal je svojo moč, in čeravno je njegov imctek zložen skupaj po "nikelnih" — ti končno največ štejejo! i Pevski zbor "Zarja", odsek kluba št. 27 in klub sam se naj-topleje zahvaljujeta vsem, ki. • • ■ «n, Z more dovoliti» da razpolagajo z vHf-dobrim namenom koristiti Ble- mi produkti, ki »o sad njegovega de- Frank P od boy. Od nas in o nas lavstva je sodeloval tudi klub ^^ Zafadi pr€cej dobro za. i ^ ci^ stopane mladine na tej slavno- L. 1904 ko smo se prvi Slo- » govori kratki. In v venci naselili v Glencoe in pri- ov onih redkih deiel na svetu, ki ie vedno vsdržuje teU.no »uienjetvo. Okrog dva milijona njonik prebivalcev je privatna avojina njenih magnatov ravno tako kakor kamele in konji. Novi ce.ar, ki bi rad svojo primitivno deielo približal zap*dni civilisaciji, je sdaj s po»ebrtim dekretom odpravil telesno ____ _ _ Collinwood, O. — Dva dni je raz so posetili naš koncert in igro. sajal neini vihar po Clevelandu. la »ljudje, ki žive v brezdelju? Dela-vec je morda garal deset, dvajset, štirideset let, danes pa nima niti toliko, da si bi mogel kupiti hrane. Ali je tak sistem vreden delavskih glasov? Čemu mu jih dajejo? Pač zato, ker so delavci zapeljani. vse venci naselili v Glencoe in pri- . , .. ~ e •• ' .ui.nj.tvo. Liga narodov si j« dobgo pr.sadevala, da je bil isdan tak odlok. nesli s sabo članske karte ru- ^P™mV £ Ko]ik° bo 40 poroeni,° v prak>i' ^^ N* tHki ' ^ BO,,i AvnVo n ni i«» «n n^ začeli do- dam» kl sem 3 »pregovoril na e ko prA|ajak mojega .vetiie. po kronanju. darske unije, so nas začeli ao lavn06ti podajam te vrstice. --------------------------- . . mačini opazovati ui ugibati, . - . „ . . . .... , . . kai da smo po narodnosti. I . Klub št. 2 ima tudi to izred- precej časa nazaj prevzela taj- ših prilik za svoje udejstvova- Vzrok tenu opazovanju je bil nost, da se obdržuje na površju ništvo in vodi klubove posle. nje. Toda storil je kolikor se ta da smo obdržavali pogoste magari v najtežjih okolščinah. V klubu št. 2 se je začela tu- od socialistične organizacije ar je in sestanke v domovih rvek bi da 8° 'n nimati " - - J J •^"•»^hkanci v metropoli, da .uoljial nad klubovo "Zarjo". Dosti naj bi preprečili do- jaj0 nar. dom na Zahval li tudi o m Vv. w» IIVVCJV 91CUJU pevkam obeh sodelujočih zbo- dan, ko je originalni pevski zbor naukom svojih roditeljev. - • • 1 svoj koncert. Vreme Pnooro^aimn H.lav™ vahuieta se in priporočata "-nim»11 «H gioanje, katero stremi ix- tiste katerih oglase Ste či- "«•^ ^P^likanci v metrojKili, da ^oljiati položaj delavskega razreda. -- ' KaLcrui . • ... »e maščujejo nad klubovo "Zarjo . Dosti je leieče na starših kako vzira Uli v programu. Zahvaljuje- Sneini zameti naj bi pr^rečili do-| jajo Joje otroke a V "h ta se pa tudi vsem pevcem ln « «i«« 7oKvoin . ............j rov "Jadran" in "Cvet"; sploh "Zarja" iV0AJ kuoncert- Vre v ponos slovensko-ameri- Rojakom delavcem pa se pn- ¿ki literaturi! poročamo dašezan^rej sto- Po opremi i„ rabini je rredna vec, kot pa ji je regularna J1J0 za delavsko Zarjo — da cena. SUne> veian y pUtnQ ko| obidajno. pOMIineien ilvod stoje za nami le do tedaj, do- prj v^jih naročilih popust. _ a 1_Jt _ 1 I J Atvnbin _ _ SO SPREGOVORILI Piie Joseph A. Siakovich. ta, da bodo to storili drugi. Mimogrede le hočem omeniti, da jemnine, ravno tako druš. Ju- ¿talo v naselbini, se vozijo na Narod je sodil — in sodil je je zbor pokazal nekaj kar obe_ tranja Zarja št. 54 SNPJ. Ker delo — ako ga imajo — do šti- pravično! Razkolniki so dopn- u veliko Ne (5o ¿olgo, ko bo to društvo omenjam, naj kon- rideset milj daleč. Tudi če je našali svoja zavijanja in laži, potom yftj in nastopov spet na statiram, da sta s klubom ved-¡delavnik kratek, jim taka da- klubova "Zarja" fakte. Pre- ^ stopnjj kot pred razkolom, no sporazumno delovala in si ljava vzame čas, in njihov de- prost, toda pravičen narod je s Qjavno je temu njih soli-nudila pomoč drug drugemu lavnik je s tem podaljšan na 12 svojo navzočnostjo pokazal, da darnost in navdušenje za petje, posebno v agitaciji. Carter ur in več. Delavec je po toli- je odklenkalo razkolniški gru- Drug0 pride v teku časa — po-kluba in društva smo imeli na kem dnevnem naporu in dolgih pi. Prišli so od vseh krajev: Iz tom mora|nega razvoja. Kdor steni rudarske dvorane, ovit z urah utrujen in pač nima ne Chicaga, Detroita, Loraina in................j i voren vseh treh Jože Skuk. Dober humor pa je poskrbel g. Valerio Ogrin, kateri je nastopal v vlogi Pavla Prttiča — tata. Bil je jako dober v svojem nastopu, raditega ga omenjam na povdarnem mestu — ob koncu dopisa. rdečim trakom. Do svetovne vojne smo imeli da namesto njih so v klubu št. ----- ------------------------- - . je hotel je lahko slišal in videl, volje ne časa za aktivnosti. To-| drugod. Da bi ne bilo nenavad- dft imamQ tu(Ji mi nekaj pev. J------i-- - ** nega snežnega zameta ,ne ime- li bi jih kam postavili v dvora ni. Mraz in sneg s'ia poset marsikomu. Kljub temu ii v avora- fcot ^^ __ k<Á ákrjan¿ki, za preprečila i.nmn hodili 7Hhva- katere se ne bomo hodili zahva- ^ onn T 1 je vat v cerkev kot je to neka je bilo na koncertu od 800 do ..napredna» ženica napisala v dosti osebne svobode. Nismo 2 prevzele mesta zavedne žene. bili provoctrani radi svojih Na osmem zboru JSZ. maja to mišljenj, kakor v nekaterih leto v Detroitu je zastopala krajih. Svetovna vojna je ta klub št. 2 sodruginja Mary položaj spremenila tudi pri nas. Pire. Vsa Čast, da se je klub Sodelovali smo pri ustano- potrudil in poslal delegatico. Je bll0 vec> all Jaz Iie uum n«- pravnogti»» vitvi Pröletarca in ga v delo- Priznanje gre posebno sodrugi- poinü dvorano do zadnjega ko- • krogu tega kluba razširili tako, nji Albini Kravanji, ki je že tj£ka» kot to znajo drugi, če ni 0 nasto Za nas zadostuje, da jih cev, kateri bi lahko nastopali — . „ . , ... naurcuiia ¿cuiva 900 ljudi. Eni pravijo, da jih d [su iobčenem je bilo več, ali jaz ne bom v "Enako- . bila. Po nastopu vseh treh zborov, Zarja", "Jadran" in "Cvet" je kler se bomo držali delavskih idej — principov — pa bodi to na političnem polju, ali na polju delavske kulture. Uspela klubova priredba. —Moje mnenje o "Bledu" Park Hill, Pa. — V soboto 22. nov. je prizoril klub št. 5 JSZ. ialno dramo v dveh dejanjih "Grobovi bodo sprego vorili par drugih točk, po programu pa plesna zabava. Priredba se je vršila v njegovih prostorih na Franklin Boro. OB 20-LETNICI OBSTOJA PRIREDI DRUŠTVO "VODNIKOV VENEC" ŠT. 147 S. N.P.J. ♦ za tvoje članstvo in prijatelje domačo zabavo z govori in petjem v soboto večer 6. dec. v spodnji dvorani S. N. D. CLEVELAND, OHIO Plesne komade igra "Sadar" orkester. Na sporedu govor predsednika društva Antona Jankovicha in Joeeph Siskovicha, člana gl. odbora SNPJ., nadalje petje domačega moškega kvarteta itd. Cenjeno občinstvo iz ClevHanda vabimo na obil 10 udeležbo. Dr. "Vodnikov venec" so ustanovili člani ,ki so radi prepevali in bili veseli. Ta tradicija je v druitvu *e vedno ohranjena. Kadar ae gr« *a kako natx-edno in koristno stvar v naselbini je naie druitvo vedno med prvimi!. Da ne bo ta večer sufte, je daroval nai aktiven in zaveden član Lotu is Erilke poln sod dobre kapljice. PrkHte la m sabavajt« s nami! . .• . w --j nn priznanje ka-nadilo nad vsakim pričakova- tero mu je &lo ^udje so pa z njem. Dobro smo se pripravili, ap|avzom in živo besedo pove- vendar niti napo) ne kot bi mo- dali kaj mialij0 0 takem poče-rali. Vse je bilo navdušeno in njanju o(J njetfOVe gtrani. __ J ^.Um/. •• a 1 i n A rv «nnnnilK 111— ur* • •• •_ Po govoru sta "Zarja" m "Cvet" skupno nastopila s pes- in dobre volje do zgodnjih jutranjih ur. Moj namen ni ocenjevati koncerta, tudi igre ne. Razlog je mijo "Svoboda' ¡n igr i. Nato odmor _ popust Za stari kraj posamezen i*vod $1.12. Izmed zanimivih spisov v Koledarju navajamo. RAJSKA DOLINA V KALIFORNIJI. Zgodovinski spis o slovenski koloniji, katero je ustanovil in vodil duhovnik Jerara. Spisal Ivan Molek. SLOVENSKI DOMOVI V ZED. DRŽAVAH. Statističen pregled slovenskih dvoran in domov, prvi te vrste. Priredil Fr. Zaitz. • s SAM. Slika iz bojev italijanskih delavcev proti fašismu. Spisal Angelo Cerkvenik. KREOLA, daljša povest, spisal Tone Seliškar. ^ "£™*>ovi ****<> 'l™** BREZ DELA. Socialna povest iz plasti ameriških brezpo-Razen te igre je bilo M|nih delavcev. Katka 2upan^ P m e po- l...^iVi frJllr r»r\ nriiirramil I PO SEJI. Slika mizerije. Spisal Josko Oven. MUTEC ANDREJ. Povest o človeku, ki je čutil in želel ......................razumevanja, pa mu ni bilo dano. Spisala Ana P. Krasna. Udeležba je bila nepričako- TU-TUT-TUUU, HELENA. Povest iz večje slovenske na- vano velika, čeravno so delav- »elbine v Ameriki. Spisal Ivan Jontez. ske razmere jako slabe. Igra NA POLJU ČASTI, črtica z kot taka zelo dobro odgovarja Župančič. baš sedanjemu času. Igralci KADAR SE PLAZIJO SENCE. Analiza razmer. so izvršili svoje vloge dobro, le jone slabe. . "starček" je imel premočan MODERNI BOGOVI. Članek. Spisal Louis Beniger. glas. Je pač težavno igrati DOSTOJEVSKI. Članek. Spisal Bratko Kreft. v™11ZGODBA O DVEH REVNIH IN O BOGATEM KMETU. krepkim glasom izčrpanega tre- , sočega se deda. Predstava — je imela na občinstvo velik u-, POSLEDNJE SREDSTVO: Povest o fajmoitru v hribih, činek. Sleherni je imel solzne ki j« v §ti»k' pomagal z otvoritvijo gostilne kar v zakristiji. oči. Igri so sledili z največjo Spisal Petzold, prevel Klopčič. paznostjo in pozornostjo. Dasi DOGODBICA ZA OTROKE. Spisal L. N. Tolstoj, je moralo mnogo ljudi stati, PISMO S TROBENTICO. Povest iz strelskih jarkov. je vladal v dvorani najvzornej- Ortner-Klopčič. ši red in mir. Vsi prisotni so KALIFORNIJA IN NJENI JUGOSLOVANSKI NASE- bili zadovoljni s priredbo. UENC1. A. Kastellic. Dne 15. novembra je imelo v j y VELEMESTa Anton ^ istih prostorih svojo prireditev ..... ... • • * Razen teh spisov vsebuje koledar mnogo lepih pesmi, informativno gradivo, članke, opise ter veliko izbranih ilustracij. Naročite si koledar takoj, če mogoče po več izvodov sku- bojišča. Napisal Jakob Spisal pevsko društvo "Bled". Dasi j c bil spored prvovrsten ter dobro izvajan, ena najboljših pri- redb te vrste v tej okolici, je paj, da nam zmanjšate posiljalne stroške. Po volitvah v Peniti Htmiti«, P«. — Leto», v največji ekonomski krili, kar jih je ta bilo v tej deželi bi človek mialil, de bo delavstvo izrabilo prvo priliko — prve volitve, ter obsodilo stranko slona i i stranko mute ter poslalo v kongres vsaj kakih deset socialistov in mnogo v zakonodaje d rta v. Pa s* Je dogodilo kot običajno.' Ljudstvo je 4. novembra glasovalo po ve&ni za "demokrate, pred dvemi leti pa s enako večino xa republika lce. j Tako gre od volitev do volitev ziaj pod republikansko, drugič pod demokratsko kap. V vsakem slučaju se premoči, pa ga nič ne izuči. Izgleda, da delavci le niso dosegli polnoletno«.i. kadar postanejo kot razred 21 let stari, pa bodo zreli, da prevzamejo bogastva, ki so jih zgradili, ter jih upravljajo sebi v prid. Kriza je v deieli. Stotisoče delav-; cev tava dan za dnem, pa ga ne dobe. Tisoče delavcev in njihovih družin prezeba. Drugi tisoči stoje v vrstah in čakajo, da dobe nekaj juhe ter kruha. Ali ne kriče take razmera po obsodbi sedanjih strank — republikanske in demokratske —, ki znata zastopati samo interese izkoriščevalcev? - , Socialisti imamo takozvan minimalni program ,ki bi bil delavstvu, če se ga bi začelo izvajati, v silno pomoč. Pa se dobe Uudj«. ki pravijo, da je socializem prepočasen ... So za hipno revolucijo, ob enem glasujejo za republikance ali demokrate. Tako tolčejo po glavi samega sebe. V nedeljo 23. iov. je zborovala v Pittsburghu eksekutiva soc. stranke driave Penne. Na zborovanju sta bila tudi novoizvoljena člana v penn-sylvansko zakonodajo, sodrug Dar-lington Hoopes in sodružica Lilith Wilson. V svojih govorih sta slikala svoj načrt za delo v zbornici. Ne bosta skušala prodreti z geslom, "vse ali nič", ali "socializem jutri", nego boeta vložila predloge ,ki so danes za delavstvo te driave iivljenskega po-me m. Med drugim bosta delovala z vsemi močmi za sprejem penzijske postave ,za driavno ipodporo brezposelnim delavcem, za zdravniško oskrbo in bolniško podporo delavcem, ki si na-kopljejo bolezen pri nevarnih in nezdravih delih, za izboljšanje odškodninske postave, za ukinjenje sedicij-ske postave, in za ustanovitev kooperativnih denarnih zavodov ,ki bi pripomogli delavcem in iarmarjem do posojil ipo nizki obrestni meri. Predlagala bosta stroge kartii za podjetja, katera vposlujejo mladoletne, nadalje postavo, ki bo določevala svobodo govora tudi v Penni, da se ne bodo več dogajali, slučaj i, kot pred prošlim 4. novembrom, ko je policija v Pittsburghu aretirala socialističnega govemer-skega «kandidata JarWes H. Maurerja zato, ker je hotel govoriti na stopnicah okrajne palače, dasi nekaj dni prej republikanskega kandidata za enak "prestopek" ni nadlegovala. Samo dva delavska zastopnika vpričo par sto republikancev in demokratov ne bosta dosegla vsega, toda zbornica bo o njunih predlogih prisiljena razpravljati, listi bodo pisali o tem, in kakor se je svoječasno posrečilo Mau-rerju, ko je on bil edini socialistični poslanec, spraviti skozi kako svojo roredlogo, tako bosta rtjidi ta dva socialista lahko forcirala kapitalistične "delavske prijatelje", da pokažejo barvo. Socialistična stranka v Penni je v ta namen izbrala posebnega iur- HOOVERJEV KABINET "BLAGOSTANJA" Na sliki j« prod tednik Hoover i ¿lani svoj« "inionirsko" administracijo, ki tako viorn« vodi amoriiko notranjo in tumanjo politiko, da je sagasila doiola v »no največjih doprasij v Sgodovmi. Vsi člani Hoover-¡rtvag« kabineta, »o bogataii, nekateri mod njimi multimil»>onarji. Na sliki «Sd lavo na doonto, sodeči, eo, Andrew R. Mellon finančni tajnik; Charles Curtis, podpisdeednik Zed. driavi predsednik Hoover; Henry L. St i m.on, tajnik sunanjih sadev, ali kakor ga imenujemo, državni tajnik; Patrick J. Hurley, vojni t«)nik. Gornja vrata od leve na deeno, Robert P. Lam on t, .trf®**ki tajnik; Ray Lyman Wilbur, tajiSik notranjih u. dev, ali uradno not nan j i tajnik; William D. Mitchell, generalni pravnik; Walter F. Brown, generalni poštar; Charles F. Adams, mofnarftčni tajnik; Arthur M. Hyde, agrikulture! tajnik, ta James J. Davis, delavski tajnik. Tudi delavski tajnik je milijonar. Pri volitvah 44. nov. je kil isvojjen it svesnega senatorja v Pen«, •ylvaniji safeo je Hoover dne 27. novembre imenoval drugega na njegovo motto. Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizad] JJfffffffrrm m m mmmmmmmrnmrnrnrnma nalista ali poročevalca, ki bo seznanjal tisk s socialističnega stališča, kako se iadrie posamezni poslanci v razpravah o predlogah, ki so v korist ljudstva, in v onih, ki so v prid privatnih interesov. Po tej seji se je vršil banket, kateremu je predsedoval sodrug Stark. Med govorniki so bili poleg Hoopesa in sodruiice Wilson profesor ekonomije na Pennsylvasnki univerzi May-nard Krueger, dr. Van Essen in več drugih. Hoopes in Wilson a:a pojasnila, kako so socialisti V Read ing u z vztrajnim delom skozi več desetletij uspeli, da imajo sedaj večino volilcev. Ii kar je mogoče v ReadÜngu in Mil-waukeeju, je mogoče tudi drugje. V Penni smo vodili precej iivahno kampanjo tudi v drugih okroijih, ne le v Readingu, toda ne dovolj mkčno, da bi mogli odvzeti kapitalističnim kandidatom volilce v toliki meri kakor so storili socialisti v Readingu. Razdaiih je bilo tisoče letakov, imeli smo precej shodov, socialistična stranka je večkrat najela za svoje govornike radio-postaje, ampak kapital is. ič-ni kampanjski fondi so obrnili pozornost ljudstva končno na osebe ter stran od krize. Šele dan po volitvah so se zopet zavedli, toda glasovi so bili oddani in rezultat objavljen. Zdelom gremo dalje. Mi hočemo, da postane naša stranka močna v vsi Pennsylvaniji, kakor je v Readingu. V ta namen je potrebno, da sodelujejo posebno s straikininA lokali ter okroinim (county) organizacijami wu-di naši sodrugi. V našem okraju se vrie seje county S. P. organizacije vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Columbia Hall, Ottoman Street v Greensburgu. Prihodnji mesec se bo seja bržkone vršila v Odd Fellows Hall, ki je istotako na Otoman St. blizu P. R. R. postaje. Sprijaznimo se z resnico, da moramo poseči v aktivnosti, če hočemo delavskih zmag. Pravijo, da kdor hoče živeti, mora trdo delati. Socialistična stranka pa pravi, da naj vsakdo, ki dela, živi KOT ČLOVEK, ne kot suženj ali berač. Kdor je za človeško življenje delavcev, naj postane aktiven v socialistični stranki ter deluje za njen program. Anton Zovetik. Jubilej druš. št. 33 SNPJ pake. Naši aki.ivni klubi beležijo do- |bre uspehe it njihove priredbe imajo letos skoro v vseth slučajih ve.iko več* Ambridge, Pa. — Na Zahvalni dlan 27. nov. je imelo v Hrvatski dvorani slav.nost 25-letnice društvo "Naš dom" št. 33 SNPJ. Bilo je več muzikalnih točk, par deklamacij in govori. V imeiu ustanoviteljev društva je govoril John Maletich, pred njim at društvenega tajnika, Geo. Smrekar, di-strikni odbornik SNPJ., Anthony Grandovec, predsednik angleško posluj očegallruš. Reveliers in več drugih, zaključni govor pa je imel predsednik nadzornega odbora SNPJ. Frank Zaitz. S tem je bil zaključen prvi del sporeda, v drugem delu pa so igralci is Canonsburga vprizorili tridejansko veseloigro s petjem "Moč uniforme". 1 Udeležencem je spored ugajal. Igralci iz Canonsburga so nalogo dobro izvedli in povzročili mnogo smeha. Udeleiba je bila primerna, ali bil? bi vsekakor boljša, da ni snežena nevihta prejšnji dan pokvarila potov, vsled česar okoliške naselbine niso bile dobro zastopane. Poročevalec. je udeležbe kot običajno. Diskuzija se nadaljuje na prihodnji seji. S. Bernik bo prvi rele ran t, ki bo podal sliko priredb kluba št. 1 in pa svoje mnenje o vprašanju, koliko naj una klub 1 dramskih predstav in koncertov ter drugih priredb, u* bodo čimuspešnejše. — P. O. DECEMBER DETROIT, MICH. — Dramska predstava pnvskega sbora "Svoboda' odsek kluba it. 114 JSZ. v nedeljo 14 doc. v Slovenskem del. domu. BRIDGEPORT, O. — Dramska prefcUtava in veselica klube it. 11 v soboto 27. doc. v društveni dvorani Naslednji dan konferenca JSZ. isto- BRIDGEPORT, O. — Konferenca klubov JSZ. in druitev Prosvetne matice v nedeljo 2«. decembra. CHICAGO, ILL. — SiWeetrova sn-bava kluba it. 1 v sredo 31. decern bra v Lawn dal« Masonic Temple. JANUAR 1931. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 25 januarja dramska predstava kluba it. 1 v dvorani ČSPS. FEBRUAR. CHICAGO, ILL. Varij*tni progrs v dvorani SNPJ. v nedeljo 22. februarja. Isvaja ga mladinski odsek kluba It I v angleškem jesiku s sodelovanjem drugih klubovih odsekov PITTSBURGH, PA. — Konferen-ca soc. klubov in druitev Prosvetne matice v nedeljo 22. fob. v Slov. domu. MAREČ. CHICAGO, ILL. — V nedelje 22. marca dramska predstava kluba it. 1 v dvorani ČSPS. APRIL. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 26. aprila konestrt "Save** v dvorani SNPJ. DETROIT, MICH. — Operna predstava pev. «bor« , "Svoboda" odsek kluba It. 114 JSZ. v nedeljo 2«. aprila v Slo*, del. domu. MAJ. CHICAGO. ILL. — Prvomajska •lavnost kluba it. 1 v petek I. maja v dvorani SNPJ. (Tajnike Uubev prečimo, da nam •pnreJa datume svojih priredb, da Sodrugom v Clevolandu. . Seie kluba it. 27 JSZ. se vrie vsak prvi petek ob 7:30 «večer in vsake tretjo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. narodnem domu. Sodrugi. , ihajajte redne ns •oje in pridobivajte mu novih članov, da bo mogel napraviti čim več ns polju socialistične vzgoje in v borbi sa naia prava. Diskuzija o taktiki v klubu št 1 JSZ. Chicago, IU. — V petek 28. nov. se je vršila v klubu št 1 diskusiji o vprašanju taktike. Kako jo izboljšati, v čem spremeniti, da čimbolj po-Ijačamo delavsko gibanje med ameriškimi Slovenci. Referate so imeli Lotrich, Garden in Oven. V disku-ziji so sodelovali Godina, Aleš, Justin Saitz, Podlipec, Pogorele«, Udovich in drugi. Razpravi je predsedovsl Fr. Zaitz od odseka, ki aranžira v klubu predavanja in diskuzije. Udeležba je bila obilna. Vsi govorniki so stvarno posegli v predmet razprave, zato ji je članstvo ¿azno sledilo. Izprevideli smo, da z našo 'taktiko ni ničesar narobe vzlic temu, JSZ na priredbi YPSL Chicago, III. — V nedeljo 7. decembra priredi Circle No. 1 YPSL (socialistična mladinska liga) v Delavskem liceju (Labor Lyceum, zian tudi pod imenom Douglas Auditorium) na So. KedLtie in Ogden Ave. sla vnos: mednarodnega pobratimstva, na kateri so lelujeta tudi klub št. 1 in klub št. 20 z North Side. Angleški dramski odsek kluba i.. 1 vprizori Upton Siiclairjevo dramo "The Ms-chine" v treh dejanjih srbski sodrugi bodo izvajaii plesne točke ob spremljanju svojega tamburaškega zbora, poseben kvartet bo igral ruske skladbe, pevski zbor bratske oigaiu-zacije Workmen's Ciicie, ki šteje 200 pevcev in pevk zapoje nekaj delavskih pesmi, Dunbarjev moški kvartet bo zaj>el nekaj zamorskih melodij, in iz tega vidite ,da nudi ta priiedba bogat spored — skoro predlog za en-dan. Vstopnina je samo 25c. Veliko prepričanj Cleveland, O. — Pri las na "ju-trovem" smo zelo "aktivni". Kmalu bomo imeli več prepričanj kot pa je ljudi. Prepričanja se merijo npr. lahko tudi v vprašanju, da-li se naroči sliko pokojnega Jožeta Zavertnika. Nekdo recimo dobi priliko, da odloči pa ne odloči. Pol tukaj, pol tam, on predseduje in se lahko obrne z izrekom tu ali tam. Ne more. Se nič ne odloči. Ljudje so, ki so bili nekoč socialisti. Tudi V. Grill je bil član. Ali je res taJco težko imeti ter DRŽATI prepričanje? Klubu groze. Je navada, da klubom radii groze. Se nič ne bojimo, ker ne verujemo v bav-bav. Nekdo je mišljenja, menda nalašč tako pravi, da bi ga socialis.i obesili. Tega sam ne verjame. Ampak tako govori, da kaj reč« zoper socialiste. Bilo bi koristno, če spoznate, da so socialisti zato v delavskem gibanju, da se bore za koristi vseh delavcev. Socialisti so ljudje, vodijo človeško delo in se ne ukvarjajo s praznimi besedičenji o "obešanju". — S. Knjiga ljudstva ljudstvo Ameriški družinski koledar je po vsebini in duhu posvečen zatiranim in bednim. SODELUJTE PRI RAZPEČAVANJU TE KNJIGE. Ima kot literarno delo prvenstvo med jugoslovanskimi koledarji. Posamezen izvod, vezan v platno, $1. Pri vetjih naročilih popust. Bogata vsebina S -f W V.V. *rVí rMS rKt * Kiubova priredba v Stra-bane odložena Strabane, Pa. -— Klub št 118 JSZ. Je vsled slabih razmer it» drugih vzrokov odložil prireditev, katera se bi imela vršiti v soboto 27. decembra, za nedoločni čas. Razmere sedaj niso ugodne sa uspešnost veselice, pa tudi drugih zabav je doeti, in končno, od časa do časa se v naselbinah dogaja, da simpa.ije občinstva niso s klubom v zadostni meri Spominjam se, ko je svoječasno klub št. v Collin.oolu enako navedel vzroke za preklic svoje priredbe. Toda časi se menjajo. Nedavno se je zopet **yzel, najel dvorano, spravil na oder primeren program', uJeležbo pa je imel tolikšno, kakor le malokatera prireditev v Slov. diel. domu. Pred letom dni bi bilo ^o nemogoče. Socialistični klubi so ustanovljen, da deiujejo za delavske interese. To je edina njihova naloga. Vzlic temu imajo med delavci nasprotnike, bodisi vsleu osebnosti, raznih zamer ali pa nevednosti. Ampak take okol-ščine niso trajne. Za dežjem pride solnce. Louis Bartol, tajnik. Oni so že "bili"____ Cudujr, Pa. — Od kje izvira vse to goije, ki tepe delavski razred? Z neba morda? Od oblasti? Ali pa so Ijuuje sami krivi, da jih tepejo težke .azmere? Prednje je res. Ljudje delajo .aztneie ,ljudje napovedujejo vojne, koljejo se ljudje, izkoriščajo se ljudje, — torej je krivo vsega zla ljudstvo. Socialisti ga hočejo odpraviti s tem, da lauče narod misli.i in delati vsemu ljudstvu v prid. Pa se ljudje orantjo — ker so nevedni in ne razumejo, da i« ^ m sami sebi pletejo bič dalje. Uovoriš z ljudmi, pa ti pripovedujejo, da so že bili socialisti, da so že silno veliko storili za delavsko stvar. Ali ko take "socialiste" dobro preštudiraš, viuiš, da so goji, ».i cpaijajo zs demokratskimi in republikanskimi po-titikaši. banu sebi lažejo, da so bili socialu.i in agitirali v deiavskem gi-ounju, v p.aksi pa služijo kapitalistični politiki, ¿\eved l^st delavskega ljudstva je kriva tudi sedanji krizi. Kdor hoče, ima zadoa.i prilike, da se izpametuje in postane resničen socialist. — A. Shaffer. Popustljivost klubove 'HooveiJeve pn*peritete — in s # tem »o dali sodrugom nekaj Ao- /ar ie" - le ter nauk' da rezerviranost ClevnlanH o m , i ^ . toleran*nost v taki meri so- »fr-^^^z £luti£ni —* - -- ^«¡«eijif27 — ir - ji", ako ne bi nekateri nitu "V "^T', vpllven naJ-aktivni člani _ posebno vcT Z * V JSZ- ln kot telj ie skupine - presedlali iz D^VSK? VT "Z"'je" nevtralnega ter delavskemu PELAVi5K1 «bor. Spor, banju prijaznega konjička na Č m"' T dokazuje' v republikanskega slona "" taJko1zva,le prvo so ugotovili, da je .oda! ' 1 d°kaZuje tudi' da stična pol,tika narodu kvari - °W'"StVU mno«° za I nevtralne" organizacije. Priredbe klubov in njihovih odsekov naj bodo vzgojevalne, naj bodo KULTURNE, toda v VSAKEM SLUČAJU morajo biti o-benem tudi SOCIALISTIČNE priredbe. — Pionir. Počitniške litanije Sodba o "Zarji" iz John-stowna Johnetown, pa. — " 'Zarja' je zopet triumfirala," je zapisal potoča iski žurnalist spreminjajočih se prepričanj v "E." dne 24. novembra. Naslov bi se lahko pravilno glasil "Sraka se je olišpala s pavovim perjem". Ne nasprotujem nobenemu pevskemu zboru. Veseli me uspeh vsakega, kajti sem eden o lih, ki iskreno želi rasmah naši kulturi. Da pa more društvo — pevsko ali kakršno koli, pričakovati zaslombe in dobrohotnosti, mora biti pošteno v svojih s.rem-Ijenjih in taktiki. Verjamem, da ima Cleveland iz-borne pevske in diletantske moči. Verjamem, da se mnogo trudijo in da je njih požrtvovalnost velika. Ne verujem pa, da bi mogla odcepljena Zarja" s svojimi republikanskimi rodoljubi obdržati lepoto originalnega perja. Oskubenemu pavu zraste novo PAVOVO perje. Klubovi "Zarji" so populili nekaj lepih peres, toda je še vedno "Zarja". Izgubljene moči nadlomešča z novimi. Sodrugi in prijatelji klubove "Zarje" širom dežele se n¿ dajo vjeti v mreže pojasnil in demagogije, ki jo objavlja predvsem "E." proti klubo-vemu zboru. S svojo glumaško pisavo ljudstvu ie bodo natresli peska v oči. Vsakemu je jasno, da je bila Zarja" odsek kluba št. 27 od začetka, pa če se ¿isti, ki trdijo obratno in so celo tožili raditega, na glavo postavijo, in istotako njihov advokat s sodnikom 4>o vrhu. Ce bi nezadovoljna skupina hotela svoj zbor, naj bi si ga ustanovila ter mu dala ime. Toda ona hoče ime originalnega zbora in zabavaI PO deželi. Kar se tiče Silil ,da postopajo dobro. Dru- agitacijske vrednosti njegove ture za jednoto, je bila pod ničlo, četudi se je vršila v vročem poletju. To bi prizadeti Čikažani lahko vedeli sami. Kadar jim je zaupan denar organizacije, naj znjim ravnajo kakor s svojim, pa bomo prijatelji. Račun je zanimal tudi druge. "Kaj takega pa še o potoval — po cele mesece za ugoditi, zato je novi zbor vlo- KSKJ- Na konvenciji v Pittsburghu žil tožbo za staro ime in imovino. so mu dali v povrnitev njegovih potnih stroškov tisočak ali idva, na konvenciji v Waukeganu so pa bili že Klub Št. 27 je delal za pevski rnSenja, da jim je čisto vseeno, če zbor mnogo. "Zarja" je pro- To"e *e ?>tuj<; ali ne- T*"n*[ . . . , i si ie vzel svojo turo res "globoko k spevala kot zbor m polagoma jgrcJu„ blagajnJ0 pa menda ^^ zasenčila klub, kateri je dobi- "fri lunč kantor" kakor smo ga včasi val ugled "usherjev" in barten- poznali v nekaiterih krajih (bilo je to derjev, "Zarja" pa si je gradi- še P"*1 prohibicijo.) Mi smo o tisti la sloves umetnikov. Dala je aferi .precej d^ato.v: smo si pa predstavljali reči v taki ob- mnogo lepih koncertov in par liki> Tudi tistif ki go doldaj mis\\\it oper. Izkazalo se je, da je da se gre samo zaradi osebnosti, so kooperacija zboru koristna, ni,zdaj drugega mnenja. — J. P. pa bila toliko koristna klubu, j Sodrugi so dajali nečlanom Svoboda V Svobodni deželi JSZ. v Zarji mnoge koncesije. . , „ ... ... . . „ . , j-. . I Od n«kod.—V «orošli volilni kam- Ko b. .voj*bor vodffli »trogo po pan.. so ge med druginA vriili i ao_ dolodb&h pravil JSZ., ne bi bl-| cialistični shodi. Sklicali smo ga tudi lo tožbe, ne stroškov, niti raz- pri nas. Shod bo torej, socialistični kola v taki meri. Dajati kon-,shod. < cesije je lepo, toda tisti, ki jih Delavci-hlapci so Šli skrivoma k bo- daje, navadno izgubi. . Ljudje, 8U ¡7 niu zaupali, da bodo socialisti * ' , .. . ¡mnli .lin/t lito*' kdo ficntirn mniT katerim je delavsko gibanje zoperno, bodo v kritičnem mo- imeli shod. Kje? Kdo agitira zanj? Dobil je pojasnila. Pozval je je do-tičnike predse: "Kaj niste zadovoljni z razmerami in s to deželo?" Taki pozivi ostrašijo delavce, ni jih na shod, ni jih na socialistične pri- mentu udarili po delavski organizaciji, da jo še bolj oslabe. Sodrugi v Clevelandu so v tej , . . . ,..»,, »• j !•«• redbe .ne upajo si čitati socialistične krizi lahko spoznali, da so bili ^ 'Teo ^ Jgvobodna deiela? Kje> premalo aktivni socialisti, pa Dopig 8em na8iovil od nekod ravno morda preveč "Zarjani". Radii zat0, ker to ni povsod svobodna deže-ljubega miru SO popuščali. Lju- la. Skoro vsi manjši industrialni kra-dje, ki SO zahtevali tako rezer- ji terorizirajo mišljenja delavcev s viranost in nevtralnost, so se rtl?»'^ pred prošlimi volitvami vrgli yei jjudi gkupajf da bi drug drugega IWl VSO moč V agitacijo za stran- toiarili, se delavci lahko svobodnejše ko ameriškega kapitalizma in gibljejo. — S. S. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina ■ ssoianiai blag Pnči in pralni «troji posebnost. Tel. Herminle 2221. DELAVSKI PEVSKI ZBOR 4iK A.RL MARX" VPRIZORI 'irtft v nedeljo 7« decembra v dvorani "Sokol Chicago" So. K«dzie Av«. med 23. in 24. ceato romantično opero H0FFMAN0VE PRIPOVEDKE Uglasbil J. Offenbach. Solisti: BANOVEC — HAVELKOVA — HAVELKA — KREJCI — KREJCOVA — VOSIKA — BRAGAGNOLA — PROKLESEK — KUBEŠ Režiser V. Havelka. Dirigent F. Kubina. Simfonični orkester. — Krasni kostumi m scenerija. Zbor 60 pevcev. Pričetek ob 7. «večer. Vstopnina: $2.00—$1.80—$1.00, vsi »edeii rexervirsmi. Vstopnice dobite v uradu Proletarca, v Glasserjevi restavraciji na 3551 W. 26th St. in v raznih drugih lokalih. PROLETAREC Lui aa bUrMc d«liTik*|« ljudstva. Izhtj« v Mik četrtek, ladaja J«|mIotui«Iu Dolavtka TUko» aa Druiba, _ __CUsege, nt_ % Glasil« Jugoslovanska Socialistična Zvoao EdMor ______________________________ Frank Zaiti üuattoM Manager _______ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION KATES: United States and Canada, On« Year $3.00; Six Months 91.