79 Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 20. avgusta 192& Letnik X Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI ljubljanske in mariborske oblasti. Vaelbin»: Razglasi osrednje vlade. — Razglasi sodišč in sodnih oblastev. — Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 286. Tarifna obvestila. Razglasi osrednje vlade. Cenovnik, po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga po členu 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.* Velja od dne 15. do dne 31. avgusta 1928. Redna številka Imenovanje predmetov In domačih proizvodov Količina Cena v dinarjih j i Pšenica, natovorjena: na postajah v Srbiji in Bosni 100 kg 240 •- na ostalih postajah .... 100 » 250>— 200 ■ — 2 Rž ...... 100 » 3 Ječmen 100 » 200 •— 4 Oves 100 » 200 •- 1 5 Koruza 100 » 280 • — 6 Koruza posušena 100 » 280 • — 1 7 Bela moka za luksusno pecivo, zdrob 100 » 370 ■ — 8 Bela moka za luksusno pecivo št 0 100 > 360 • — 9 Bela moka za luksusno pecivo št. 2 100 » 350 • — 10 Krušna moka št. 4 In 5 . . • 100 » 330 • — 11 Črna moka št. 6 100 » 300;— 12 Črna moka št. 7 ...... 100 » ^00' — 13 Obloda 100 » no1— 14 Otrobi 100 » 170-- 115 Koruzna moka 100 » 280-— 16 Fižol 100 » 500-— 17 Konji za klanje 100 » 1.000-- 18 Konji težki za vprego (slovenski) vsak 3.600’— 19 Konji lahki za vprego .... » 2.500’ — 20 Konji lahki do dveh let starosti > 2.000’- Konji hribovski mali (Južne Srbije) > 1.600’- Žrebeta do enega leta starosti vsako 1.500’— 21 Osli vsak 900’— 22 Mezgi » 1.800’— 23 Krave: velike vsaka 3.000’ — male, gorske > 1.200’ — 24 Voli, biki: par do 700 kg vsak 2.600’- 1 » od 700 » do 900 kg . » 3.200’ — » » 900 » navzgor . . > 4.000’- 25 Teleta: do 30 kg vsako 500’— od 30 » do 70 kg ... > 700’— » 70 » » 200 » ... > 1.000’— 26 vsak 150’— 27 Jagnjlčl in kozličl » 70’ — 28 Prašiči: » 650’- » od 140 » do 220 kg . » 1.350 * — » » 220 » navzgor . . » 1.650’ — 29 vsaka 200’ — 130 Mast 100 kg 2.000’ — 31 Suho svinjsko meso (rebrca) . 100 » 1.800’ — 32 Salame turlstovske (poletne) . 100 » 1.700’ — 33 Salame (zimske): iz debelo razsekanega mesa 100 » 3.500’ — Iz drobno razsekanega mesa 100 » 4.500 *— 34 Slanina nasoljena 100 » 1.800’ — 35 Slanina sirova . 100 » 1.700’- 36 Slanina povojena 100 » 1.800’- 37 Gnjati 100 » 3.000’- 38 Zaklani prašiči razpolovljeni . 100 » 1.600’- 39 Svinjsko meso sirovo .... 100 » 1.400’ — 40 Goveje meso sirovo .... 100 » 1.200’ — 41 Ovčje meso sirovo 100 . 1.200’ — 42 Jagnječje meso sirovo . . . 100 » 1.500’ — 43 Domača klobasa (mesena) . . 100 » 1.600’ — * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca» z dne 16. avgusta 1928., št. 188. Redna Številka Imenovanje predmetov In domačih proizvodov Količina Cena v dinarjih 44 Krvave, jetrne klobase. . . . 100 kg 600’ — 45 Bohi slanine: stisnjeni . . . 100 » 100- — neštlsnjenl . . 100 » 800’- 46 Kozje meso nasoljeno .... 100 » 700’ — 47 Notranjščina glave, debela koža 100 » 200- — 48 Suha čreva (1 lopta = 100 sež- njev = P/, kg) 100 » 1.800’ — 49 Osoljena čreva . 100 » 100’— 50 Suhi slepiči, suhi sečni mehurji Itd., svinjski In goveji . . . 100 » 700’- bušak iz ( 51 Koža goveja sirova Južne Srbi- 100 » 1.300’ — 52 Koža kravja sirova Mein Bosne; 100 » 1.300’ — 53 Koža junčja sirova 20 7, 100 » 1.300’— ceneje l 54 Koža telečja sirova '100 » 2.600’— 55 Koža jagnječja . 100 » 3.200’ — 56 Koža kozlovska. 100 » 5.500-- 57 Koža ovčja . . . 100 » 2.300’— 58 Koža kozja. . . 100 » 2.500’ — 59 Koža zajčja . . vsaka 18’- 60 Koža dehorja. . > 150’— 61 Koža jazbečja. . 9 50’— 62 Koža divje mačke 9 60’ — 63 Koža volčja . . 9 100’- 64 Koža lisičja . . 9 250’— 65 Koža kunja. . . 9 1200’ — 66 Koža sobolja . . 9 900 — 67 Koža vldrna . . 9 500’ — 68 Koža goveja suha 100 kg 4.500- — 69 Koža konjska suha 100 » 2.600- — 70 Slive suhe 8%., vložene v vre- . I čah .... 100 » 800’ — 71 Slive suhe 85/„o, vložene v vre- čah 100 » 700’— 72 Slive suhe 85/.0(, (stotinke), vlo- žene v vrečah. 100 » 390’ — 73 Slive suhe 110/iio (uzanca), vlo- žene v vrečah. 100 » 310’- 74 Silve suhe “V,.., vložene v vre- čah 100 » 270’ — 75 Slive suhe (merkantllne), vlo- žene v vrečah 100 » 270’ — Slive suhe (etuirane), vložene v zabojih . . 100 » * 76 Slive suhe brez koščic. . . . 100 » 630’— 77 Suhe hruške . . 100 » 150’- 78 Suha jabolka . . 100 » 100’ — 79 Konservirano / s sladkorjem . 100 » 2.000’ — sadje 1 brez sladkorja . 100 » 1.000’ — 80 Pure žive . . . vsaka 40’- 81 Gosi žive . . . 9 50’ — 82 Race žive , . . 9 20’- 83 Kokoši žive . . 9 15’ — 84 Pure zaklane . . 100 kg 1.500’ — 85 Gosi zaklane . . 100 » 1.500’ — 86 Race zaklane . . 