AVE MARIA FEBRUARY, 1934 AVE MARIA published monthly by The Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois in the interest of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy Cross. Subscription Price: $2.50 per annum Naročnina: $2.50 letno. Izven U. S. A. $3.00 Management - Upravništvo P. O. B. 608, Lemont, Illinois Entered as second-class matter August 20, 1925, at the post office at Lemont, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on August 29, 1925. Naročite se na "AVE MARIA' ki je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe katoliški Cerkvi. Vsak naročnik NAŠEGA LISTA JE PODPORNIK VELIKE MISLl MISIJONSTVA JEZUSOVEGA. ZAKAJ? DOLARJI, KI SI JIH NAMENIL ZA NAROČNINO NAŠEGA LISTA, NISO VRŽENI V KOT. KAMENČKI SO ZA ZGRADBO KRISTUSOVEGA DUHOVNIŠTVA. ZATO JE BILA AVE MARIJA USTANOVLJENA, DA BI V GMOTNEM OZIRU PODPIRALA DIJAKE, KANDIDATE ZA DUHOVNIŠKI STAN. TVOJA NAROČNINA JE SEME, KI NAJ NEKOČ OBRODi SAD V VINOGRADU GOSPODOVEM. KOLIKO JE DIJAKOV, KI BI RADI ŠTUDIRALI, PA NIMAJO SREDSTEV. SAMOSTAN V LEMONTU JE TUDI ŠOLA IN VZGOJEVALIŠCE IDEJALNlM FANTOM, KI SO SI ZAŽELELI SLUŽBE ALTAR" JA. SEDAJ RAZUMEŠ. NAŠ LIST UTIRA POT TEM ŠTUDENTOM. AVE ARIA Februarska štev. 1934— Nabožni mesečnik. -Letnik «XVI. Voščilo sreče. J. C. Smoley. 01 ^llENIATPAX! "Mir naj pride!" Ta beseda preroka Izaije naj bo moje novoletno voščilo bravcem Ave Maria. V našem ča-splošnega nepokoja, sovraštva, prepira, notranjega in vnanjega nemira, je tako voščilo za vernega kristjana gotovo primerno. Mi kristja-ni moramo biti po besedah Tertulijana "duhovniki ^"•u", moramo biti, kakor pravi Klemen Aleksan-"mirni vojščaki Kristusovi," mi moramo, ^akor nas opominja sv. Bernard, tvoriti "red mi-^Uubnih". Mir na svetu je potreben, je rešilno sredstvo »Oveške družbe, je odkupnina, s katero se prevrat Svetovnega reda lahko zabrani in prepreči. Mir katerega imam v mislih — je dajal ob vseh j^sih svetu mir in red, dajal je narodom, ki so ga JUbili miren, tih značaj, pospeševal je vse dobro 111 lepo, preustvarjal je vsakega posameznega člo-Neka. Za ta mir prosi vedno sv. cerkev v vseh *V(\iih liturgijah, ta mir so oznanjali angeli pri ^°jstvu kneza miru, ta mir je bil prvo voščilo od starti vstalega Odrešenika, in ko so apostoli po-'neje vstopili v kako hišo, pozdravljali so po na-Vo*lu Gospodovem: "Mir bodi tej hiši!" Kaj pa je ta mir? — Je notranji mir, je mir Da bomo pa ta mir uživali, moi*a biti naše ' Ce Prosto notranjih blodenj, mora imeti mir z Mir z Bogom nam voščijo škofje kot nasled-Kl apostolov, ko nas pri sv. maši pozdravljajo ^esedami "Pax vobis". Je to mir vere in ta ve- sPremlja mir, kakor spremlja senca podobo. v pa bomo dosegli notranji mir, moramo živeti ^.^''.iateljstvu božjem, živeti v stanu milosti, lju-1 moramo Boga, naše srce ne sme drugega iska- ti W " uugii, iičtoi j t 0 ^°ga; volja božja mora biti volja človekova. k0lOVetnost volje božje s človekovo voljo, je, ka-■■g Pravi sv. Bonaventura, prvi studenec miru. °g edini je," pravi sv. Tomaž, "ki zadovolji vse človekove želje in ga stori srečnega." In sv. Hugo pravi: "To je pravi mir srca, če je utrjen v hrepenenju po božji ljubezni, če ničesar drugega ne išče, kako svoje veselje v Bogu." Harmonijo, soglasje z Bogom daje mir in pokoj v vseh težavah življenja. Resnično pobožna duša ne bo nikoli obupala v svojih križih in težavah, ne bo tožila o slabem svetu, o hudobijah bližnjega, o težavah bolezni in bridkosti smrti. Človek, ki je spravljen z Bogom, je zadovoljen z vsem, kar mu pošlje Bog, se ne vprašuje, kaj bo še prišlo, sprejme vse, ker mu je to poslal Bog. "On ve," pravi Dijonizij Kartužan, "da bo celo iz napak in pogreškov narave nastalo kaj lepega in da, kakor pravi sv. Tomaž, Bog ne bi trpel zla