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Ysar $3.50; Six Months $2.00. AddroM. PROLETAREC M39 W. 26th St., Chicago, III. T ol op bono: Rockwoll 2864. BOJ PROTI KAPITALIZMU Naši nasprotniki nam čestokrat svetujejo, da naj se borimo proti kapitalizmu, "namesto da vsevprek kritiziramo". Tudi urednik "E." je nam naslovil tak nasvet. Zapisal je, da v Proletarcu ni drugega kakor zmerjanje od prve do zadnje strani. Pravi, da bi bilo boljše, če se bi borili proti kapitalizmu. Kaj pravzaprav je kapitalizem? Izgleda, da po mnenju naših kritikov so kapitalizem muitimilijonarji kot osebe, in te naj bi Prole-tarec napadal. Kapitalizem je gospodarski sistem, v katerem razred posedujočih izkorišča milijone ne posedujočih. Ta izkorišče-valni sistem si mora za svoje vzdrževanje i-skati podpornike. Brez njih ne bi mogel imeti vlade. Mi se borimo proti takemu sistemu tako, kakor je za socialistični list edino pravilno. Gre se za vprašanje, kdo naj- ima ljudske množice na svoji strani. Zdaj jih i-majo kapitalisti s pomočjo svojega časopisja in svojih političnih mašin. Naša dolžnost pa je, da delavstvu kažemo republikanske in demokratske politikaše v luči resnice ,in da lakaje ter ljudi privatnih ambicij kritiziramo po zasluženju. Verjamemo, da se lakajem in ambicijonistom to ne dopade, ali ne moremo pomagati. Mi se bomo borili proti sistemu izkoriščanja in drugih krivic naprej po naših metodah, ne pa tako, kakor nam svetuje političar republikanske stranke v dnevniku, katerega je spremenil v glasilo kapitalistične politike. Je zelo čudno in nelogično, ako republikanski list uči socialističnega, kako naj se bori proti.kapitalizmu. Velik fašistični apetlt Program nemškega fašističnega papeža Adolfa Hitlerja določa med drugim razteg-njenje Nemčije, da bo veliko večja, kakor je bila pred svetovno vojno; poraziti in "oku-• pirati" Rusijo; izgnati "mednarodni židovski kapital" iz Nemčije; brezobrestna posojila farmarjem (varljiva točka); zasiguranje zaslužka delavcem (varljiva točka); odprava parlamentarizma; odvzetje volilne pravice ženskam; .prerojenje Nemčije v smislu "fašizma" (kar pomeni: militariziranje države) ; odprava "razrednih" (socialističnih) unij. Hitler verjame v silo meča. Obožuje kaj-zerizem, in to pojasni, čemu je med njegovimi pristaši toliko bivših nemških princev in čemu so se okrog njega zbrali vsi kajzerjevci. Kapitalisti ga podpirajo, ker jim bo z "mečem" odpravil neljube unije, ampak treba pomisliti, da je program na papirju čisto nekaj drugega kot pa program v praksi, Predno pride Hitlerjev program "s papirja v prakso", bodo rekli svojo besedo nemški socialisti, proti katerim se je zvezalo vse, kar je sovražnega demokraciji, svetovnemu miru in spravi med narodi. Poslednje čase se množe vesti, da je tretja internacionala v Moskvi zapopadla fašistično nevarnost v Nemčiji in zato vpliva na tvojo stranko, da naj borbo proti socialistom omili in pripravi mnenje v svojih vrstah za aodelovanje. Žal, da so strasti sovraštva preveč razplamtene in ni upati na večje sporazume med obema skupinama. Medte.it socialna demokracija v Nemčiji zagotavlja «vet, da se ne misli umakniti, in če bo treba v obrambo republike sile, se je bo poslužila, samo da se prepreči fašistični teror. POMNITE PIONIRJE Na svetu je tisoče socialistov, ki so aktivni v delavskem gibanju vso svojo zrelo dobo, ne* kateri že 50 let in več. Prestali so težke boje, bili preganjani, zavrgli prilike v blagostanje, •ker jim je bilo prepričanje več kot vse drugo. In so ¿e vedno aktivni. Predstavite si zdaj človeka, ki je morda pokukal v gibanje leto ali dve, in odstopa, zato ker ne bomo "nikdar ničesar dosegli." Generala Živkoviča, ki UNIČEVALNA MOČ VIHARJEV. SLIKA IZ OKLAHOME je prvič kot predsednik vlade NAROČNINA ta Zedinjene države in Kanado sa cslo leto $1.00; sa pol leta $1.76; sa četrt leta $1.00. — ¿aoaeaistvo: sa celo leto $3.60; sa pol leta $2.00. ▼si rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v itevilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Dne 19. nov. je prišel nad Bethany, Okla., tornado ,za seboj pa je pustil razva!iae, kot jih vidite tu na sliki. Ubitih je bilo dvajset ljudi »e več pa ranjenih. Tudi g ..etna škoda je velika. Pismo o raznem obiskal LJubljano, so sprejel zastopniki oblasti in korporacij na postaji, nakar je odšel peš v hotel Union skozi špalir radovednega ljudstva ob sviranju dveh godb. Nato se je na uni-i verzi vršila slavnostna seja mestnega sveta ob prisotnosti predsednika vlade, popoldne se Ije odpeljal z ministri proti Kranju in Kamniku, zvečer o>b osmih pa je priredil v Unionu banket, na katerega so bili pohabljeni razni zastopniki jira-dov, bivši in sedanji politiki, ljubljanski in mariborski škof itd. Po predsednikovem govoru so govorili razni udeleženci banketa. Med drugim je go-¡voril prof. Sušnik za klerikalce, ki je govoril dokaj odkrito, potem je govoril predsednik j Zveze slovenskih županov, neki Novak, ki je po uvodnem pozdravu takoj začel tarnati nad davki, ki jih nalaga vlada čez mero in je prosil za podporo vlade. Tarnal je nad davki in našteval procente, ki jih terjajo od slovenskih kmettfv, tako odkrito, da so nekateri glasno godrnjali. Novak je dejal med drugim, da tako ne bo moglo iti, da nam grozi propad itd. Potem je zelo navdušeno govoril dr. Kramer, ki je pozdravljal novo vlado ter poudarjal, KARL MARX Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKEU koliko je ta vlada že storila dobrega. H koncu bolj je govoril tudi tajnik ljubljanske delavske zbornice — Filip Urat- ---— !nik. Poudarjal je, da kraljev- Zmaga socialistov v Avstriji pri ce političnega delovanja drža- ne bo maral. Fašizem hoče ska Vlada omo^a strokovnim volitvah. — Kako se bo raz- ve da je v avstrofašizmu, ne v položiti svoj škorenj na Avstri- delavskim organizacijam, da vijal položaj v Avstriji. —- parlamentu, ki se požvižgajo jo. zagovarjajo povsod svoje sta- In pri nas? -- Obisk vladne- nanj. Očito je bilo vsem, da Če pojde Avstrija to pot, bo ga predsednika, gen. Živko- gre za uvedbo diktature. izgubila ves ugled v svetu. Ni- viča v Sloveniji. — Govori In temu primerno je avstrij- so zaman vse sosednje države na banketu. — Nov spomenik sko demokratično ljudstvo od- z veseljem sprejele vest o vo-Franciji v Beogradu. govorilo na dan volitev. Krščan- Iitvah, ki so se izrekle za demo- ski socialisti in hajmverovci so k racijo. Delavskih množic v Ljubljana, 12. nov. 1930. °*uli v mmmitiai, najboljši do- Avstriji p« ¿«ka nov naval Za vse politično življenje sedanja vlada manj- avstrofašistov. srednje Evrope so bile važne »»»»ka vlada. SOCIALISTI PA Kako bo odgovorilo delav-avstrijske parlamentarne volit- /¿^'Ji.^^Jf^07 stvo na ta pohod avstrofa-ve, ki so se izvršile v nedeljo ^AJMUtnu^A ^ K ANK A.-— šizma, ni mogoče sklepati. So-9 .nov. Vsa Evropa je gledala °d zadnjih volitev leta 1927 so cialna demokracija ima v Av-na silno strankarsko borbo v Pndobili celo enega poslanca itPiji disciplinarno članstvo Avstriji pred volitvami ter z vec» tako da Jlh ,mai° v novem stranka je zgled organizAcije! zanimanjem zasledovala raz- Parlamentu 72, dočim so jih Zato je upati, da avstrijski de-voj dogodkov. Zakaj v nede- ime!l Pred volitvami 71. Kr- |avcj ^n § cem> krvj ^ ^ ljo naj bi se z glasovanjem dr- danski socialisti so dobili samo do dovolili ,da bi diktatura se-žavljanov pokazalo, ali so za 66 mandatov, hajmverovci-fa- dla na rdeči Dunaj in na repu-namere haj m verovcev,posta viti šlstl so dobl11 8 mandatov (toda bliko. Avstriji diktatorja, ali pa so le 1 Je bl1 «voljen, ostalih se- proti diktaturi in za demokra- dem so dobili iz ostankov gla- Nov Metstrovičev spomenik v cijo. Hajmverovci, avstrijska sov>- Pole& teh treh Je dobil Beogradu. — Dne 11. nov. so v fašistična organizacija, delajo blok dr; Schobra (bivšega kan- Beogradu odkrili spomenik hva-na tem, da se na nekak parla- clerJa» K1 j« postavil svojo li- ležnosti Franciji. Francija je mentaren način spravi vlado v 8-°) 19 mandatov. jjjja me(j vojno zaveznica srb- skrajno desničarske roke, na- Prebivalstvo je torej odgovo- sfce države, jo podpirala z o-kar bi bilo laže izvršiti držav- rilo razločno: za demokraci- rožjem in vojaki ter denarjem, ni udar brez kake državljan- j°> proti diktaturi. Socialistič- v zvezi je ostala zdaj tudi z ske vojne in brez obetanega ne vrste so se (v mandatih) ce- jugoslovansko državo. O tej "pohoda na rdeči Dunaj". V lo okrepile. Padli pa so glaso- prijateljski zvezi s Francijo se vladi, ki je pripravljala volitve, vi prelata Seipla, duševnega govori stalno in vedno se s posta poleg klerikalcev s prela- vodje avstrofašistov. nosom trkajo pri nas na prsa, tom Seiplom in vojnim mini- Zdaj >e vladna kriza še da je Francija naša dobra za-strom Vaugoinom na čelu se- ostrejša. Ce se krščanski so- veznica. Te zveze so vsekakor dela v vladi tudi dva hajme- cialisti združijo le s hajmve- predvsem finančne; od franco-rovca-fašista. Eden teh dveh rom, ne bodo imeli absolutne skih finančnikov je prejela naje knez Starhemberg, ki je no- večine. Imeli bi le 74 manda- §a država mnogo posojil in za-tranji minister, torej minister tov, dočim bi imela opozicija to je jasno, da smo odvisni od policije. Klerikalci pa so naj- 91 glasov. Francije in da tudi politično tesnejši zavezniki hajmverov- Sedanja vlada je sestavljena življenje naše države nareku-cev. Vlada je bila torej že do iz krščanskih socialcev in hajm- je Pariz. Na prijateljstvo s polovice izrazito fašistična. Ta verovcev. Morali bi pritegniti ; Francijo se sklicujemo že vsa vlada si ie prizadevala z vaemi še dr. Schobra, če hočejo dobi- zadnja leta.Odkrili smo v Ljub-silami, da zbije vpliv sociali- ti večino. Toda Schober tega ljani spomenik Napoleonu, ki stične opozicije, da oslabi nje- ne m^ra. Torej bi morala vla- je z orožjem zavzel slovenske ne vrste ob volitvah in da se da odstopili in vlado bi morali kraje, v ta spomenik smo vzi-glasovi hajmverovcev ier klei i-1— po vsej pravici — sestaviti dali pepel neznanega franco-kalcev (ki se lepo imerujejo socialisti, ki pa bi si tudi mo- skega vojaka, ki je izgubil živ-krščanski socialisti) pomnožijo, rali združiti s kom. Toda s ljenje v boju s Slovenci — in S tem bi sedanja vlada dobila kom? Z bivšim policijskim di- zdaj slavimo ta spomenik ob zaupanje in bi lahko ostala na rektorjem Schobrom ? S Sei- vsaki priliki. — V Beogradu pa vladi ter nadaljevala s svojo plom ali hajmverovci? Z ni- so (predvsem Srbi še posebej) protimarksietično gonjo ter komur teh izdajalcev, ki se jih za francosko pomoč v vojni od-pripravljala tla diktaturi. drži delavska kri in ki priprav- krili spomenik hvaležnosti In vlada se je vrgla na socia- ljajo diktaturo, se socialisti francoski republiki. Na viso-liste. Plenila jim je letake in združiti ne morejo za vlado, kem kamnitem podstavku stoji časopise, oklicavala j»h za pu- Tudi - misliti ni mogoče o tem. velik kip kiparja Meštroviča.— čiste in boljševike, kazala na- Toda krščanski socialisti bi se Odkritje je bilo seveda za Beo-nje kot izdajalce domovine ter morali zvezati s Schobrom. grad slavnost prve vrste, prihi-preko policije iskala med socia Schober ne mara. Kaj sedaj? teli so na slavnost tudi franco-listi orožje, ki da so ga socia- Vlada, manjšinska sedanja ski odposlanci ter so prinesli listi nagrabili na kup za držav- vlkda pa ne misli odstopiti, kraljeviču Peterčku red častne ni prevrat. Toda našli orožja Zadnje vesti poročajo, da mi- legije I. stopnje ter igrače: Pe-niso nikjer drugje, kot pri ob- «K vlada parlament novoizvo- terčku otroški avtomobil na e-mejnih občinah; katerim pa je Ijenih poslancev takoj razpu- lektrični pogon, kraljeviču To-vlada svoj čas sama razdelila »titi ter razpisati za mesec no- mislavu zbirko vojakov, kopijo orožje za primer obrambe pred volitve, do tedaj pa znova in francoske vojske, najmlajšemu Madžari in Italijani, ki so po še huje pritisniti na delavske Andrejčku pa krasnega konjič-prevratu grozili, da vderejo v množice in vso demokratično ka. Lesenega. Avstrijo. In vlada se je bla- javnost v Avstriji, da ee hajm- * mirala. Fašistični notranji mi- ver okrepi in da socialisti osla- Prodeednik vlade v Sloveniji, nister knez Starhemberg je iz- bijo. To se bo bržkone tudi — V nedeljo dopoldan 9. nov. javljal ob vsaki priliki, da je ZRodilo. Zakaj fašizem av- je dospel v LJubljano predsed-diktatura na pohodu in da se atrijski ne bo hotel iti iz vlade, nik naše vlade general £ivko-ne umaknejo hajmverovci z ker hoče prodirati dalje. Za lvič, prejšnji dan pa so že do-vlade, pa naj pokažejo volitve seboj ima vojsko in civilno voj- speli nekateri minirftri, ki so na take ali take rezultate. Teiii- sko hajmvera — umakniti se inšpekcijskemu potu po Slove- lišče. Svoj govor je končal z besedami: "Zato računam s soglasjem delavstva, ako se vam, gospod predsednik in gospodje ministri, najprisrčneje zahvalim za vaš obisk in za veliko ljubeznivost ,ki ste z njo vedno poslušali spomenice in zastopnike delavstva . . ." Naslednjega dne je dopoldne sprejemal vladni predsednik razne depuiacije, popoldne pa si je ogledal razne urade in zavode v Ljubljani. Zvečer se je odpeljal nazaj v Beograd. X .Y. Z. Konferenca v Johnstownu Is urada svaao slovonakih podpornih in kulturnih društev za Johnatown in okolico. Po sklepu profile konference in na ieljo nekaterih drufitev se viii v nedeljo 28. decembra ob 2. pop. v Slov. izob. domu na Franklinu skupno zborovanje v svrho posvetovanja za na-daljio delo pod okriljem te ¿veze, za določitev smernic m izvolkev novega odbora. Drufitva naj za to zborovanje izvolijo zastopnike na decemberski seji po enega in lahko tudS več vsako. Namen Zveze je gojiti skupno de-o ^interesu posameznih organizacij lin celote. Priobčuje mesečno seznam priredb v svrho ,da se datumi boljie porazdeljujejo in se s tem zasijura prireditvam boljii uspeh. Vzlic dobremu namenu riuie organizacije se je dobilo par ljudi, katerim je ta zveza napoti. Agitirali so v svojem drufitvu ,da je od nje odfeto-pilo in napravilo veselico na isti dan,' ko je naie edino kulturno drufitvo ob-državalo svoj koncert s ..ako bogatim sporedom, da bi morala biti naselbina 1 na tak zbor ponosna. Zveza ne more nikogar prisiliti, da naj bo z njo, pričakuje pa vsaj, da ji nasprotniki ne bi delali sabotaže na način, s katerim Škodujejo celoti in kulturnemu delu. i Johnstown z okolico je enotno o-krožje kar se naie naselbine tiče, ne uključivii Tire Hill. In v tem malem okraju je nič manj kot 19 druitvenih skupin, ki po večini pripadajo podpornim jednotam in zvezam, kot SNPJ., JSKJ. in SSPZ. Imamo klub JSZ. in pevsko izobraževalno drufitvo "Bled", ki deluje kot kulturna ustanova. Vse te organizacije vzdržujejo takorekoč eni in isti ljudje, prelivajo se druga v drugo zato je v njihovo korist, ako druga z drugo sodelujejo in si izkazujejo medsebojno naklonjenost. Androw Vidrich, centralni tajnik. Članstvu kluba št 27 v Clevelandu Clovoland, O. — Prihodnja seja kluba it. 27 ss bo vrfiila v petek 6. dec. v klubovi sobi s SND.. Važne točke med drugimi bodo poročila odbornikov ter volitve odbora zs bodoče leto. Člani, ki so zaostali z ase-smentom, so profieni, ds gs poravnajo. Naprej za klub it. 27 in delavsko gibanje. Kari Trfciastic, tajnik. Bi radi knji«o? Pročitajta conik knjig v taj itovilki "Proletarca". (Nadaljevanje). 