100 » 1.500’— 87 Kokoši zaklane . 100 » 1.500’— 88 Jajca sirova (zaboj s 1440 jajci) zaboj 1.000’ — 89 Konoplja v povesmib (sirovo predivo) . . . 100 kg 20’ — 90 Predivo .... 100 » 500’ — 91 09 Tulje (odpadki od prediva). . 100 > 300’ — odpadki pod 10 cm v premeru 10.000 kg 1.300’- razklana polena in okrogla polena. . . 10.000 » 1.800’— 93 Lesno oglje . . 10.000 » 7.000’ — 94 Lesno oglje (odpadki — prah) 10.000 » 1.000’ — 95 Stavbni les jelkov In smrekov, razžagan (deske, letve, kolci, plohi, grede) . m* 450’ — 96 Stavbni les jelkov, obtesan (gre- de), od 8/, do ‘8/ > 250 •— 97 Stavbni les jelkov, okrogel (ja- drenikl, koli za hmelj, lan- tene = drogi za brodove): Redna številka Imenovanje predmetov Količina Cena In domačih proizvodov v dinarjih do 25 cm srednjega premera preko 25 cm srednjega pre- m* 200’ — mera 9 350’- 98 Stavbni les borov, razžagan . » 700’ — 99 Stavbni les borov, obtesan . . > 350’- 100 Stavbni les bukov, razžagan, obtesan in okrogel (hlodi): oparjen ■ 550’ — neoparjen » 270’ — 101 Stavbni les hrastov, razžagan » 1.000’- 102 Stavbni les hrastov okrogel (hlodi) 9 800’- 103 Stavbni hrastov les slovenski. » 2.500’- (do 160. . . . vsak 20’- 104 Hrastovi pragi g«; 9 30’— 45’ — 105 ' specialni . . . m* 1.300’ — Pragi bukovi vsak 30’- 106 Stavbni les, razžagan, orehov 107 In drugih plemenitih dreves m* 1.200 - Stavbni les lipov > 700’- 108 Stavbni les, razžagan, brestov, jesenov In javorov .... > 900’ — 109 Stavbni les brestov, jesenov In javorov v krljih > 700’ — 110 Doge (1 vedro = 80 kg) . . vedro 70’ — 111 Telegrafski drogi, od 7 do 9 m dolgi vsak 40’— 112 Cement Iz Srbije ....<■ 10.000 kg 3.800’— 113 Cement beočinskl 10.000 » 3.800’ — 114 Cement hrvatski In slovenski 10.000 » 3.800’— 115 Cement dalmatinski 10.000 » 3.500’ — 116 Bavksit (dalmatinski) . . . 10.000 » 200’ — 117 Kaškavalj 100 kg 1.500’ — 118 Opij (afion) 1 » 700’ — 119 Hmelj iz leta 1927 100 » 600’ — 120 Hmelj iz leta 1926 100 » 500’- 121 Suhi svilni mešički iz Južne Srbije 100 » 10.000’- 122 Suhi svilni mešički iz ostalih krajev 100 » 7.000’- 123 Perje kokošje 1 » 6’ — Il24 Perje gosje in račje 1 » 50’- 125 Perje purje 1 » 5’- Pripomba: Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno vpisovati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra. Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda. Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Ce so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvali tete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga. Ce je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inspektoratu, ne da bi se blago zadrževalo od izvoza. Potrdila o zavarovanju valute, izdana po pooblaščenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Ce so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotičnoga polmesečja, taka potrdila veljajo; če pa so nižje, naj se pošlje potrdilo generalnemu inspektoratu v nadaljnje poslovanje, ne da bi se blago zadrževalo od izvoza. Iz generalnega inšpektorata ministrstva za finance * Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive v vrečah. v Beogradu, dne 10. avgusta 1928.: I. br. 16.500. Razglas glede uvoza presnega in predelanega mesa v Švico.* Po poročilu, prejetem od kraljevskega konzulata v Baslu, je izdala Švicarska federativna zveza glede uvoza mesa v Švico dekret te-le vsebine: «1.) Pošiljkam mesa in mesnih izdelkov se mora priložiti potrdilo centralnih veterinarskih oblastev one države, ki izvaža, da se ni uporabilo pri izdelavi klobas za uvoz v Švico zmrzlo meso. 2. ) Svinjsko nasoljeno meso v velikih kosih m goveji nasoljeni jeziki se v Švico ne smejo več uvažati. 3. ) Škatle s konserviranim mesom morajo imeti napis z jasnimi čitnimi črkami, ki navaja: a) označbo vsebine; ' b) datum izdelave; c) fabrikantovo ali prodajalčevo formulo ali znamko». To se priobčuje vsem državnim veterinarjem kakor tudi prizadetim podjetjem in osebam. Iz veterinarskega oddelka ministrstva za poljedelstvo in vode v Beogradu, dne 1. avgusta 1928.; Vt. br. 9337. Lista, ki ju je dovoljeno uvažati m razširjati. Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 7596 z dne 31. julija 1928. je dovoljeno, uvažati v našo državo in tazširjati v njej poštanski list «Az Ujsag» s prilogo «Az Ujsäg Vasarnapja», ker se ne bavi s političnimi vprašanji. H! Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 8366 z dne 2. avgusta 1928. je dovoljeno, uvažati v našo državo in razširjati v njej solunski list «To Fos», ker je njegova današnja pisava taka, da je treba ustaviti njegovo prepoved. List, ki ga je prepovedano uvažati in razširjati.** Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 8298 z dne 31. julija 1928. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej berlinski list «Der Berliner Mittag», ker piše lažnivo in tendenciozno zoper našo državo ter žali Njegovo Veličanstvo kralja in kraljevski dom. Proglasa, ki ju je prepovedano uvažati in razširjati.*** Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 8532 z dne 13. avgusta 1928. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej proglasa, ki prihajata iz Rosana (Južna Amerika) z naslovom: 1.) «Proglas Hrvatskog Naroda u Južnoj Americi» in 2.) «Dolje izdajice svoje domovine — Dolje srpska glavnjača» —• proglas «Hrvatskog Iseljeničkog Doma» s podpisom: Marko Fil. Vujeva, ker sta ta proglasa revolucionarno-protiđržavne vsebine, ker se v njima seje plemenski razdor in mržnja zoper našo državo ter se žali Njegovo Veličanstvo kralj. Razglasi sodišč io sodnih oblastev. S 11/28—104. 1781 Določitev naknadnega naroka za ugotovitev. Prezadolženka: Tvornica «Drava» v Zbe-lovem. Za ugotovitev naknadno priglašenih terjatev in onih terjatev, ki se še priglaso do naroka, se določa narok na dan 5. septembra 19 2 8. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 1. Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek L, dne 10. avgusta 1928. * «Službene Nevine kraljevine Srha, Hrvata i Slovenaca» z dne 10. avgusta 1928., št. 183. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 13. avgusta 1928., št. 185. *** «Službene Novine kraljevine -Srba, Hrvata i Slovenac^ z dne 16. avgaista 1928., št. 188. A VII 42/28. 1782 3—1 Poklic neznanih dedičev. Ivan Pahič, hlapec, -rojen v Ptujski gori, srez Ptuj, je dne 25. novembra 1925. umrl, ne da bi bil zapustil sporočilo poslednje volje. Sodišču ni zirano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja Jakob Srebotnik, višji pisarniški oficial v p. na Bregu pri Ptuju. Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to» v enem letu od današnjega dne naznaniti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor pa bi se to ne zgodilo, pripade zapuščina državi. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VIL, dne 8. avgusta 1928. E 255/28—11. 1650 Dražbeni oklic. Dne 1 3. s e p t e m b r a 1 9 2 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lepa njiva, vi. št. 81. Cenilna vrednost: 36.330 Din 40 p; vrednost pri-teklin: 350 Din; najmanjši ponudek: 24.454 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, dne 12. julija 1928. E 268/28—12. 1705 Sklep. Zahtevajoča stranka: Uršula Božič, preužitkarica v Treibachu pri Tržiču, pö- notarju Janku'Svetliču v Tržiču, zavezana stranka: Marija Božič, posestnica v Kostanjevici št. 79, zaradi 5277 Din 50 p s pripadki. Ker ni bilo pri dražbenem naroku dne 30. julija 1928. nobene ponudbe, je prisilna dražba nepremičnine vi. št. 130, katastralna občina Kostanjevica, dovoljena s sklepom z dne 26. aprila 1928., E 268/28-1, po § 151. i. r. ustavljena. Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II., dne 30. julija 1928. E 183/28—2. 1607 Dražbeni oklic. Dne 14. septembra 1 928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču dražba gozdnih parcel 1936/343, 1936/344 in 1936/345, davčna občina Nadlesek, ki še niso vpisano v zemljiški knjigi. Cenilna vrednost: 6000 Din; najmanjši ponudek: 4000 Din. Vse drugo je razvidno iz dražbenega oklica na tukajšnji uradni deski. Okrajno sodišče v Ložu, oddelek II., dne 10. julija 1928. E 257/28—8. 1655 Dražbeni oklic. Dne 10. septembra 1 9 2 8.' ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Murska Sobota, polovice vi. št. 920 (gostilniška hiša v središču Murske Soboto z gospodarskim poslopjem, stavbišče, njive in travniki), zemljiška knjiga Cernelavci, vi. št. 124, in zemljiška knjiga Kupšinci, 2/8oiink vi. št. 5, celotnih vi. št. 183 in 209 in 2SO/n2l4oiuk vi. št. 229. Cenilna vrednost: 158.453 Din 30 p; vrednost priteklin: 1679 Din; najmanjši ponudek: 120.093 Din 50 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 10. julija 1928. C 330/28—7 in 342/28—7. 1721 Dražbeni oklic. Dne 10. septembra 192 8. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba ne- premičnin: zemljiška knjiga Poznanovci, dvakrat 3/eoinke vi. št. 103 in 60 (deleža na hiši z gospodarskim poslopjem, njive, travniki in gozdi). Cenilna vrednost: 2190 Din; vrednost priteklin: 200 Din; najmanjši ponudek: 1460 Din. Pravice, Id ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 27. julija 1928. E 577/28. 