na svetu, ko bi nič dobrega iz njega ne nastalo!" Ta mir naj bo vaš in moj delež! Za ta mir skrbimo v novem letu! Nadaljen pogoj notranjega miru je: mir s samim seboj, imeti moramo duha resnice, imeti osebno mir s sovražniki resnice. Predpogoj za mir s samim seboj je mir z Bogom; kajti kdor živi v miru z Bogom, pravi Tomaž Kempčan, je zapustil samega sebe, žrtvoval je samega sebe, zato pa ima notranji mir. Pot k samozatajevanju, k popolni vdanosti Bogu se kaže človeku posebno v "hiši miru", kakor imenujejo sv. očetje katoliško cerkev. Ona je kažipot k miru, vodnica na višine miru krščanske popolnosti. Življenje po naukih sv. cerkve daje mir, ugaša strasti, ohranja in utrjuje telesno življenje. "S strastmi", pravi že Cicero, "nismo samo nesrečni, ampak tudi nismo zdravi." Kjer raste mir v srcu bolj in bolj, tam se izgubljajo duševne nerednosti in motenje duha, kakor pravijo zdravniki. Koliko zdravnikov že je stavilo kot predpogoj za ozdravljenje svojih bolnikov mir, spravo z Bogom! Spoznali so, da je brez notranjega mi- ru, ki prihaja od miru z Bogom stanje narave bolno na neozdravljivi bolezni, da je razburkano od vednih viharjev, katere treba naprej pomiriti. Zato je Kristus poslal holnike, ki so ga prosili ozdravljenja, da naj gredo k duhovnom: "Pojdite in pokažite se duhovnom!", zato jih je opominjal: "Pojdi in nikar več ne greši!", "Tvoja vera ti je pomagala." Nikoli, ako hočemo navesti samo en zgled, ni zahtevala blaznost, norost, ki ni drugega ko posledica domišljije, nemirnega napuha, tako malo žrtev, kakor v časih, ko je bila trdna vera glavni steber, glavna opora dušnega miru. Brezverska kultura vnanjosti, zanemarjenje notranjosti, duha, srca, razmerja do Boga gre roka v roki v stopnjevanju blaznosti. Zato pa je danes toliko norišnic, kaznilnic, ker svet noče več služiti Bogu, ker ne iščejo miru za svoje duše. Ce je človek s sredstvi, s pripomočki sv. cerkve dosegel mir z Bogom, mir s seboj, potem ima duha modrosti, dar modrosti je pa nekaka pred-pravica, privilegij miroljubnih. Kjer je duh modrosti, tam je tudi duh vere. Nič ne pospešuje notranji mir bolj kakor zavest, da stojimo na temelju resnice. Steber, podlaga resnice je pa Cerkev. In ona je podlaga, steber miru z Bogom in z nami samimi! In mi katoličani živimo v tej Cerkvi, živimo v tej "hiši miru". Mir srca nam je zasiguran, če ga le hočemo imeti. "Ker smo v cerkvi", piše sv. Bernard, "se nam ni bati, če se trese ves svet in še se pogreznijo vse gore v morje." Kakor je nam pa cerkev predpodoba za mir z Bogom in samimi seboj, tako nam je tudi zgled za naše obnašanje napram njenim nasprotnikom in sovražnikom. Pisatelji srednjega veka opozarjajo na dejstvo, da ne nahajamo v evangelju nikake sramotilne besede napram Judežu ali onim, ki so Gospoda križali. Tudi v časih preganjanja kristjanov najdemo, da prvi kristjani niso dali nikoli izraza jezi m sovraštvu, marveč da so rabili v znamenje svoje žalosti samo simbole miru ali pa so predstavljali Kristusa, kako vrši dela umiljenja. Prvi kristjani so živeli v miru z onimi, ki so imenovali cerkvene resnice prokletstva vredne zmote. Prepričani so bili, da se bo končno obrnilo vse v njihovo dobro in v korist cerkve. Kakor cerkev sama, tako gleda tudi pravi katoličan na nasprotnike z usmiljenjem, s pomilovalnim očesom, nikoli pa s sovraštvom. Skala cerkve se še ni tresla, ona stoji trdno na svojih temeljih. Mir s samimi seboj, mir v zavesti, da imamo resnico in da stojimo na skali resnice, mir cerkve naj nam sveti in naj vas osreča tudi v novem letu Tretji vir notranjega miru je pa mir z bližnjim. Za podlago ima ta mir, kakor pravi sv. Bo-naventura, ponižnost. "Ponižnost," pravi sv. Bonifacij, "nas stori miroljubne napram našemu bližnjemu, in s tem mirom postanemo