2. Potek dogodkov v meščanski kakor v fevdalni in antični družbi, kjer so si vedno nasprotovali in si nasprotujejo svoboden jn suženj, patricij in plebejec, baron in tlačan, cehovski mojster in pomočnik, kapitalist in proletarec, dokatuje ,da je vsa človeška zgodovina od nastanka privatne lastnine zgodovina razrednih bojev, in da v teh enkrat prikritih, drugič odkritih razrednih bojih nastajajo ali nove družabne, lastninske in gospodarske oblike, ali pa se končajo s skupnim propadom obeh razredov. Med seboj se boreči razredi so nosilci nasprotujočih si gospodarskih interesov, lastninskih oblik in kulturnih ciljev. Mestni prebivalec (meščan), ki se je pečal z obrtjo in trgovino, se je boril proti fevdalnemu gospodu in vitezu za meščansko lastnino, za svobodno trgovino in promet, za svobodno osebno razpolaganje z lastnino, za nacijonalno državo. Z zmagovitim napredkom buržuazije prihaja osebna lastnina v vedno manj rok ; proletarci so brez imet-ka, nimajo nobenega deleža na bogastvu svoje domovine, z druge strani postaja proizvajanje kapitala vedno bolj stvar skupnega sodelovanja, kapital postaja skupen produkt. Proletarijat se torej ne more več boriti za osebno lastnino, temveč za družabno izkoriščanje skupno ustvarjenih produkcijskih sredstev in njihovih dobrin. Buržuazija je torej s proletarijatom ustvarila družaben razred, ki mora imeti za cilj odpravo meščanske lastninske oblike in upostavitev proletarske skupne lastninske oblike. 3. V tem boju delavskih razredov so torej komunisti pijonirji gibanja. Oni so hkrati teoretiki in vedno na žrtve pripravljeni prvo-boritelji proletarijata, ki se je prebudil k razredni zavesti. "Komunisti niso nobena posebna stranka z ozirom na ostale delavske stranke. Njihovi interesi se ne ločijo od interesov celokupnega proletarijata. Ne postavljajo nikakih posebnih načel, po katerih bi hoteli oblikovati proletarsko gibanje." Komunisti poudarjajo skupne interese celokupnega proletarijata in celokupnega gibanja. Njihov namen je: strnjenje proletarijata v razred, strmoglavljenje buržujskega gospostva, osvojitev politične oblasti po proletarijat u. Povsod podpirajo "vsako revolucionarno gibanje proti ^stoječim družabnim in političnim razmeram. V vseh teh gibanjih poudarjajo kot podlago gibanja lastninsko vprašanje, pa naj zavzema več ali manj razvito obliko. Komunisti delajo končno povsod za zvezo in sporazumevanje demokratičnih*) strank vseh dežel. Komunisti so odločno proti temu, da bi prikrivali svoje nazore in namene. Odkrito izjavljajo, da morejo doseči svoje namene le potom nasilnega strmoglavljenja vsega dosedanjega družabnega reda. Vladajoči razredi naj tre-pečejo pred komunistično revolucijo; proletarci ne morejo v njej izgubiti ničesar razen svojih verig. Pridobe pa lahko ves svet. Proletarci vseh dežel, združite se!" Kot socijalnofilozofski dokument, ki obsega v mislih svoj čas ,je ta manifest skoro po-polen. Velika strast in nenavadna intelektualna sposobnost sta združeni v njem. Leta študija ene najsmelejših in miselno najbogatejših glav so tu zgoščena v žaru ene najbolj živih duševnih delavnic. Ali dosledno premišljeno to delo ni. Sredi prvega odstavka na mestu, ki smo ga mi zgoraj navedli, slavi zgodovinsko delo buržuazije; v zadnjih vrsticah istega odstavka pa pravi, da je "buržuazija brezvoljna in brezodporna nosilka napredka industrije" in še ostrejša je ta kritika v drugem odstavku, kjer obtožuje bur-žuazijo, da je lena: "Ugovarjajo, da bo z odpravo privatne lastnine prenehala vsaka delavnost in da bo nastopila splošna lenoba. Potem bi morala meščanska družba že davno propasti vsled lenobe; kajti oni, ki v njej delajo, ne pridobivajo, in oni, ki v njej pridobivajo ,ne delajo." S tem hoče reči, da je buržuazija lena in da ne dela, in pravi manifest, da je buržuazija ustvarila večja čudežna dela kakor Egipt, Rim, srednji vek, in da je ona v komaj stoletnem razrednem gospodstvu ustvarila bolj nakopičene in kolosalne produkcijske sile kot vsi prejšnji rodovi skupaj! Kako more razred, ki ne dela, izvršiti večja čudežna dela kakor ves antični in srednjeveški svet? In v drugem odstavku pravi tudi: "Biti kapitalist, se pravi, zavzemati v produkciji ne samo oseben, temveč tudi družaben položaj. Kapital je skupen produkt in se more spraviti v gibanje le s skupnim delovanjem mnogo članov, da celo v zadnji stopnji s skupnim delom vseh članov družbe." Torej se tudi buržuazija, nosilka kapitala z delom udeležuje produkcije. To nasprotstvo pa je le navidezno. Marx je priznaval revolucijonarno delavnost buržuazije: njeno prevratno vlogo v fevdalni in stanovski družbi, smatral pa je to vlogo za, neizigrano, čim je prišel v gibanje kapitalizem in dosegel gotovo koncentracijsko središče. Kapitalist potem izgubi svojo funkcijo in vleče le dobiček in požira dividende. *) Pod tem so tedaj ftrumeli politična 't>oliy on their feet with while but also amusing. The national beauviful Tivoli Park, the sight of\ *!nthu*ltt*in- 1 am «uie that office offers its new reprint of Oscar which, I am sura, made many a heart l..^"* 01 U* Wl11 eVer f°rget the sotng Ameringer's Socialism — What It Is in the hall beat faster with the , , CU moja ' wh«*» he sings of the M How to Get It. It'* a thirty-two memory of happy days gone by aid Kl,,|i oi 14 thll ranVs skexh very ably■arimnged by Mr. £l ringing the beautiful song, of Jacob Muha, the instructor of "Sava". Slovenia! "Prizor na vasi", which gives the A._____. M - ... , . , . August« M«rc. impression of a delightful little bit of comic operetta, showed* the mem- PristopajU k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročit« «i dnevnik "PROSVETA" Stan« aa c«lo leto $6.00, pol Ufta $3.00. Ustanavljajte nova društva. Deset č'anov(ic) Je treba za novo društvo. Naslov sa list in za tajništvo fe: 2657 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. : Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ord«n Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tal. Crawford 2893. Tal. na domu Rockw«ll 2816. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ hi Prolctarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGa & PUB. CO< 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tel. Lawndal« 2012 A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky taj. N0.5J.S.F. 01 comic opereua, snowets mem- b«. of Suva, dre»«i i , n.tion.i Activities of Sub-Branch costumes, seated at tables in frosit M V" of a village tavern, drinking and singing merrily. The soloists: Frank Udovich, as the rotund and jovial inn- 1 j. „„ . ..... d . . 1 . . 'he (fiance ani projrram held Nov keeper, Frances Vider as whe love- 92 hv w« k ,S? V 7 ^ . ^^ Dy club No. 5, JSr. and its sub- .orn waitress who sings with a deli- u J, iUD11 cat«, silvery voice blending it nicely 2r" a ^ The hall with that of her partner, D. J. Lotrich, T T as the "Fant" Andrew Misko as * the 1Amontf ^ the Mahkoiiveek" who made the WaS ^^ FradeI audience roar with the singing of h>s £ ^tr0be< KShe a,SO ^ P«11 „„^ »u. *** Program by giving a short speech funny ditties and steps and Anton the fancy Medved dance the which was well received. The program consisting of a Slovene and and "pevec", supported by the mixed, well ^ ' ¿ % » ^ovene am, an 11 - Najlepši božični dar John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. ♦ooooooooooeooooeooeooeeoš Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. je v gotovini. Ako Vaši znanci in rojaki prejmejo dar v gotovini si sami lahko kupijo kar žele, ali kar najbolj potrebujejo. Darovi, ki jih prejmejo pred božičem bodo dvojne vrednoati zanje. Naše direktne zveze z bankami v stari domovini, in naš obilni promet, nam omogočajo, da vsako pošiljatev odpre mimo v najkrajšem času in po najnižjih cenah. Tisočeri naši odjemalci so najboljši dokaz, da je naša postrežfb« prvovrstna in solidna. Ako nameravate napraviti božični izlet v domovino, se poslužit« najboljših pamikov in iskušenih spremljevalcev. Za informacije se obrnite na I KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS. Adam Mllkovlës SUŽNJI KRVI ROMAN CUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vn pravic« 4m pontltu i« Pr*Wtarc« priSrftuJ« avtor. (Nadaljevanje). Tisti hip je planil s stola in stopil proti njej: "Kdo si? Govori!M Toda groza! Neznanka je izpod plašča utegnila roko — črna cev samokresa je zazijala Moverju naravnost v čelo. Mover je pre-bledel in se sesedel. Vsi so okameneli. Med vsemi ga ni bilo, ki bi priskočil. Malo preje toli pogumni gospodje so sedaj počenili za stole, ali pa zlezli pod mizo. Seveda, kdo naj bi tvegal življenje! Nastala je mučna tišina polna strahu in groze. Tedaj je neznanka stopila naprej in nastavila Moverju samokres iz bližine nekaj metrov na prsi. "Madalena." je kriknil Mover in se zgrudil. Gostje, ki so po večini junaško čepeli pod mizami so pridržali sapo. Takrat je neznanka zgrabila samokres z obema rokama in ga treščila ob tla ; razletel se je na mnogo kosov. Tisti hip je bilo vse na nogah. Neznanka pa si je bila v tem trenotku potegnila raz obraz masko, prisotni so se spogledali: "Anetta!" je šlo od ust do ust. "Hi-hi-hi-," se je nasmejala slaboumna gospa Anetta, "vi gospoda se bojite čokolade?" Ko so si ogledali kose samokresa, so opazili, da je bil njih strah odveč — zakaj samokres je bil v resnici iz čokolade. Slaboumnica, nekdanja Moverjeva ljubimka, ki so jo vsi prav dobro poznali je spaČila obraz in stegnila roki k še vedno presenečemu Moverju: "Človek, kaj si storil V Dvojica služabnikov jo je šiloma odstranila iz dvorane. . "Kri, kri . . je tulila slaboumnica še na hodniku, opletala z rokama in se zgrudila. Odnesli so jo po stopnicah . Gospa Hedy Majolly, ki je prebledela stala za zaveso, je planila k soprogu: "Kaj se godi?" je rekla v pretrganih besedah potem je omahnila na stol in umolknila. Mover je nemo ošinil strmeče gospode. Kakor da bi videl se mu je zdelo, da kažejo vsi s prsfrom nanj: "Tudi ti si kriv! Morilec!" "Nisem !" je kriknil Mover, "ona sama ga je umorila." Ta njegov vzklik, ki je sličil blaznosti, je Še bolj vznemiril, ako ne porazno vplival na zbrane goste. Vsem je vstal p^d očmi strašen zločin, ki se je bil pred leti dogodil. Gospa Anetta, ki se je bila nekoč smrtno zaljubila v Mooverja — je umorila z nožem svojega moža . . . Obsodili so jo na več let ječe, potem je zblaznela. Blaznost se ji še sedaj vrača in njen oče pl. Heterd, si zaman prizadeva rešiti sebe in svojo hčer trpljenja. Uro kesneje je bila dvorana prazna . . . 7. Nekako ob tistem času so v mestu Chonten, kamor je bil pred kratkim napovedal svoj prihod cirkus Maksimus, hitele goste trume meščanov proti obali. Radovednost ne loči dneva od noči! Največji zaspanci so to noč pre-bdeli, samo, da bi lahko prisostvovali usidra-nju «firkuškega parnika. V pristanišču samem je vrelo in šuštelo. Vsakdo je poznal vsakogar. Stari so kramljali z mladimi, bogati z revnimi. Oči neštetih so brodile po kalnem morju in z nestrpnostjo pričakovale, kdaj se zasveti luč sredi teme. Tri tedne so se pasle oči meščanov na velikih živobarvnih lepakih, ki so jih nalepili naprej poslani črni in rumeni ljudje. Tri dolge tedne so pisarili časopisi o zanimivostih tega cirkusa — nu in danes je prišel oni zaželie-ni čas. Otroci so se zbirali v gruče, govorili resno in nekako tajinstveno, in tudi starci in starke so kaj rade žlobudrale o čudnih rečeh, ki so skrite y takih cirkusih. Dolgo je pričakovala valujoča množica, ko naenkrat zaječi v njej. V mračni daljavi je tisti hip zažarelo morje. Kakor razbeljeno tekoče železo s4 je pretakalo v svitu rdeče luči. Ljudje so cepetali in kričali. • Ko se je kazalec na uri preril za dotoro polovico krožne ploskve, je butnilo ob obal nekaj večjih valov. Ljudje so divje zakričali, mahali z robci, rokami in palicami. Na krovu je zaigrala godba. Morje rdečih luči je ugasnilo in zasvetilo je morje zelenih, še lepših in večjih žarnic. Otroci so skakali in plesali. Starci in Starke so se smehljali, ostali pa udarjali takt z nogo, nekateri s palico po zraku, ali pa z glavo, ki so jo v enakomernem ritmu koračnice nagibali zdaj na levo, zdaj na desno. Ko se je veselja pijani val nekoliko pomiril, je napolnilo hladno ozračje tuljenje in rjovenje lačnih zveri. V pristan so spustili z o-gromnega parnika težak,obokan most. Po nekaj trenotkih je po njem pridrčalo par avtomobilov. V prvem je sedel direktor Ragletti, v ostalih avtomobilih pa so se vozili slavni artisti in artistinje. Med njimi je bil Kitajec z dvema glavama, Indijanec Madurati, dalje krotilec levov Venecij, slavna Mery, kraljica plesa na iicah — Madalena in še mnogo drugih. Posebno pozornost pa je vzbujal človek-opica z imenom Bibu, doma iz otoka Borneo. Balil je skozi steklo v strmeče obraze in ren-čaje kazal svoje dolge, bele zobe. «-»i_ ČUDNA ZAHTEVA V OPOROKI Ne daleč od obale, se je bleščala v svitu stoterih žarnic visoka palača s svetlim nad-pisom Hotel Venezia. Pred glavnimi vrati tega velehotela so došle avtomobile obkolili strežaji. Odpirali so vrata, se priklanjali in nosili kovčege v razsvetljene sobane prvega nadstropja. Iz srednje velike dvorane, iz-premenjene tokrat v jedilnico, je zavel sladek vonj dišav. Po sijajni večerji, ki je bila naročena brzojavnim potom morda še iz sredine sredozemskega morja, so lakaji razkazali gostom sobane, ki jim jih je dalo vodstvo hotela na razpolago. ~ • V tem času so prevažali tovorni avtomobili raz parnik naprave, s pomočjo katerih t>o vzrastel ves tisti mogočni kolos s pet tisoč sedeži. Na prostoru, kjer so te naprave razto-varjali, je bilo neštetih zasenčenih obrazov. Bili so tam ljudje mišičastih rok, bele, rdeče, rumene in črne polti. Dasi so govorili med seboj vsemogoče jezike sveta, je bilo vendar videti ,da se razumejo med seboj kakor da bi jim tekla zibel pod isto streho. Nekateri so v monotonih, pretresljivih vzklikih spremljanih od stoka, zabijali s težkimi kladivi debele kole v zemljo ,drugi natezali kakor roka debele vrvi in zaječali bolestno kadarkoli so hoteli še silneje pritegniti. Raz čelo je kapljal tem ljudem pot, a njih oči sp bile motne in otožne. Bili so goli do pasu, nekateri v tankih mrežastih srajcahrskozi katere je Silo videti črne slike žensk, sulic in mrtvaških glav, ki so jim bile vtetovirane na kožo. Iznad malega stolpiča ,ki ga je bila postavila petorica rumenokožcev, je zasijala svetla luč, luč, ki je bila tem trpinom neugaslo sobice. V svitu tega polnočnega solnca so zado-bila telesa, ki so se sklonila, previjala in je-čala ,tolščen nekako oduren sev. Ko se je zdanilo, so zavriskale piščali okoli stoječ'? zasilnih kuhenj. Stoteri so odvrgli težke kije, kladiva in sekire ter pohiteli da dobe jesti. Vse je hitelo in rožljalo s ponvami, le stroji niso opustili dela. Tlačili, prekopavali in izravnavali so obširno tuintam zgubančeno ravnico. Ko je prisijalo solnce, je bilo glavno delo končano, zakaj ogrodje je bilo postavljeno. Na kraju, kjer so to ogrodje postavile tekom noči stotere mišičaste roke, so se že navsezgodaj drenjali bosopeti otroci in z rokami v hlačnih žepih ugibali, kje bi se dalo k predstavi priti razven glavnih vhodov . . . Na pomolu kraj parnika je zaigrala cirkuška godba. Godci, bilo jih je kakih petdeset, so bili zbrani iz vseh delov sveta. Tu si videl črnega moža ravno tako pihati v