1725 Dražbeni oklic. Dne 7. septembra 1 928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Prečna, vi. št. 251, in zemljiška knjiga Gorenja Straža, vi. št. 753. Cenilna vrednost: 18.733 Din; vrednost priteklin: 650 Din; najmanjši ponudek: 12.489 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu. dne 25. junija 1928. C 519/28. 1722 Dražbeni oklic. Dne 7. -s e p t e m b r a 1 9 2 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Golobinjek, vi. št. 248 in 257, in zemljiška knjiga Mirna peč, vi. št. 584. Cenilna vrednost: 153.885 Din; vrednost priteklin: 2800 Din; najmanjši pomldek: 102.590 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, fine 26. junija 1928. E 662/28—10. 1711 Dražbeni oklic. Dne 11. septembra 1 9 2 8. ob devetih bo pri podpisanem sodiščd v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Pobrež, vi. št. 437. Cenilna vrednost: 4380 Din; najmanjši ponudek: 2520 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa še opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV., dne 27. julija 1928. P I 258/17—53. 1754 Oklic, s katerim se podaljšuje varuštvo. S privolitvijo deželnega sodišča v Ljubljani z dne 11. avgusta 1928., opr. št. Nc III 44/28—1, se podaljšuje varuštvo glede Borisa W i d r a v Ljub-’ Ijani, Levstikova ulica št. 2, rojenega dne 25. avgusta 1907. Varuh je Josip Pollak, župnik v p. v Tržiču. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 16. avgusta 1928. 1749 Vpisi v trgovinski register. I. Vpisala se je nastopna firma: 675. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Tone Malgaj, družba z o. z. Obratni predmet: pleskarstvo, ličarstvo, sobno slikarstvo in napisno slikarstvo. Družbena pogodba z dne 23. junija 1928., st. 12.197. Družbena doba ni omejena na določen čas. Osnovna glavnica znaša 21.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Poslovodji: Anton Malgaj, pleskarski, ličarski in napisnoslikarski mojster v Ljubljani, VIL, Knezova ulica št. 18, in Niko Malgaj, trgovec v Ljub!j.ini, VIL, Knezova ulica št. 19. Za zastopanje je upravičen vsak poslovodja samostojno. Firmo podpisuje vsak poslovodja samostojno tako, da pristavlja njenemu po komerkoli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatnikom odtisnjenemu besedilu svoj podpis. L j u b 1 j a-n a, dne 12. julija 1928. II. Vpisale so se izpremembein do-d a t k i p r i n a s t o p n ih firmah: 676. Sedež: Celje. Besedilo firme: «Organizator», družba z o. z. Tvornica pripomočkov za organizatorično tehniko in umno gospodarstvo; Izbrisal se je poslovodja Ivan Renčelj; vpisal pa se je novi poslovodja Peter Brelih, višji knjigovodja pri pokojninskem zavodu v Ljubljani. Zaradi namerjanega prenosa družbenega sedeža iz Celja v Ljubljano se je v trgovinskem registru okrožnega sodišča v Celju zaznamenoval izbris te firme. C e 1 j e, dne 20. julija 1928. 677. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Tiskarski in litografični zavod, knjigoveznica in založništvo J. Blaznikovi nasledniki, delniška družba v Ljubljani: 'Na občnem zboru z dne 2. aprila 1927. sta se izpremenila §§ 7. in 45. družbenih pravil, ki se sedaj glasita.: § 7. Delniška glavnica družbe je znašala prvotno K 3.000.000- in je bila razdeljena na 7500 polno vplačanih delnic po K 400—. Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 25. novembra 1922. se je zvišala delniška glavnica z izdajo 2500 novih in polno vplačanih delnic po K 400— ali Din 100-— za K 1,000.000—• ali Din 250.000— na K 4,000.000—< ali Din 1.000. 000—, po sklepu izrednega občnega zbora z dne 3. oktobra 1923. pa z izdajo 2500 novih in polno vplačanih delnic po K 400-— ali Din 100— za K 1.000.000— ali Din 250.000— na K 5,000.000-—-ali Din 1,250.000—. tako da znaša sedaj delniška o-lavnica K 5,000.000-— ali Din 1,250.000— ter je razdeljena na 12.500 polno vplačanih delnic po K 400— ali Din 100—. Po sklepu rednega občnega zbora z dne 2. aprila 1927. se je znižala delniška glavnica za 20% na Din 1.000.000— in je razdeljena na 12.500 delnic po nominali Din 80—. Ta delniška glavnica se sme zvišati z izdajo 2500 novih delnic po K 400— ali Din 100— do K 6.000.000— ali Din 1,500.000— po sklepu občnega zbora z dne 3. oktobra 1923., ki ga je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom z dne 11. januarja 1924., vi. št. 88. § Io! V bilanci se sme; odpisati od nepremičnin največ 15%, od strojev največ 20%,. a od Irugih utenzilij največ 30% nabavne vrednosti. To izpremembo je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom z dne 31. decembra 1927.. VI., št. 5105, po dopisu velikega župana ljubljanske oblasti z dne 14. januarja 1928.. O. br. 185. L j u b 1 j a n a. dne 20. julija 1928. 678. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Mariborske tekstilne tvornice, družba; z o. z.: Družba sloni odslej na družbeni pogodbi z dne 31. julija 1924., izpremenjeni z notarskim pismom z dne 21. januarja 1925., posl. št. 4900, in na odstopni pogodbi z dno 10. maja 1928., opr. št. 1587. Izbrisal se. je dosedanji poslovodja Henrik Weinbergen vpisal pa se je novi poslovodja Viktor Schick-Ferber, inženjer v Teplicah. Maribor, dne 9. avgusta 1928. 679. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Splošna stavbena družba v Mariboru: Izbrisala sta se dosedanji član ‘upravnega sveta Stjepan Karamota in prokura, s katero je bil poverjen Edvard Buser; vpisali pa so so novi člani upravnega sveta ing. Milan Kiepach, tvornički rav--natelj v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 14, ing. Milan Lenarčič, industrijec v Josipdolu pri Breznem, Viljem Inhelder, tvorniški ravnatelj v Rorschachu (Švica), Erik pl. Schiissler, industrijec v Gradcu, Annenstrasse št. 75, dr. Ivan Slokar, generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, in Franjo Szabo, ravnatelj Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Maribor, dne 9. avgusta 1928. 680. Sedež: Ruše. Besedilo firme: Tvornica za dušik, d. d.: Izbrisal se je dosedanji član upravnega sveta Rihard Schwinger; vpisal pa se je novoizvoljeni član upravnega sveta Viktor Reich, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. M a r i b o r. dne 26. julija 1928. 681. Sedež: Št. Vid nad Ljubljano. Besedilo firme: Tovarna zaves «Štora», d. d v Št. Vidu nad Ljubljano: Po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 12ega aprila 1928. se je izpremenil § 6. družbenih pravil; to izpremembo je odobril po pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1928., br. 9850/11, veliki župan ljubljanske oblasti dne 10. junija 1928., O. br. 2230. Namen družbe je popolno in delno izdelovanje in razprodajanje preprog, zaves, čipk, perila, odej. vezenin in drugih konfekcijskih predmetov, oboje tako za lastni kakor tudi za tuj račun. V to svrho sme družba v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prevzemati agenture in komisijske posle, ustanavljati tvornice, prodajalnice in skladišča, kupovati že obstoječa podjetja ali se udeleževati pri njih ter v zvezi z naštetimi posli kupovati in prodajati nepremičnine. L j u b 1 j a n a, dne 20. julija i928. HI. Izbrisale so se nastopne firme: 682. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Hinko Alabanda, tehničko podjetje za industrijske potrebe, družba z o. z.: Ker je likvidacija končana, L j n b 1 j a n a, dne 20. julija 1928. 683. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: «Hydra», d. d. za galvanične elemente in elektrotehniko v Ljubljani? Ker je likvidacija končana, L j u b 1 j a n a, dne 20. julija 19?3 684. Sedež: Ljubljana, Besedilo firme: Sladkorni promet, družba z o. z.: Ker je likvidacija končana, L j u b 1 j a n a, dne 20. julija 1928. 685. Sedež: Tacen pri Ljubljani. Besedilo firme: «Ides», kemotehnični laboratorij L. Lajovic & ing. E. Kandušer: Ker se je obratovanje opustilo. L j ubijan a, dne 20. julija 1928. 1750 Vpisi v zadružni register. L Vpisale so se nastopne zadruge: 686. Sedež: Beltinci. Besedilo firme: Kmetska hranilnica in posojilnica v Beltincih, registrirana zadruga z neomejeno zavezo. Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo članov; zato 1. ) sprejema in obrestuje hranilne vloge in vlogo v tekočem računu; 2. ) pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z zadružnim kreditom; 3. ) daje članom posojila; 4. ) oskrbuje članom inka-so; 5. ) pospešuje v svojem okolišu ustanavljanje gospodarskih in produktivnih zadrug; 6. ) posreduje članom nabavo gospodarskih potrebščin. Zadružna pogodba (statut) z dne 29. junija-1928. Opravilni delež znaša 5 Din ter se mora plačati ob pristopu. Vsak zadružnik jamči z vso svojo imovino. Oznanila se izvršujejo z nabitkom v zadružni pisarni in s pismenimi povabili posameznih članov. Načelništvo sestoji iz šestih zadružnikov; člani načelništva so: Martin Raduha, posestnik v .Odrancih št, 20 (načelpik); Janezv Neubau«*'posestnik v Beltincih št, .77 (podnstSelnik); Matija Škafofr, posestnik v Odrancih št. 34; Nikolaj Sebjanič, posestnik v Odrancih št. 239; Matija Marič, posestnik v Odrancih št, 19; Franc Rešek, trgovec v Beltincih št. 21. Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo, ki podpisuje v imenu zadruge. M a r i b o r, dne 2. avgusta 1928. * 687. Sedež: Cerklje pri Kranju. Besedilo firme: Vodovodna zadruga v Cerkljah pri Kranju, registrirana zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Zadruga ima namen, napraviti za člane vodovod ter jih tako preskrbovati z dobro in zdravo pitno vodo. Zadružna pogodba (Statut) z dne 22. decembra 1927. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa. z njih enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo na. krajevno običajni način z razglasom pred cerkvijo. Poleg tega pa lahko razglaša zadruga svoja oznanila tudi drugače in pošilja zadružnikom v važnejših primerih posebna pismena obvestila. ■Načelništvo sestoji iz načelnika in treh odbornikov; člani načelništva so: Ivan Cimžar, posestnik v Dvorju št. 14 (načelnik), Anton Ahčin in Miha Bohinc, oba posestnika v Zgornjem Brniku, in Lovrenc Erzar, posestnik na Polici. Načelništvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo tako, da postavljata pod njeno besedilo načelnik ali njegov namestnik in en član načelništva svoja podpisa. L j u b 1 j a n a, dne 23. julija 1928. 688. Sedež: Planina. Besedilo firme: Zadružna elektrarna v Planini pri Rakeku, registrirana zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi članov; zato 1. ) dobavlja članom električni tok (silo) iz lastne ali tuje elektrarne na skupni račun in skupno nevarnost; 2. ) izvršuje za člane potrebne instalacije; 3. ) dobavlja članom stroje in svetiljke, potrebne za razsvetljavo in obratovanje, kakor tudi druge predmete, spadajoče v to stroko. Zadružna pogodba (statut) z dne 13. junija 1928. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih dvakratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z nabitkom na zadružni deski ali pa s pismeno okrožnico. Načelništvo sestoji iz načelnika, njegovega namestnika in treh odbornikov; člani načelništva so. Andrej Ziherl, posestnik in župan, h. št, 190 (načelnik), Zvonimir Kopitar, trgovec, h. št. 172 (načelnikov namestnik), Alojzij Milavec, trgovec, h. št, 92, Maks Žitko, posestnik, h. št. 56, in Ivan Škvarča, posestnik in ključaničar, h. št, 140 — vsi v Planini. Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo, ki podpisuje zanjo tako, da pristavljata po dva člana načelništva njenemu po komerkoli napisanemu ali natisnjenemu besedilu svojeročno svoja podpisa. Ljubljana, dne 21. julija 1928. II. Vpisale so se izpremembe in dd-d a t k i pri nastopnih zadrugah: 689. Posojilnica v Gornjem gradu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisala sta se člana načelništva Ivan Presečnik in Ivan Kranjc. Celje, dne 27. julija 1928. 690. Hranilnica in posojilnica v Kranju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Iz načelništva je izstopil Janez Mrak; v načelništvo pa je vstopil Janez Kosiša, posestnik v Rovki pri Kranju. L j u b 1 j a n a, dne 23. julija 1928. 691. Prva delavska pekarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Iz načelništva je izstopil Šime Jurčič; v načelništvo pa jo vstopil Franc Kobler, ravnatelj Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani, VIL, Žiber-tova ulica št. 27. Ljubljana, dne 23. julija 1928. 692. Kmetska hranilnica in posojilnica v Novi vasi na Blokah, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Iz načelništva je izstopil Peter (Turk; v nagelnd ^tvo par,je vstopil Milan Modic,, posestnik in trgovec vjlovi yasi.šf. 46. , ' r • .*» ‘ H L j u It" Tj a n a. dne 23. julija 1928. 693. Kmetijska zadruga v Spodnji Polskavi, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Josip Rajšp, Štefan Orthaber in Franc Pivec; vpisali pa so se novi člani načelništva Karel Hrastnik (načelnik), Karel Hebar (podnačelnik) in Franc Soršak (član načelništva) — vsi posestniki na Spodnji Polskavi. Maribor, dne 10. avgusta 1928. 694. Hranilnica in posojilnica pri Sv. Antonu v Slov. gor., registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisal se je dosedanji član načelništva Martin Rojs, ker je umrl; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Matija Paluc, posestnik v Brengovi. Maribor, dne 9. avgusta 1928. 695. Ljudska stavbna zadruga v Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Ignacij Kališnik; vpisal pa se je novi član načelništva Ivan Nolimal, rudar v Toplicah št. 137. Ljubljana, dne 23. julija 1928. HI. Izbrisala se je nastopna zadruga: 696. Lesna in kovinarska zadruga v Strnišču pri Ptuju, z. z o. z. v likvidaciji: Ker je likvidacija končana. Maribor, dne 9. avgusta 1928. Bazolasi razoib uradov io oblastev. 286. Tarifna obvestila.