svetlo, medeno trompeto, kakor belega ali rumenega, ki je škilil s poševnimi očmi v kričeče pobali-ne. Bili so ti godci po večini veliki ljudje, le nekaj jih je bilo med njimi prav ma jhnih, sila debelih, ki so napihovali obraz, da so se jim komaj videle oči iz napetih lic. Vsi so igrali brez not. Ko so stopili naprej, so se ozirali z živimi očmi po ljudeh, ki so strmeli in se jim smejali. Pred godci je korakal ponosno vihteč po zraku dolgo palico, visok goioglav mož. Bil je črnec ,sin žgoče Afrike. Izredno velike oči, ki jih je imel ta človek, je obračal na vse strani, se smejal in kazal svoje lepe, bele zobe zaspanim dekletom, ki so si mele oči na oknih in si z rokami prikrivale bele obraze pred solnčnimi žarki. Svoje žezlo je vihtel visoko v zraku in udarjal takt z živimi sunki desnice. Kmalu za godci, se je usula kopica otrok in divje kričala. Za njimi je nerodno koracal velikanski slon. Na njegovem hrbtu je čepela muha, ne ni bila muha, ženska je bila, majhna kakor muha in se smejala. Za tem velikanom je stopicala dolga vrsta njegovih bratcev. Dvajsetsedem jih je bilo, in na vsakem izmed njih je sedela po ena kakor oglje črna ženska. Njih tolščeni obrazi so se smejali in se raztezali nad radovedno množico, ki jih je opazovala z odprtimi usti. Zadnji tropčarski bratec je bil čisto majhen. Otroci so ga vlekli za kratek repek in skakali zdaj na to, zdaj na drugo stran ceste. Za to karavano so prigodrnjali tovorni avtomobili napolnjeni s kletkami. Ko so zvozili leve, tigre, volkove, leoparde in drugo zverjad, so prišle na vrsto dolgokrake kamele in dol-govrate žirafe. Kamel eno in dvogrbih je bilo osemnajst. Na njih so jahali spretni A-rabci, za kamelami so stopale žirafe. S svojimi dolgimi vratovi so gledale celo v prva nadstropja. Marsikatera sobarica je krikni-la, ko je zagledala nenavadno prikazen tik ob oknu. Zaključek te dolge karavane so tvorili krasni konji in progaste zebre. (Dalje prihodnjič.) ča toiba", tako, da to jo sleherna bo- ne posebno izvrstnega, tedaj bom0 soda razumela v občii»tvu in glasovi 1*hk<> rekli »dm *mo »» nekaj dosegli so se melodično prelival med seboj, "V1kuKurn«m P®1^ tu ^ *ri "»'avju! stava Je bila igra "Grobovi bodo spre- | V Johnstownu imamo precej dogovorili", kamero so priredili člani brih moči za oder in če bi se bolj kluba it. 5 in člani njegovega mladin- 1 .......... Nov Banovčev triurni v Chicago Svetozar Banovec je bil pro-šlo nedeljo deležen obilo ova-cij. Avdijenca mu je aklami- rala po vsaki ariji. Pel je vlo- liit Äij*e ^^ * ^ J**" „ U t* r^tt u u • U brezdvomno Bledova in klubova go Hoffmanna v Offenbachovi predstava. operi "Hoffmanove pripovedke", ki jo je vprizoril češki del. pevski zbor "Kari Marx" v dvorani Sokola Chicago. Opera bo z istim osobjem ponovljena v nedeljo 7. decembra in v nedeljo 14. decembra v isti dvorani. Vsi sedeži so rezervi- skega odseka dne 23. nov. Igra je preprosto, vsakemu razumljivo oder-«ko delo. kaže nam jasno sliko sejanjih razmer ali bolj,» sliko bede, v katero je pahnjen brezposelni delavec, njegova dtružina ter stari oče. Težko vlogo starega Klariča je igral Anton Vidrich. Izvedel jo je povoljno, le premočan glas je imel za šibkega osemdesetletnega staička, četudi je res, da mora, kot sam pravi: izliti svojo zadnjo moč in energijo v te, krivični sistem obsojajoče besede. Mladega Klariča je predstavljal Jo-seph Vidmar, izgledal je res kot izčrpan od skrbi in pomanjkanja in tu-tn se je precej dobro vživel v svojo nelahko vlogo, le z otroci je bil premalo intimen, ko jih je pobožal in po-railoval. Njegova soproga Matija, France« Langerholtz, nas je presenetila. Četudi- je ie prav mlada, tu rojena dekle, je igrala vlogo matere i t ¿ene tako resnično, da sta se Julka in Francelj obnašala napram njej kot res lastna otroka. Po večkratnih na-sUtpih, bo France« dobra moč na naših odrih tu okrog. Otroka, Stanko Mrak, je bila zelo dobra v vlogi u-ji vlogi v najboljše zadovoljstvo občinstva. Gospa tfašič, mrs. Albina Mrak, je bila zelo dbbra v vlogi u-smiljene sosede kar je igrala, je doživljala . . . koiar, hišni gospodar, A. Ivančič, je nastopil svoji vlogi primerno vendar bi ne bii smel rabiti __ , , , i _ toliko poudarkov pri besedilu, Ivan- opereto dne lo. nov. tn to zelo uspci-lj:* u ' j u u u ,, . imj^l. __ *>o na odru dober, ko bo večkrat I • «uiuuiwwiiu imamo brih moči za oder in č( ¡združili, bi lahko zelo zainteresirali naže ljudi v tem okrožju v kulturno delovanje. Naži ljudje imajo rsdi igre, zato dajte jim kar najboljie mogoče, kadar se igra. Geslo igralcev in drugih bodi: Vsaka igra za nekaj odstotkov bolj&a, nikdar flabia od prejšnje! Nekdo. 0 priredbi "Bleda" in kluba št 5 JSZ v Johnstownu Vzlic slabim časom, ki nam precej stiskajo vratove, imamo zadnje čase vsepolno veselic in drugih priredb. Pevsko druStvo Bled je priredilo no. Udeležba je bila srednja — mnogo premajhna za tak program kot so ga podali Bledčani. Mpereta "Rožmarin" je bila prva predstava te vrste nled Slovenci v tastopil, ne manjka mu sigurnosti. Trojica predstavnic ki ¿lanske dobrodelne družbe je bita dobra. Gospa Reich, Mary Zabric, je dobra moč za Johnstow ju. Glavni vlogi v njej sta lire; vlogo *<>ProSe bogatega tvorni-imela Miss A.nna Potokar in JohnP*!«*1*1* S>rav povoljno; nje-Brezovec. Anna Potokar je svojo vlo- m «P^mlJevaiki sta bili Antonia Kra-go prav dobro redila, posebno če upo- šn\n Podb°y' kot K°«P€: Skrti* itevamo, da je v Ameriki rojena in ,n Jankov1*- ^«tič, nekdanji prija-da jo doslej &e nismo videli na odru, ml»dleK» Klanča, je bil Joseph Culkar ,ki je nastopil že večkrat v "Savin" koncert dosegel triumf v udeležbi Dvorana CSPS. v Chicagu že dolgo ni imela toliko slovenske publike, kakor prožlo nedeljo, ko se je v nji vršil koncert pevskega zbora "Sava". Med 700 do 800 ljudi je bilo v dvorani. Razen Slovencev je bilo tudi precej Hrvatov in Srbov. Spored je bil izvajan v zadovoljstvo občinstva. Marsikomu je bilo neprijetno, ko je predsednik zbora {prebral Šubljev telegram, v katerem je sporočil, da aeroplani radi vremenskih neprilik ne vozijo in se vsled tega pelje s vlakom, ki dospe t Chicago žele pozno zvečer. Prišel jo s vlaka naravnost v dvorano, kjer ga je pozdravila množica čikažanov in Mihvauča.nov. Zapel je potem nekaj narod lih pesmi sam in ?ar skupno z moškim zborom milwau£kega "Naprej a". V "Savinem" sporedu je ljudem najbolj ugajal "Prizor na vasi". Zvečer za plesno zabavo je igral orkester John Kochevarja, ki je zabaval stare in mlade. Več o koncertu v prihodnji številki. —P. razen z zborom. Vživela se je v svojo vlogo popoinoma in tudi njen glas je bil zelo prikladen, dekliško mil. John Brezovec je imel vlogo katero je res dobro pogodil, četudi je Hofmannove pripovedke na češkem odru v Chicagu češki delavski pevski zbor "Kari Marx" si je dal težko naloffo, uprizoriti J. Offenbachovo opero "Hofma- raz.nih igrah. On ima to posebnost, da lahko vlogo le napol zna, pa jo fanu.h1^ ^ povoljno reši Vloga Pr- '^Vpri^dk^', ki so zelo globoko .udi je ~ Utu* ,mu Je "J», P"stojala. ^ delikatno delo. Vršila se na odru malce sramežljiv. Njegov zan<>8om J€ Povedal, da krade ^ v ^ormai Sokola Chicago na bariton je dk> tel prijetno, s takimi T?"' kl ^ ^ kr»**> Kedzie Ave. med 23. in 24. cesto. Pr- nain delavcem! Skrb, (Martin Lov- ko) je bila preveč vidna občinstvu. Boljše bi bito, če bi bila ostala le v ozadju iz razloga, ker velikooc odrs ni primerna za sprehajanje enakiD Svetozar Banovec. rani. Vstopnice so po $2, $1.50 in po $1. Lahko jih naročite v uradu "Proletarca", v kavarni 'Merkur" ali v raznih drugih okalih. Banovec poje svojo vlogo češko, kakšno arijo pa glasovi bi se dalo zapeti in podati marsikaj na naših johnstownskih o-drrh. Loui Rowanšek kot oče je bii na mestu, škoda, da ni imel daljše vloge. Poseduje močan in izredio, . lep bas. Fantje so dobro zapeli, le fnVfv P° celem pozortšču. Verniča, ko so šli mimo vrta bi bili morali po- ^«uka f tokovne organtza^tje je dokazati več fantovske živahnosti in ^o ptedsUvijal Adolph krašna. Go- prešertosti. Sicer so nekateri to sto-\l°T\[ 'Z^™™*0^*}!»?0' d" rili a zato so btii pa drugi manj vahni v svojih kro.njah. Tudi bi r..v ... . . ran stati v krogu, ko so peli ob vrtu;° ^sedno igro v katerem «o bi- .. i™..1« *el° pomembne besede. Kot več fantje na vasi navadno stoje v krogu ko pojo. Lep prizor je bil nastop fan tov tn deklet. Pesem "Tam na vrtni gredi", katero so peli iz polja gredočl^ je biia dobro zapeta in je napravila ugoden vtis na gledalce. Tudi zbor 'leaiet je lepo zapel, imel pa je pre maio sigurnosti na odru. Vaška dekleta se vedejo živahno in vese|o ko gredo skupaj na polje ali s polja. Pesem, ki so jo pela dekleta, zahteva re- udi v slovenskem jeziku. Češkemu občinstvu se je S svojim „nosti ali boljo otož.iost šele pri kon epim tenorjem in igralsko cu. Tudi se je dekle.om preveč mu-spretnostjo prikupil na mah. Uli0 » Poli* trnovi — Drugi nedo- Opero spremlja simfoniéni or, £ + drugih, je imel tudi on ta nedostatek, ua se nt naučil besedila tako kot bi Se ga moral. Zelo važno je pri igrah, se igralci temeljito nauče svojih vlog. Šepetalec naj bo le za skrajno potrebo, za slučaj, da se človek ae more ntomentno donfisliti kake besede — ne pa da se zanašajo nanj za vsak stavek. Režiser bi moral paziti pri vajah tudi nato, da si vsak igralec prisvoji gotovo višino glasu— ne preglasno—a toliko da se ga sliši do konca dvorane pri mirnem občinstvu. Izgovarjava je drug trd oreh va vprizoritev se je vršila v nedeljo 30. nov., druga bo v nedeljo 7. decembra in tretja v nedeljo 14. decembra. Začetek vsake predstave ob 7. zvečer. Vsi sedeži so rezervirani. Cena jim je $2, $1.60 in *1. Solisti so, slovenski operni tenorist Svetozar Banovec, nadtilje Havelkova, Havelka, Krejči, Krejčova, Vosika, Bragagnola, Proklešek in Kubeft. Zibor šteje 60 oseb. Spremlja simfonični orkester. Režijo vodi V. Havelka. dirigira F. Kubi.na. Za vstopnice k tem predstavam se priglasite v uradu "Proletarca", ali |a v Fencelnovi restavraciji ter kavarni Merkur. Pevski zbor "Bled" na radiu Johnatovrn, Pa. — Slovensko pevsko društvo "Bled" nastopi v nedeljo 7. dec. ob 6. pop. oa lokalni radio po- nevk ostala na vrtu in zapela lahko T" Nekateri govore kot bi »taji WJAC. Program bo trajal pri- kester dvajsetih godcev, ki sta- £eaeim.0 .1Uwtlt lastl rožmarin" ozir.Kek!am,rali f™*1 nc i™*» ^ *** Urc' 7° ^^ d* nejo pri vsaki predstavi nad !jrugo kitico te pesmi. Veliko lepše rTT ^ w J drUCi V?!?. V? pet sto dolarjev. Pevski-igral-1 in bolj učinkujoče bi bilo če bi bil. ^^Pi y govontl4 knjl" na kl imat4S aparate' F . .. . , L * . %r miuftih «i^irUt »«vno itd. Lepa čista govorica je po- na "Bledov" radio program o požar- ski ansambel je izboren scene- to z.p« . ,0Tlc. uspehll pri igrah, temu boJtrePb> >mo. Nulopi ,bor » celoti. »dJJ« rija ravno tako. Vei vidite V n^k. kMvetiti " duet, kvart^ in «.li.ti, "Bled" n.. Oglasu V tej številki. Ljubite- kor ne ,rednje|etn« žen. ' Tudi i™ 10 lahko * ^ je volJ* * •tori-P®"1 vod»*-vom »vojeft» «borovo- jern lepega petja toplo pripo- n, mertu, ¿e « posamenn pcvec ' 1*r*mo' «r«J»>o Uko, 4. « bo dje Ivan. Potokarja .kaUri j. po«kr- ročamo, da ne zamud« te pri- .1, p.vka „oUoni oWin,tvu ka.l.r Uuim tt^^^Li ike. V dvorani Sokola Chica- »alr. poje v „kupini ali m d,i ^ Z^I^ZJT^ ^ j Mt j k« TisifaL- posamezno; to zelo kvari celotno sliko M ' uuoro w rorocava go so vsi sedež dobn. Užitek, ^ ^ dovol]eno 1 u ga boste deležni, je vreden ( Tudi §e mon pri ukih pretlHtavah omenjene vstopnine in več. Pn- paziti nato, da se godbi sledi le z uše četek predstave je ob 7. zvečer, si, ne pa z občinstvu vidno pozornost Kdor le more, naj pride V ne- jo, razen morda v začetku posameznih .. - . . ___■ _ sbevov. Vse te hibe se dajo zjahko- eljo 7. dec., komur pa je nemo- J ^^ _n ^ ^^ ni od goče, naj pride nedeljo pozne- vei ako 8e igrajce olir< pevce in pev e, ko bo zadnja predstava, ke opozori nanje. 2al vam ne bo. Lep koncert Nowburg, O. — V nedeljo 16. nov. smo imeli koncert pevskega zbora K>et", na katerem Je sodeloval tudi zbor "Zarja", odsek klubs M. 27 JSZ. Nastop "Zarje" je občinstvo navdušeno pozdravilo. Videlo se je, da so^v njenem obrambnem boju pro- 0 ..Kranj»kih žagah ti o<4. . WW. ... ... IVIflH I I» r K U L f i T A KEU - Poučne In knjige. Romani, povesti, črtice in r opUi. KNJIGARNA un Weit ttth "PROLET ARCA Street, Chicago, 111. Petini, poezije, igre. Angleike knjig« socialne in znanatvene vsebine. » . Album slovenskih književnikov, V (uredil dr. J. Slebinger), vsebuje opise in slike slov. književnikov od Trubarja dalje. ' Fina veeba ---------------... Aaa Karenina, (L. N.,Tolstoj), roman v dveh delih, fina v e aba Bacili ia kacilke, (Damir Fei- gel), humoreske, broš.------ Bedakova ispoved, (Strind- berg), broi. $1, vea........— Bag ia tama, (Ruaki pisatelji), broi. 76c vezana—............... Boy, (L. Colonia) roman, vezan ..............—.....—--------—• Bošična pašam v proai, (Charlee Dickens), broi................. Boai, (F. B. Dostojevski), roman v dveh delih, 768 strani vez. ................................... Bala noč»—^ali junak, (F. M. Dostojevski), povesti, broi..... Bilka, (Marija Kmet), povoati in črtice, broi. .....-...... Braa sarja, (Milaif Pugelj), broi..................................... Cerkvena mili (L. Calco), povest iz sedajnosti, broi......... Cankarjav sbornik spomin Ivana Cankarja, vez. -------------- Četrtek, (G. K. Chereterton), fantastičen roman, vez......... Člov*k mrtvaških lobanj,} kronika raztrganih dui, roman (Bratko Kreft), broi. $1.35, vez........-........-..................... Cvatka, (Majar H.), iopek pravljic za stare in mlade, broi. Črni pantar, (Milan Pugelj), povesti in črtice broi. ------- Daj nam danas naš vsakdanji kruk (A. Cerkvenik), povest. broi. ................................ Doc amaron, (Giovanni Boccaccio), 1. del broi. $1.50, vez. II. del. broi. $1.50, vez ........ III. del broi. $1.50, vez. ........ Datei jica, ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Janez Cigler), broi. ..............-------------------- Dakla Elisa, (Ed. de Concourt), roman, vez. ----- —r------------ Domača šivali, (Damir Feigel vez. .................................. Davati januar, (M. Gorki), črtica iz ruske revolucije, broi. Don Corea, (G. Keller), roman, broš.------.------=T Dva slika, (Ks. Meiko) broi. Drobü, (Fr. Milčinski), vez..... Dvonoioc, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slikami, vez. ——........... Elisabata, hči sibirskega jetnika, broi. --------------------- Filosofska zgodba, (Alojz Jir&- sek), vez. _______________________ Francka in drugo, (E. Kristan), b.oš_____...------------------ Glad, (Knut Hamsun) roman. Gad ja gnasdo, (VL Levstik), broi. 75c, vez. -------------------- Gladi jator ji, (G. J. Melville Whyte), zgodovinski roman v dveh delih, broi.---------- Golom, (G. Meyring), roman broi. 50c, vez.--------- Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, (Fr. Milčin- ski, vez.--------------- Grešnik Lanar«, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, broi... Hadži Murat (L. N. Tolstoj), roman, broi. —................... Heptameron, (Marg. Valoiska), povesti, broi. ------------------- Hči papoia, (H. Sheff), zgodovinski roman, broi. ............ Humoraska, grotoaka in satira, (VI. Azov in Teffi), broi..... Idi jot, (F. M. Dootojevski), I., II., III. in IV. iv. broi. (g) 80c, vez. (a) ----------------- Vsi itirje broširani $3.00, vez. $4.00. r Igralac, (F. M. Dostojevski), iz spominov mladeniča, roman, broi. .............—..................... 1 zgubijani svet, (Conan Doyle), roman, broi. .—.................. Is modornoga svata, (F. 5. Fin- žgar), roman, vez............... Is naših krajav, (Zofka Kve- der), povesti ,vez................ Igračka, (Fr. Milčinski), črtice, vez. —......-..............— Jaromkin krog, (A. Koievni-kov), povest za mladino s slika, broi. J-------------------- Jug, (P. Chocholouiek), zgodovinski roman, broi. 76c, vez. .—.............................— J ubila j ni sbornik Onta Zupančiča, vez............................— Junak našega časa, (M. J. Ler- montov), povest broi. ------- Jari junaki, (Rado Mumik), humoreske, vez. —............. Jurica Agičova, (Ks. Sandor- Gjalski), broi. 60c, vez.---- Kmački punt, (A. Senoa), zgodovinska povest iz upora slov. kmetov ve«.........-—.. Kraljica mučanica, (Coloma-Poljanee) zgodovinaki roman, broi. ...........-........................ Kuhinja pri kraljici gosji noši-ci„ (Anatole France), broi. 76c ,v4z..................... Konfesije literata, (J. S. Machar), zbirka spisov, vez... Kasaki, (L. N. Tolstoj), kavka- ika povest broi. --------------- K ral javi vitos, (Michael Zeva-co), zgodovinaki roman v dveh delih, broi. ..........—• Knas Sarabarnjani, (A. K. Tolstoj), roman iz časov Ivana Groznega, broi. —----- Krautsar jeva aonata, (U N. Tolstoj, roman broi. LJalihs povoati, (Frane Jak-iič), Lroi. _ $5.00 6.00 .45 1.60 •1.25 .40 .40 2.50 .50 .75 1.10 .60 $1.85 .20 .65 .50 2.00 2.00 2.00 .45 .65 .45 .25 .26 .50 .65 .90 .25 .60 .35 .85 1.00 .75 .75 .35 .75 .50 .40 .75 .60 1.10 .75 .85 1.50 .85 .76 .45 1.00 1.60 .75 .80 .76 1.00 .76 1.00 .66 .75 1.50 1.60 .60 .n Ljudska pripovedke, (L. N. Tolstoj), broi_____..______________.... La Bokomo, (Henry Murger), roman, broi....................... Letečo sence, (S. H. Vajan- ski), roman, broi. ______________ Lovski spomin, (Vladimir Ka- pus, broi. ..................... Milan in Milena, (Ivan Cankar), ljubezenska pravljica, broi. ........................ Marjetica, (Anton Koder), idila, broi...................................... Modoma knjižnica. 1. zv. vsebuje Črtice in novele (Milan Pugelj), broi. _____________________ Moje iivljanja, (Ivan Cankar), vez-------------------------------------- Momonti, iz spisov A. P. Ce-hova, (Ivan Prijatelj), broi. 85c, vez.................... Morski vrag. (Jack London), vez........................................ Moi s brasgotino in druge novele, (Jack London), broi. .. 'uhoborci, (Fr. Milčinski), črtice, vez............................... Mlada ljubazon, (Alojz Kraigher), roman, vez. Miljonar bras danarja, (C. P. Oppenheim) vez................. M advlad ja, (Jože Pahor), socialen roman, broi------------------ Mali klataž Tom Sawyer, (Mark Twain), vez......................... Na Bladu, (Rado Mumik), povest vez............................... Na lurvavik poljanah, (Ivan Matičič), trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, vez............. Naša vas, (Anton Novačan), broi. 75c, vez............—..... Na krivih potih, (Žaljaki), broi. ................................. Ogonj. (H. Barbusse), dnevnik desetnije, vez.................... Obiski pri slovanskih pisateljih in umatnikih, (Izidor Cankar, vez................................ Obsojonci, (VI. Levstik), povesti broi........................ Občinsko dota. (Branislay Nu-iič), roman dojenčka, broi. Ob 50-letnici dr. Janasa Ev. Kraka, broi........................ Oglanica, (Fr. Zakrajiek), povest, broi. ............................ Papesm ja Fausta, (M. Zevaco), ~ roman broi. $1.50-, vez..... Patrie, (H. Federer). povest iz irske junaške dobe, broi.— Partinčarjavo pomlajanja (E. Kristan), sanjska povest. broi. 75c, vez-------------------- Plat svona, (Leonid Andrejev), novele, vez. ........................ Povost o sodmih oboionih, (Leonid Andrejev), posvečena L. N. Tolstoju, vez. --------- Povosti, (Fran Erjavec), vez. Po strani klobuk, (Damir Fei-gel), humoreske, broi. ....... Pol litra vipavca, (Damir Fei- gel), vez....................-.....- Pingvinski otok, ( Anatole France), vez...................... Prolopa Vaailjica in ¿rage reška pravljico, (Cvetko Golar), broi. .................................. Pevesti, (Maksim Gorki), broi. Pasti in sanka, (L. Š. Orel), kriminalen roman, broi.— Pikova dama, (A. S. Puikin), povest, broi................—— Potop, (H. Sienfciewicz), roman, vez. I. del $3.25, II. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani Povostica, (Rabindranath Tago- re), broi. ........................ Polom, (Emile Zola), roman iz francosko nemike vojne 1870-71, 549 strani, broi. $1.60, vez............................... Podobo is sanj, (Ivan Cankar), vez........................-........... Poiigalec, (K. S.), broi........ Povosti, (Lovro Kuhar), broi... Prodor, (B. Kellermann), socialen roman, broi. —....... Roman trah src, (Jack London), vez..................-........-........... Rasna povosti, broš.............— Rim, (J. S. Machar), broi. $1.00, vez.......................... Rodbinska sroča, (L. N. Tolstoj), roman, broi............. Samosilnik, (Anton Novačan), deset povesti, broi............. Sanin, (H. Arcibašev), vez..... Salo Stapančikovo in njagovi probivalci, (F. M. Dostojevski), humorističen roman broi............................. Spomini Kriitofovaga Papčka, (Joseph Suchy), lično vez. Srca, (Ivan Albrecht) novele, vez....................................... Slika Doriana Gray a (Oscar Wilde), roman, broi. ------- Svatobor, (P. Bohinjec), povest iz konca 11. stoletja, broi..............................-....... S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broi................. Sosodje in druge novala (A. P. Čehov), broi.......................» Sisto e Soato, (Federer-Polja-nec), povest iz Abrucev, broi. Srce, (Amicis-Miklavčičeva), k vzgoji mladine, ve«....... Spomini na Prešerna, (Erne-stina Jeloviek), broi. --------- Srečolovec (H. Majar), povest, bfoi. ..»»——■ » ..................... Samosilnik, (Anton Novačan), 10 poveatl, broi. .................. Staroindijska pripovodko, (JOS. Suchy), s slikami, broi-------- Spoved. (L. N. Tolstoj), broi. Stegni kralj Lear ia kiia ob Volgi, ( Stopnjak-Turgenjev ), broi.---------------- .76 .00 .60 .76 .80 .66 .15 .86 .26 .80 .40 .75 .76 .50 .76 .50 .75 .50 .25 .40 .00 .25 .76 .50 .25 .40 .00 .40 .25 .45 .50 .50 .75 .50 .00 .40 .75 .40 .40 .00 .40 .... 2.00 .75 .25 .50 .76 1.80 .60 1.60 .75 .85 1.50 1.25 .80 .60 .90 .50 .76 .50 .85 1.60 .76 .35 .75 .35 .40 .60 Tarsan sin opica (Edgar R. liurrough), broi. 76c, vez. Tarsan in svet, (Edgar R. Bur- rough), vez. .................... Tarsanova živali, (Edgar R. Burrough), broi. 76c, vez. Tarsanov sin, (Edgar R. Bur- rough), vez......................... Tarsanova mladost v džungli, (Edgar R. Burrough), vez. (Vseh 5 knjig $4.60.) Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, broi. 76c, vez......................................... Tri povosti, (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek), broš............................. Tri povosti, (G. Flaubert), broi. ................................... Tik sa fronto, (Damir Feigel), vez. ....................................... Udovica, (I. E. Tomic), povest, broi. 50c, vez..................... Umirajoča duša, (lika Vašte-Burgerjeva), zgodovinski roman iz baročne Ljubljane, broi. $1.25, vez..... Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, vez......... V Amariko in po Amariki, (A. Kristan), broi..................... Višnjeva rapatica, (VI. Levstik), satiričen roman v dveh delih, broi. $2.00, vez. ....... Vitas is rdeče kiia, (A. Du-mas), roman iz časov francoske revolucije, broi. 75c, vez. Vladka in Mitka, (Zo/ka Kve-der), vez. ............................ V noči in ledu, (F. Nansen), potopis ekspedicije na severni tečaj, s slikami, broi. V oklopnjaku okoli sveta, (R. Kraft), v dveh delih, broi. V robstvu, (Ivan Matičič), roman tuge in boli, vez..... V sablodah, (France Bevk), roman, broi. ........................ Zadnja pot kapitana Scotta. (Pavel Kunaver), potopisne črtice skspedicije na se- - verni tečaj, brci. ............ Zadnja kmečka vojska (A. Še-noa), zgodovina kmetskih uporov v 14. in 15. stoletju, vez........................... Zadnji val, (Ivo Šorli), roman. broi..................................... Zločin in kasen. (F. M. Dostojevski), roman v dveh delih, vez. .............................. Zapiski is mrtvega doma. (F. M. Dostojevski), v dveh de- „ lih, vez.................................. Za miljoni, (A. K. Green) roman, broi. ......................... Železna pota, (Jack London), socialen roman, v dveh delih, broi................................ Zmote t in konec goeoodične Pavle, (Ivan Zoreč), broi. Za-srečo, (Fr. Malograjski), povest, broi. ..................... Zvonar jeva hči, (Miller-Ster- iaj) povest, broi. ................ Znanci, (Rado Mumik), povesti in orisi, vez. ................... Ženini naia Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman, broi. ................................. Z ognjem in mečem, (H. Sien-kiewics), povest iz davnih let, 681 strani, vez. ................... Zlatarjevo slato, (Avgust Še-noa), zgodovinska povest iz 16. stoletja, broi........... Zgodba o nevidnem človeku, (H. G. WeUs), broi............. Zgodbe is doline ientfflorjanske, (Ivan Cankar, broi. ----------- Zabavna knjižnica, vsebina: Zločin in madež, Mojster Roba, in Mladih zanikarneiev lastni iivotopis, vez............. Zeleni kader, (I. Zoreč), povest, broi............................. Zbrani spisi, (Dr. Hinko Dolenjec), broš......................... Zbrani spisi, Val. Vodnika, broi. ...................................... 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .40 .65 .75 .75 1.60 .76 .40 2.50 1.00 .50 1.00 1.50 1.25 1.25 1.00 1.25 1.00 2.25 2.25 .65 1.00 .40 .40 .50 .85 .36 3.25 .76 .35 1.00 .85 .45 N .60 .85 1.75 SLOVENSKI PISATELJI. Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika .izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ................ II. zvezek: Citice in povesti ter Kritični in polemični spisi, vezana ..................... III. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ........................ IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci vez. V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vezana ................................ VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novllana in Hiia Marije pomočnice, vezana ................................... VII. zvezek. Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, vezana................ VIII. zvezek: Gospa Judit, Križ na gori; Potepuh Marko in Kralj Matjaž, vezana IX.. zvezek: V mesečini; Martin Kačur; Nina', Is Otta-krlnga v Oberhollabrunn, vezana ..............-............... Fin iger F. S. Zbrani spisi: IV. zvezek: Dekla Ančka in Srečala sta se, vezana ...... V. zvezek: Boji. Kronika gosp. Urbana In Golobova njiva, vezana .................... VI. zvezek: Sama. Kakor Pelikan. Boltedar. Naš vsakdanji kruh in Tri črne lene, vezai.a _____________________ (Vse tri knjige skupaj $3.50.) Levstik Frani Zbrani spisi za mladino, vez. ......, n.... n 1.25 Masalj Fran-Podlim barski: Zbrani spisi, fina vezba. 1. zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovariš Damian broi. $1.60 vez.... 2.00 U. zvezek; Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter Črtice, br«A $1.60, vez..................... 2.00 Oba skupaj, broi. $2.75, vez 3.76 Pregelj Ivan, zbrani spisi: L zvezek. Štefan Golja In njegovi. Tolminske novele, broi. $1.36, fina vezba ... U. zvezek: Uogovec Jernej. Balade v prozi, broi. $1.85, fina vezba ...................... 1.75 IV. zvezek. Zgodbe zdravnika Muznika, Tolminske matere sveta noč ves..........— Tavčar Ivan: Zbrani spisi. 111. zvezek: Otok in struga, Tibcriui Pannocius, Kuzov-ci„ Vita vitae mesae, Janez Solnce, broi. $2.10, vezana __________________________ 2.60 . IV. Zvezek Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, vez. ------- V. zvezek. Izza kongresa ...... VI. zvezek: Cvetje v jeseni in Visoika kronika ............... Trdina Janez: Zbrani spisi, fina vezba, vsebina: I. zv.: Bahovi huzarji in Iliri ter verske bajke stare in nove .................................. II. zv.: Bajke in povesti o Strup is Judeje, (J. S. Machar), vez. .............. , __________________ Trbovlje, proletarske pesmi, (Tone Seliikar), broi. 50c, vez. ........................................ Svojemu narodu (Val. Vodnik), brci. ..................................... V sarje Vidove, (Oton Zupančič), pesnitve, broi.......,......... 1.10 Vladar,' (Niceolo Machievelli), broi. ...................................... .60 .26 .75 .25 IGRE. Anfisa, (Leonid Andrejev), broiirana ........................... Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana ................... Čarlijeva ženite*—Trije ženini (F. S. Tauchar), dve šalo-igri enodejanke, broi. ....... Golgota (M. Krlež), drama ? treh dejanjih .....______________ 1.75 Gospa s morja (Henrik Ibsesi), igra v pptih dejanjih, broi. .. Hrbtenica (Ivan Molck), drama v treh dejanjih s prologom in j epilogom ................................ Julij Cesar (Wm. ShaJbespea-re), vezana............................ Mac bet h (Wm. Shakespeare), vezana ................................ Othello (Wm. Shakespeare), vezana .................................... 2.50 Očiščenje (Angelo Cerkvenik), I tragedija v iestih scenah .... Romantične duie (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ................................ 2.00 S*n Kresne noči (Wm. Shakes- V novo deželo (E. K.), broi..... Zadružna prodajalna ali kon- sum .........................................10 Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani ....................................60 .40 Zadružni koledar 1930, izdala Zadružna založba v Ljubljani .50 Za staro pravdo (Fran Erjavec .........................................50 50 Zbirka domačih sdravil, S poljudnim opisom človeškega I telesa, broi..............................65 Zbirka rudarskik in fuiinskik israsov (J. Bezlaj) .............80 .26 | Zdravje in bolezen v domači kisi Dr. Just Bučar). L del: Sestava, delovanje in nega Smernice zdravega življenja. Ilustrirana', vezana ............ 1.25 človeškega telesa; H. del: Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani .ilustrirana ................ 4.00 .75 Zgodovina socializma v Srbiji (Fran Erjavec) ....................25 «jj Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka broširana, I. zv. 85c; H. zv. 75c; oba zvezka skupaj ........................................ 1.60 .50 živčevja človeka (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vez..... 3.50 .00 .60 .25 .75 peare), vezana Gorjancih ...........-............... 2.00 I Umetnikov« trilogija (Alois III. zv.. Bajke in povesti________ 2.00 Kraigher) tri enodejanke, ki IV. zv.: Bajke in povesti ....... 2.00 V. zv. Izprehod v Belo Kra- 2.00 8 ' ALBUMI S SLIKAMI. .75 Tratnik Franc: Bela Ljublja- na, vsebuje 10 slik ......;......60 so celota zase. Broš. 75c., vezana .............................. 1.00 jino ...................................... Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova izdaja, fina vezba l: I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda, Prazna vera, Uboštvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. pol- *» harji, Juri Kozjak in Domen ..................................— 1.60 II. zvezek. Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ženite v in Grad Rojinje --------------------- 1.50 III. zvezek: Kloitrski žolnir in Deseti brat ................ 1.50 IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemiki val-pet, Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Višnji gori Črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin ___________________ 2.00 V. zvezek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu. v roj ni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bach. Bela ruta, Bel denar Na Kolpskem ustju in Doktor Zober,.....................2.50 Kersnik Janko. Zbrani spisi, broširani I. zvezek: Agitator .............. .75 II. zvezek: Lutrski ljudje, Testament .............--.... .86 III. zvezek: Roilin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh _____________________________- 125 IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humorske, Povesti za ljudstvo .......— 1.25 V. zvezek: Pesmi, Berite no- ivce Kritike, Komentar .... 1.50 VI. zvezek: Njegovo de4o in doba. I. seiitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. seiitek: Novelist in Politik 2.60 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 1.00 1.26 1.50 PESMI IN POEZIJE. Akropolis in piram ide, (Ant A-škerc), poetični sprehodi po Ofientu, fina vezba................ 125 Atila v Emoni in Romanca, (Ant. Aškerc), broš..............50 Balade in romanca in Stara pravda, broš...........................50 Basni, (.Jean de la Fountaine), iz francoščine prevel I. Hribar vez................a................ 100 Jadranski biseri, (Ant. Aškerc), fina vezba ............................ 1.25 Job in Psalrn 118, (S. Gregorčič), vez. ...........................— Junaki, epske pesnitve, (Ant Aškerc), fina vezba .............. Moderna francoska lirika, (Ante Debeljak), vez..................... Mučeniki. slika iz naše proti reformacije, (Ant Aškerc), fina vezba ............................. Mlada pota, (Oton Zupančič), broš. .................................... Poezije, (S. Gregorčič), 1. zvezek,, vez. ---------------------------- Poesijo (S. Gregorčič), II. zve- ZOk | VGZ« «oo»»ooeooee»ooeoo^oooO«oseoeooo Poesije, (S. Gregorčič), ilustrirana izdaja, velik format, Poesije, (Dragotin Kette), vez. 1.10 Poesije, (Fr. Levstik), vez........80 Pesmi Življenja, (Fr. Albrecht), Pasmi, (Srečko Kosovel), broi. Pohorske poti, (Janko Glaser), broi. ...................................... Primož Trubar, (Ant Aikerc), zgodovinska epska pesnitev, Solnce in senco, (Ante Debeljak, broi. _______«te.................. Slutnjo, (Ivan Albrecht), broi. $ leske pesmi, (P. Bezruč), vet. Plamteči okovi, (Mile Klopčič), broi. 35c, vet.___________ Pesmice is prirede, (VI. Kapus), broi. ________________________________ Sto let sloveaske lirike, od Vod-aika do moderne, (Cvetko Golar), broi. 90c. vet._____1.25 .75 1.25 .75 1.26 .40 .60 1.25 _____ 1.60 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODAR. SKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata .................25 Angleiko-slovensko berilo (Dr. F. J. Kem), vez................... 2.00 Čuda in tajna življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno Živ- ljenjeslovje ......................85 čitanka o higijeni, (dr. Ivo RAZNO. Ameriški Družinski Koledar, letnik 1916, vezan ................ letnik 1919, vezan .............. letnik 1920 vezan ................ letnik 1922, vezan ................ letnik 1922, broi................ letnik 1925, vezan ............... letnik 1926, vezan ................ letnik 1927, vezan .....;.......... letnik 1928, vezan ............... letnik 1929 vezan ............... letnik 1930 vezan ............... Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za........................................ (Imamo jih dvojne vrste.) Pire), z 236 sliakmi vez......... 2.00 Demokracija, soc. revija, Can- .40 3.50 .45 .50 .60 .25 .40 1.25 ..........25 .75 .35 .60 .76 .85 .66 .60 .45 .60 .60 .46 Domači sdravaik, (pr. Kneipp), broi. __________________________________ 1.00 Elementi moderne isobrasbe (I. Molek), broi. 50c, vez._____ Idejni predhodniki današnjega social.zma in komunizma (Abditus), broi. ............. Ilustrirana lopa maska, navodila za iminkanje vez. _________ Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrozič) s 30 slikami Jugoslavija (Ant Melik) I. in II. del. broi. $2.50, vez..... Kako ja nastalo današnje delavstvo in njogovo gibanja (dr. D. Lončar), broi. ................ Kari Marx, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer) ____ "Kletarstvo. (Bohuslav Skali- cky), broi. $1.75, vezana ... 2.25 Kol*dar Cankarjeva družbe 1930, broi............................ Kratka srbska gramatika (Dr. Joeip Mencej) ................ Kratka sgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija Pire) .................................... Mesdno delo in kapital, (Kari Marx), broi. ..........................25 Misterij duša (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, ve«ana................................. Nas josik, (dr. Joža Glonar), vez............. Nas sadaanji ustavni položaj (Dr. Stefan Sagadin) ______ Narodnogospodarski eseji ........ O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U-stanovitve jugoslovanske ao-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), broi. $1.00 vezana ____________ O konsumnih društvih .......... Osmutok slov. nar. gospodarstva ........................................ Politika in sgodovina (Dr. Drag Lončar), broi. ....¡i.............. Praktični socialisem, broš..... Priče evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broš. 60c, vezana ........................ Proletarska etika in morala (Ivan Molek), broš............. Prva pomoč, (dr. M. Rus), s 40 slikami, broš. Psihične motnje na alkoholski podlagi, broi. $1, vez......... Rastlinstvo naših Alp (F. Seidl) ................................... Rasvoj Socialisma od utopije do snanosti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ................ Roparska trojica (Claessens- Molek) ................................ Slovenski pravopis, (dr. A. Breznik), broi............................. Socialni ideali in Kako si h človek vstvaril boga. (Molek- Keracher) broi..................... Slovanska kuhari-a (S. Felicita Kalinšek), vez., 666 strani, ilustrirana ........................... Smernice novega iivljanja (Dr. K. Ozvald), broi. ................ Spol, ljubesen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba Spretna kukarica, vezana ..... Strokovno organisacija v Sloveniji, broi. ........................ Svetovna vojna in odgovornost eocialisma (E. K.) broi. ... Uvod v Buddhizem (J OS. Suchy) __________________________ Varčna kukarica (Marija Remec), vezana ......_...„... karjeva številka z njegovo sliko ........................................ I Kres, vezan, letnik 1921-22 .... .75 Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih držav ........ O sdravstvenih nalogah soc. sa-.50 varovanja (Dr. Demet. Blei- weis-Trsteniiki) ...............— 1.60 Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak .............................. .40 .50 .65 .75 .60 .75 .75 1.00 1.00 1.00 1.00 .05 .10 1.50 .40 .10 3.50 Savaga Survivals (J. Howard Moore), vezana .................... 1.26 Science and Revolution (Ernest Unterman), vez.......... Soz Science (Jog. H. Greer M. D»), znanstvesia razprava o epolnih problemih, vez.____ Social Revolution (Karl Kaut- •fcy). vezana ................ Spies in Steel (F. L Palmer), ekspoze spijonalnega sistema na železnem okrožju Miiuie- »ote, broi.......................... '»«ruggl. Between Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana ......................... I key Call Ma Carpanter (Upton Sinclair), povest iz Los An-gelesa, broiirana ................ I he Cry for Justice (Upton Sinclair), vezana ................imnmr The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrab-Ijunju ver za privatne interese, vezana ........................ The Social Revolution (Karl Kautsky), vez una ................ Jniversal Kinship (J. Howard Moore) izredno zanimiv spi« dokazov evolucije, \ez......... /itel Problems ia Social Evolution (A. M, Lewis), vez..... Yemey's Justice (Ivan C-nkar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič» vezana v platno .....................75 »Valls and Bars (Euirene V. Debs. — Njegova poslednja knjiga, vezana ................... ¡ 50 NaroČilom priložite poštni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. (Vse knjige pošiljamo proštnine prosto. Klubom in čitalnicam večjih naročilih popust. PROLETAREC, 3639 W. 26th Street, Chicago, III. .60 1.00 .60 .60 60 1.00 2.00 .50 69 1.26 .60 Pri Prva Jugoslovanska restauracija domača kuhinja Otto and Jerry MIskovsky, lastnika. 4047 W. 26th Straft Se priporoča Slovencem v po»«t 1.50 .60 6.00 1.60 1.25 .10 .60 .50 .10 .76 .10 _______ .80 1.50 .75 .85 .85 .40 .35 5.00 .60 .40 1.40 .25 .60 .25 1.40 ANGLEŠKE KNJIGE. All Quiet on the Western Front, (Erich Maria Remarque, najboljši opis svetovne vojne .... 2.50 American Communism (James Oneal) vezana .—.............. Anarchism and Socialism (Geo. Plechanoff), vez................. Ancient Lowly (C. Osborne Ward, dve knjigi, 1313 strani, vezane ............................ Ancient Society (Lewis H. Morgan, vezana ...................— Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilizaciji, ki ju je poslala na električni stol. Dve knjigi ........................... 3.50 Brass Check (Upton Sinclair) Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vez. "Debs, His Authorised Life and Letters" (David Kalsner), vezana v platno .................... Debs and the War, njegov govor v Carvtonu, O. in pred poroto na sodišču ............................ Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez zdravil, broširana ................ End of the World (Dr. M. Wil- helm Bolsche), vez............. God and My Neighbor (Robert Blatchford). vez.................. Goose-Step (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vez. Goslings (Upton Sinclair), vez. Hundred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota — Jungle (Upton Sinclair), povest iz čikaških klavnic ................ limmie Higgins (Upton Sinclair), povest sociali^tičnrga sgitatorja med vojro ............ Karl Marx, biographical memoirs (Wilhelm Liebkrecht) vezana .................................... King Coal (Upton Sinclair), povest iz štiajka colorndskih premogarjev 1. 1913-14. Vez. Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vezana .................... Life and Death (Dr. E. Teich- mann), vezana .................... Money Changers (I'pton Sinclair), novela z Wall Strerta, v kateri pisatelj opisu ie vr.-o-ke finančne krize I. 1907. Zanimiva vse skozi, vezan» Mountain City, (Upton Sinclair),, novela, vezana ........ Oil (Upton Sinclair), novela, vezana .................................... Outline of History (H. G. Wells), vez., 1171 strani .... Physician in the House (J. H. Greer M. D.). Domači zdravnik, vezana ......................«... Republic off Plato vet............ Right to bo Lasy (Paul Lafar- gue), vezana ......—-------— Roberts Rules off Ordor, vez. ... AU rabit« perje za blazine? Pilite po vaar-c« katere vsakomur polijemo ZASTONJ. Ime. no tudi i« s foto vi jene blazine. Za popolno se-dovoljatvo jam. ¿im o. ALBERT STETZ FEATHER CO. 138 Passaic St., Passaic, N. J. yiiiif imiiigttttMm< Martin Baretincic & Son POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street Tel. 147». JOHNSTOWN, PA. | «»»t»IMflMlli»t»MIIM»C 1.20 1.00 .25 1.00 .60 1.25 2.00 2.00 1.20 2.00 2.00 .60 1.60 .60 .60 1.50 2.50 2.60 6.00 2.00 2.00 .60 1.60 VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, III. Telefon Canal 4840. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svese cvetlico sa plese, svadbe, pogrebe itd. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Te4. Crawford 2212. 1:30 — 3:30 — 6:30 — 8:30 Daily at HIavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Sxcept Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440 "New Leader" I angleški socialistični tednik. Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleikl socialistični list y Ameriki. Mno-* go slovenskih delavcev ga fita. Naročite ni ga tudi vi. Naročnino zanl ¿prejema "Proletarec". FENCLS RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2669 S. Lawndale Ave., Chic«*», III. Tel. Crawford 1382. Pristna In okasna domača jedila. Ceae smerno. Poetreftka točna. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. flnitrtiirrr OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1212. PublUhW W—hi, .» W W. nth »L CHICAGO. ILL. DECEMBER 4, 1930. r.l.phon.l Rsckw.ll MM. CURRENT nCTION Since the stock slump there has been an increase in the number of stockholders in leading corporations—and this has caused some of the financial writers to draw the unwarranted conclusion that the ownership of industry is being divided around among the people. One writer, who should be an author of fiction judging by his fertile imagination, «ays that, through the medium of stock exchanges, wealth is being distributed among a larger and larger public, with more justice and certainty than any scheme of the most ardent Socialists could accomplish ! He calls it "Wall Street Remodeling the World". "Wall Street's remodeling of the world consists in throwing five to ten million men out of empicyment, with all the miseries that go with it. The number of stockholders increase be-causes some men still have money lying around and they are picking up bargains in stocks while these securities are at the bottom. This process has not the remotest connection with a redistribution of wealth. Much less has it any connection with a redistribution of the control of industry. Even if everyone owned a few shares of stock, the big holders would still be in control. No, there is no substitute -for the socialization of industry. There is no other way in which the tragedies of private ownership and the hellish competition which sets man again9t man can be eliminated ; no other way in which the total income of industry can be fairly and equitably distributed and poverty abolished.—Milwaukee Leader. TWO KINDS OF SUITS The employer called his secretary. "Here, John, look at this letter. 