* V spodaj navedenem direktnem blagovnem prometu s prekartiranjem naj se izvede naslednja Izprememba in dopolnitev. a) Izprememba: V direktnem orijentno-ibolgarsko-gugoslovansko-romunskcl-madžairsko-avstrijsko-češkoslovaško.-polj-skem blagovnem prometu s prekartiranjem, objavljenem v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. januarja 1928., št. 14/11,1 naj se izpremeni v seznamku češkoslovaško-poljskih obmejnih prehodnjih postaj pripomba, navedena pod *) pri postaji z nazivom: Jasina tako-le: Postaja je otvorjena za celokupni promet, razen za brzovozne pošiljke. b) Dopolnitev: V direktnem blagovnem prometu s prekartiranjem med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Poljsko (vštevši Gorenjo Šlezijo in svobodno mesto Gdansk), («Službene Kovine» z dne 17. aprila 1926., št.86/XXV2); kakor tudi v provozu skozi kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev med postajami poljskih železnic (vštevši Gorenjo Šlezijo in svobodno mesto Gdansk) na eni strani in postajami italijanskih železnic na drugi strani («Službene Kovine» z dne 27. novembra 1926., št. 271/LXVIP); med kraljevino Romunijo in švicarskimi železnicami («Službene Kovine» z dne 15. septembra 1926., št. 208/LV4); med republiko Francijo, kraljevino Belgijo, kneževino Luxembourgom, saarskim okrožjem in kraljevino Romunijo («Službene Kovine» z dne 15. septembra 1926., št. 208/LV5); med kraljevino Bolgarijo in a) Madžarsko, b) Avstrijo, c) Češkoslovaško, č) Poljsko («Službene Kovine» z dne 17. februarja 1927., št. 36/VII6); med republiko Poljsko in a) kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, b) kraljevino Italijo, c) kraljevino Romunijo («Službene Kovine» z dne 12. maja 1927., št. 104/XXVH7) * «Službene Kovine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. avgusta 1928., št. 178/LVII. 3 Uradni list z dne 30. januarja 1928., št. 26/10. 2 Uradni list z dne 30. aprila 1926., št. 175/40. 8 Uradni list z dne 13. decembra 1926., št. 439/114. 4 Uradni list z dne 28. septembra 1926., št. 365/88. 5 Uradni list z dne 2. oktobra 1926., št. 370/90. 6 Uradni list z dne 28. februarja 1927., št. 78/23. 7 Uradni list z dne 21. maja 1927., št. 244/56. naj se doda v seznamku obmejnih prehodnih češkoslovaško-poljskih postaj postaja z nazivom: Jasina z znakom *), pod črto pa naj se postavi pripomba: *) Postaja je otvorjena za celokupni promet, razen za brzovozne pošiljke. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 9. julija 1928.; G. D. br. 45.931/28. ❖ V spodaj navedenem direktnem blagovnem prometu s prekartiranjem naj se izvede naslednja Izprememba: V direktnem blagovnem prometu s prekartiranjem med železnicami: Francije, Belgije in Luxembourgom kakor tudi saarskcga okrožja v provozu skozi Francijo na eni strani in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani («Službene Kovine» z dne 27. marca 1926., št. 69/XIX3; Francije, Belgije in Luxembourga v provozu skozi Francijo na eni strani in kraljevine Madžarske na drugi strani v provozu skozi kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev («Službene Kovine» z dne 27. marca 1926., št. 69/XIX8); Francije, Belgije in Luxembourga na eni strani in kraljevine Romunije na drugi strani («Službene Kovine» z dne 15. septembra 1926., št. 208/LX9); naj se izpremeni v seznamku francosko-nemških obmejnih prehodnih postaj naziv: Sierck-frontiere v naziv: Apash-frontiere. To velja takoj. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 11. julija 1928.; G. D. br. 46.316/28. * Železniška tarifa, del II., za prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga z dne 1. marca 1928. Ka obrazcu K-56 (vzorec 2) je treba označiti v zgornjem oglu pod firmo «Državne Železnice Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» s pikami prostor, kamor se pritiska suhi žig državnih železnic, obenem z besedami; «Suvi žig». Potemtakem se mora, ožigosati vsak obrazec K-56, preden se da v promet, s suhim žigom državnih železnic, da se prepreči eventualno ponarejanje tega obrazca. Ta naredba stopi v veljavo takoj za one obrazce, ki se bodo tiskali odslej ali ki se še niso dali postajam na prodaj. Po.možnosti naj oblastne direkcije tudi na postajah tako ožigosajo obrazce, ki so tam na prodaj, odnosno naj jih do dne 1. novembra t. 1. zamenjajo za ožigosane obrazce. Izza dne 1. novembra 1928. se ne bodo več priznavali oni obrazci, ki niso ožigosani po predpisu. Za družbo «Putnik», odnosno za agenture vozovnic v inozemstvu, je natisnjen obrazec K-56 v treh jezikih: v našem, francoskem in nemškem; razen tega pa ima na narobni strani večje število razpre-delkov za potrdila o bivanju. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 13. julija 1928.; G. D. br. 29.698/28. * Otvoritev postaje z nazivom: Sremska Rača-Sava za promet brzovoznega in sporovoznoga kosovnega blaga. Generalni direktor je odobril 7. odlokom G. D. br. 44.000 z dne 11. julija 1928., da se otvori dne 1. avgusta 1928. postaja z nazivom: Sremska Rača-Sava tudi za promet brzovoznega in sporovoznega kosovnega blaga, V imenik železniških postaj z dne 1. avgusta 1928. naj se vpiše na 160. strani pri postaji z nazivom: Sremska Rača-Sava v razpredelka 9. in 10. vertikalna črta (|). Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 18. julija 1928.; G. D. bi-. 44.000/28. * Imenik železniških postaj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 1. avgusta 1927. Ka 54./55. strani imenika naj se prečrta v 1. in 33. razpredelku pri postajališču z nazivom: Giba-rac obračunska postaja z nazivom: «(Šid)», v 2. raz-predelku naj se prečrta «Stl.» in vpiše «U.» in v 7. razpredelku naj se prečrta «d» in vpiše «|». 8 Uradni list z dne 8. aprila 1926., št. 143/32. 9 Uradni list z dne 2. oktobra 1926., št. 370/90. Ka 86./87. strani naj se prečrta v 1. in 33. razpredelku pri postajališču z nazivom: Kraljevci obračunska postaja z nazivom: «(Ruma)», v 2. razpredelku naj se prečrta «Stl,» in vpiše «U.» in v 7. razpredelku pa naj se prečrta «d» in vpiše «|». Ka 90./91. strani naj se prečrta pri postajališču z nazivom: Kuzmin obračunska postaja z nazivom: «(Martinci)», v 2. razpredelku naj se prečrta «Stl.» in vpiše «U.» in v 7. razpredelku naj se prečrta «d» in vpiše «j». Ka 106./107. strani naj se prečrta v 1. in 33. razpredelku pri postajališču z nazivom: Mirkove! obračunska postaja z nazivom: «(Jankovci)», v 2. razpredelku naj se prečrta «Stl.» in vpiše «U.» in v 7. razpredelku naj se prečrta «d» in vpiše «|». Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 19. julija 1928.; G. D. br. 50.519/28. * Imenik železniških postaj z dne 1. avgusta 1927. Dopolnitvi. V imeniku železniških postaj naj se izvede naslednja dopolnitev: Pri postajah z nazivom: Banatsko Arandelovo, Banatski Karlovac, Crvenka, Crno Brdo-Sekić, De-beljača, Odžaci, Pašičevo in Stara Moravica naj se 30 vpiše v 16. razpredelek: «—». V imeniku železniških postaj naj se izvede naslednja dopolnitev: Pri postaji z nazivom: Dimiš naj se vpiše v 21. razpredelek vertikalna črta «|». Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 20. junija 1928.: G. D. br. 49.247/28. in G. D. br. 49.306/28. * Ugodnost za prevoz cirkusov. Z veljavnostjo od dne 20. julija 1928. do preklica, toda najdlje do dne 31. oktobra 1928., je uporabljati za prevoz cirkusov s posebnimi vlaki naslednjo voznino: za lokomotivo 40 Din od kilometra; za potniški voz 6 Din od osi in kilometra; za tovorni voz 3 Din od osi in kilometra. Za vsak posebni vlak se mora plačati najmanjša voznina 7000 Din. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 24. julija 1928.; G. D. br. 51.861/28. * železniška tarifa, del II., za prevoz blaga itd. z dne 10. oktobra 1925. Dopolnitev. Ka 105. strani te tarife naj se postavi v poziciji C-29-b 2) za besedama: «nego pod 1)» znak: «*». V poziciji C-29-b3) naj se vpiše pri razredu II. še ena zvezdica (II.**). Pred dotično pripombo spodaj na strani naj se postavi še ena zvezdica, pred to pripombo pa naj se vpiše ta-le pripomba: «*) Pod zatvorenim sanducima podrazumevaju se takvi, kod kojih se na podu, poklopcu in zidovima ne nalaze nikakvi otvori in kod kojih poklopac potpuno zatvara sanduk. Isto važi za korpe i burad». Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 27. julija 1928.; G. D. br. 43.853/28. St. 2891. 1753 Razglas. ■Direkcija šum v Ljubljani razpisuje pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici ponovno prodajo okoli 1650 prm3 izdelanih bukovih drv loko gozd ob izvozni poti v Podkoritu (oddelek 4. f) blizu nomenjske železniške postaje. Ponudbe, spisane na tiskovinah, ki se dobivajo pri direkciji šum v Ljubljani ali pa pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici, naj se viože do dne 28. avgusta 1928. ob 11. uri pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisovai cesta št. 1. Ponudbe morajo biti opremljene s kolkom za 100 Din in z 10%no varščino (pri inozemcih pa z 20%ho). Predmetna pojasnila dajeta direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava na Bohinjski Bistrici. Direkcija šum v Ljubljani, dne 16. avgusta 1928. Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani, s-? Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.