1 can't make out whether it's from my tailor or my lawyer. They're both named Smith." And this is what John read : "I have begun your suit. Ready to be tried on Thursday. Smith." "CIVILIZATION" One day's news reveals the sorry plight of a capitalism that fails to function. For the second time in three weeks municipal trucks of food fail to reach hundreds waiting in the breadline. Westpoint and Annapolis football teams agree to play for the relief of the jobless. A Chicago food station is financed by one of the city's most distingushed citizens, A1 Capone. Hundreds of pathetic appeals to the New York World beg for coal to heat heatless rooms. Bishop Manning „kindly offers a prayer for the unemployed. The Federal Bureau of Lafbor Statistics reports more than 1 per cent fewer workers in October while payrolls shrink 8 per cent. Chicago is the scene of a drive for a fund $5,000;tt06 to feed the hungry. We turn to the financial page of the New York Times of last Sunday and read the following headline: "Big Increase Shown in Dividend Yields. Some Up Several Hundred Per Cent as Result of Drop in Market Values." Speaking at a nourishing dinner at the Hotel Roosevelt a banker offered the following comforting words: "With the dynamic potentialities of the United States, we realize that adverse conditions cannot remain long and we can face the future with hope, optimism and confidence, realizing that beyond the horizon await better times." , The American Federation of Labor, without a program, through President Green, advises the unions to cooperate with local committees. Through these committees the unions members will be introduced to the "dole" which is so hated by the Federation chiefs. Day after day something like this is a photo of the American scene. Capitalism cannot guarantee even the human status of the Negro bondman of an earlier day. Brains appear to be paralyzed, professional optimists talk drivel like the New York 'banker, we object to the "dole", the turn to it in millions, and the economic disease continues with little relief. If the Man from Mars were to pay us a call he would approve the judgment of Bernard Shaw that our Earth is an asylum for the rest of the planets.—The New Leader. MOTHERS AS TEACHERS I find few ideas more genuinely disgusting than that of many education authorities that a woman ceases to be suitable as a teacher when she becomes a mother.—J. B. S. -Hal-dane. If profit ceased altogether from the world and the financial mamates of today had to trade in counters and marbles to exercise their gifts, would the world suffer voir greatly?—H. G. Wells. REPORTS AND COMMEN fS | The Sidewalks of Detroit My greatest desire, while working in the coal mines of Kansas wan to see and live in Detroit. 1 pictured it as a place where the worries of making a living would be over. 1 ofte i think thait there are many other people elsewhere that have the same idea. They might just as well think about something else, as the people here have the name struggles, if not greater, to earn a living as those of your town or city. Lately, 186,000 men have registered, as unemployed in the ' state of Michigan. In our city we have a municipal employment office. Married men with families are given preference to these jobs which is the propel thing to do. . But the single men cannot live on air and promises. Henry Ford hi.« announced in the newspapers that production is on the boom. Quite ¡true, we admit that. With less men working, putting out the same amount of production there is no reason for us to believe any other way. Compare his statement with the oil well that broke loose in Oklahoma City and sprayed the down in the form of mist. This rewrot likewise came in the form of good reading matter but doing no good. Whatever good there may be ii business booms, the unemployed has not felt any of it. A new method of laying off men in Ford plants is being practised by which he expects to get rid of 20% of his men. His private police force snoop arou id watch the men, and for the least little offense have them fired. One word spoken to anothei man or the crossing of an aiste to get to the lunch wagon and your number is taken. The final result is, the man does return to work. In thi* sportsma'n like manner he will discharge between 10 or 15 thousand without any notice in the press. It's not a pleasant sight to see some old employee, the father of a family being told that he is needed no longer. Then pick up one of the city newspapers and the headlines read about the two chief political parities trying to decide whether they should be for or against the prohibition issue. The question of relief measur. es, old age pensions and unemployment insurance should come first. Give the workers food and shelter; in fact, a living comes before the question of drink. We observed Thanksgiving Day. What did iJie unemployed worker, and the strikers of W. Va. have to be thankful for? For the depression? For the thugs and gunmen who beat them because they ask for a living wage? The ones that are thankful are the rich, who profit oy these conditions. The similar state of affairs exist in Detroit and thruout Michigan If you are out of work, don't come to trot the sidewalks of Detroit looking for a job. ———— _,__An Ob—rwr. A Successful Performance On November 22, we went to Johnstown to see the play "Grobovi bodo spregovorili", (produced by the dramatic section of branch No. 5, JSF. It held the attention of the audience until the curtain fell. The characters well managed their parts which left a deep impression upon th«^ audience. Frances Langerholc portrayed the part of Mrs. Klarich exceedingly well. She was more like a professional than an amateur player. Joe Vidmar played the part of Mi. Klarich and preformed equally as well. When the g.im ghost of worry and hunger haunted his mi ld, he was able to reveal without any difficulty that he was terrified and disgusted with everything. ! An ton Vidrich took the part of old man Klarich, which I believe was the most difficult one. He really did act like an old man who is ready for the grave. Julka and Francel, the children of Mr. and Mrs. Klarich, were played by Fanny Ivan£i£ snd Stanley Mrak respectively. Both deserve a lot of credit. The remaining characters of the caat were; Mrs. Mrak, Anton Ivancich, Mrs. Zabric, Miss Antoiny Krasna, Mrs. Frank Podboy, Joseph Culkar, Martin Lov-kov, Adolf Krasna and Thcsnas Bri-celj. All managed their parts well. This play was followed by "Betty's Blunders", a one act comedy In English. The cast consisted of Rath Zabric and Valentine Mrak. Both gave the audience many laughs and show good talent. The rest of ithe evening was spent dancing. 1 have been told that the sub-branch No. 6, JSF. has doubled its membership since August, and that hey have many moire prospect in view. I also had th-' pleasure of meeting all the members of the sub-branch and must say that they all have the true Socialist spirit. Jan* Frtdtl, La I robe, Pa. SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrick International Festival by YPSL On Sunday, December 7, the YPSL will hold its International Festival at Uie Labor Lyceum on Ogden and Kedzie Aves. The committee has arranged an exellent prcgram which consists of folk and popu.ar dancing, singing a id a three-act drama. Various foreign speaking federations of the Socialist Party have been invited to «take part in the program. Among those is the English dramatic section of club No. 1 JSF which will present "The Machine", a three-act drama, written by Upton Sinclair. The Workmen'.* Singing Society will sing a few selections, and Folk Dancing in the Serbia/) fashion will be sponsored by branch No. 20, JSF. Following the program, popular dancing will take place to the music furnished by a good orchestra. Admission kickets are 26c and are available at the office of Proletarec. A Good Report from Johnstown On Saturday evening November 22, the JSF Club No. 5 and its English sub-branch sponsored a program and dance. An extra large crowd attended and we wish to thank all those who were present. In opening the program, Comrade Vidrich introduced Comrade Jane Fradel of Latrobe, the organiser of our English sub-branch, who was very much pleased with our progress. Next, the play* were presented: one in Slovene, "Grobovi bodo izpregovo-rili", a two act drama; and one in English, "Betty's Blunders", a one act comedy, which was portrayed by comrades Ruth Zabric and Valentine Mrak. Ruth Podboy then gave a recitation which was well received. Dancing followed the program. Our Club is also sponsoring a debate on January 6, 1931, at Franklin. The question will be of interest to everyone. Admission is free! — Every one is cordially invited. Franctt Langarholc, Johnstown, Pa. bavas concert was a great success last Sunday. A fine program well fulfilled and an excellent attendance makes us tell you that it was a delightful affair. It was probably Savas best concert Yes, in all probability it was the largest audience Sava has ever had also. And the people were satisfied. Even pleased. However Subelj was delayed because of bad weather and could not come for the afternoon "performance. He did sing at night and was well liked. Singing Society Naprej of Milwaukee came in two busses, 56 strong and did not leave until Subelj had sung. Naiprej also sang with Subelj and made good company for us. If conditions improve we hope to be able to repay .heir voyage. mm* We hope our patrons will always fill the halls for Sava. Because the feeling is so much different even after the concert. Everyone showed their joyous disposition and Johnny tvochevar's orchestra helped to keep it keyed high. We hope our folks will again assemble with us on New Years' Eve, at the Lawndale Masonic Temple. • a a At last Fridays meeting of club No. 1 J. S. F. we discussed the advantages of proper tactics. — A better understanding of each others views would bring about rriore friendly relations, which would tend to give more patience. Several members of the club partook in the discussions after. Yours Truly, Anton Garden and Joseph Oven in the order named had -made their thoughts known. It was generally agreed that such discussions are beneficial aid necessary and that more of »them be had. Several expressed their desire and the need of our english local. • • • When Russia was telling the world that other capitalist countries were aiming to attack them, maiy thought it folly to ever think of anyt hing like that. This writer thought that the executives of Soviet Russia were only using this as a means to make, the bond of labor fimer and more sympathetic! But with the evidence > hat has been uncovered in Russia in the trial of eigiht professors for treason the world has a chance to see that Russia had sufficient reason to say all it did say. It is quite evident what has been wanted by the capitalists. If Russia succeeds in satisfying its inhabitants by socialising industry, commerce and agriculture, capitalism in other countries knows well that its days will be numbered. To prevent the successful operation of the Russian plan capitalism is ready to declare war. Every worker should protest against the action of the capitalists. • m m Russia's five year program embodies huge undertakings. From present reports "the five year plan" will be completed in four years. Our people should familiarise themselves with what has been done in the once most backward country. The colossal attempts are commendable. When a government can come out of the ««volution, with everything bartered to shreds, as did Russia and adopt a program of socialization and then give its (people work at 7 hours a day, and remodel the whole system, it's tha greatest job fa aarth. There never was a bigger undertaking. We hope that our government will get to the stage where it can own and operate industry, commerce and agriculture collectively. The;j there will be no need of all this misery, unemployment, and its subsequent relief work. Then you will have work, with short hours and decent pay. Aid right now while you may be still thinking of Russia and about the misery of the people in this country you should buckle down to work a little harder for the Socialist party, which is the only party that's working in the interest of the workers, a a a We're all set to go this Sunday to the Ypsil's big celebration. Our play 'The Machine" will be put on at 7:00 P. M. according to the latest word. Some very good talent will be on the program from early afternoon "ntil late at night so the investment of 26 cents for one adnAssion ticket is a good one. We hatpe to see many of our folks at the Labor Lyceum, 3200 Ogden Ave. a. Kedzie, Dec. 7. a a a -—.. Johnny Kochevar's Melody Boys are going to play for the Pioneer's at their Home Party on Saturday eve., Dec. 13, 1930, at the Lawndale Masonic Temple. We hope to have a good old time and to see all of our folks attend, as the low admission price of 26 cents has been set to conform with the times. a a a i It is the opinion of Arthur Ranso-me that windmills are among the few devices that do not encourage man to work himself to death. Include the average Congressman and we will agree, Arthur. ■ so President Hoover's optimistic statements regarding employement reminds us of the physician who administer ether in order to relieve pain. SANTA CLAUS WILL NOT SOLVE THIS PROBLEM more english articles on page 5. Unemployment Action A three-fold attack upoi unemployment was ouV lined for the party by the N. E. C. meeting held recently at Newark, New Jersey. Model unemployment insuiance ami old age pension bills are to be furnish« ed to state organization* lor introduction in legislatures, and the committee called for a renewal of the aitacit upon child labor. , Following the introduction of *«.he two model bills wherever possible, the committee calls for intensive agitation by all possible mea.na. All local organization ate expected to loiiif emergency conferences on un-ployment action, similar to uiose tormed in New You*, uauas, and other ciuea. Notes lor speakers, containing the most up-to-date mateiial on the bins will t>e furnished. in common with maiy other groups, the patty will ceieorate Cnnd laoor uuy uie la«; Saturday ami buu-uay m January. ine Committee on Unemployment lnsuraice is Norman A nomas, Morris Hiiiquii, Harry W. Laidler, James Oneai, aim Allied iiaaer Lewis, UKi age pensions were leieneu to James n. Maurer, Lima v* liso.n and Daiiington Aioopes. A national conleience ol uie party was called for the last week end in May, in connection wan the regular meeuag ol uie .National Committee, 'the executive secretary was instructed to investigate possible cities in the midtile west aid recommend one to the N. ts. C. A lour month penod of discussion of part.y policies and tactics is to precede the conference. A national drive lor lunds to carry out these aid other t>* ventor and discoverer, every great and1 noble mind that has led humanity toward the light and vindicated the human race in its struggle ufeiwardr—all have been at first in the minority—and each generation has busied itself gathering up the scattered ashes of these heroes of the minority and building monuments to their memory. So, friends, do not be afraid of being in the minority, for if you are right, even though you walk alone amidst ridicule and scorn, the earth ahall at last tremble beneath your footsteps.—Humanity. • —Exchange. Free to be Lynched Eugene Gordon takes this view in a recent article In The Socialist, published by the Harvard Socialist Club. "Prior to the emancipation of the slaves in this country there was no lynching of the blanks. The reason was that the Negroes then wens property, and illegally to take the lift of * «lave was to de*roy privote property.**