otroci božji." Ponižnost v občevanju z bližnjim nam zasi-gura domači mir, daje prijateljstvu zvestobo in svetost, razmerju med predpostavljenim in pod' ložnim ljubezen in potrpežljivost, iztreblja sovraštva, daje vsem pokorščino, prijaznost, skromnost, zmernost, uljudnost, previdnost, pravičnost! Zakaj pa je dandanes toliko nesrečnih zakonov ,zakaj toliko nepotrebnih tožba, zakaj toliko strankarskega boja po tisku in v osebnem občevanju? Ker manjka ponižnosti, in vsled tega manjka vere in ljubezni do Boga. V časih žive vere vidimo in najdemo vedno cvetoč mir v domačem, zasebnem in javnem življenju. Kronike vernega srednjega veka narrv pripovedujejo zglede o mirnem življenju zakoncev, o mirnem razmerju med predpostavljenimi in podložnimi. Kako so včasih ljudje rajše trpeli škodo, kakor pričenjali drage tožbe? V časih žive vere so ljudje po svetu sv. Pavla prišli s svojimi spori k svetnikom, k duhovski oblasti, duhovne, škofe, papeža so si izbrali za sodnika. Ko bo naša doba zopet častila, ljubila, spoštovala vero, bodo tudi papeštvu priznavali moč miru v ureditev mednarodnih prepirov. Miroljubni ljudje, katere blagruje Gospod v svojem govoru na gori in jih imenuje otroke božje, sovražijo vsako prepiranje: "Ne spuščaj se v prepir z besedami," opominja sv. Pismo, "ker ti nič ne koristi," in Varo pravi: "S prepiri se je že mnogokrat resnica izgubila." Miroljuben človek se bo izogibal vsaki nepotrebni disputaciji o veri, vednosti, politiki. "Nekaj besed v miru," pravi sv. Bernard, "bo Koristilo več, kakor sto, ki dražijo." Najbolj šumne reke so najbolj plitve. To velja tudi o glavah prepirljivih ljudi. Miroljuben človek smatra za največjo zmago po besedah sv. Bernarda, če se pokorno uda božjemu veličastvu, da se pokori njegovi sv. cerkvi. Držimo se naukov sv. Avguština in sv. Tomaža: "Ljubite človeka, sovražite pa zmoto." Ideal miroljubnega bojevnika je sv. Tomaž Akvinski: Svoje mnenje je povedal vedno z ljubeznivostjo, milobo, zmernostjo, ne da bi koga užalil; ravnal je vedno kot mož, ki ni gledal na zmago, marveč da je prišla resnica na dan. Resnica brez ljubezni je ljubezen brez resnice. Bogu ni nobena dopadljiva. Fortunat Veselko. J. C. Smoley. ORTUNAT Veselko je bil čuden človek. Dobra duša, poštenjak do kosti. Bil je natakar v večji ljubljanski kavarni in je imel to nesrečo, da so ljudje o njem vedno govorili, kako "srečo" ima. In Veselko je nazadnje to že sam verjel. Naj si je pomislil na to ali ono ne-•Srečo, ki ga je zadela v življenju, vsaka je iztekla njega vsaj delno srečno. Nekoč se je komaj Se umaknil vozu poulične železnice in je hitro vzkliknil: "To sem imel srečo!", pa ga je že povozil izvožček. Pobrali so ga in odnesli na bliž-r'.lo rešilno postajo. In ko so mu tam nudili prvo P°moč, so se vsi čudili, kako "srečo" je imel, da Se mu ni pripetilo še kaj hujšega. Ko je prišel iz bolnice, kjer se je seznanil z ^eko ženščino, se je v predpustu oženil. Cez leto mu je žena umrla — in mu zapustila nekaj °lgov. Sel je za pogrebom kakor resnično ža-uJoč mož, ko so ga na enkrat objele roke njegove-ga dobrega prijatelja Jereba; ta ni mogel sprego-v"i'iti skoro besede, samo solze so mu lile doli po °brazu kakor Fortunatu. "Fortunat, ti imaš pa le srečo!" Dobrodušno in začudeno je gledal Veselko Sv°iega prijatelja. . . "Vsakdo je mislil, koliko dolgov bo zapustila tvoja žena, sedaj pa taka bagatelna malenkost!. . . 0 sreči, res prav o veliki sreči lahko govoriš, Format!" "No, potem pa lepa hvala! Niti sanjalo se mi ni, kako sem srečen!" je vzdihnil Fortunat. Nikar se ne čudimo, če se je v takih okolšči-nah svojega življenja udal "loteriji". Ko je po-tal vdovec, si je naiel sobico v hiši, koje lastnica Je bila strastna loteristovka. Prečula je cele noči svoji postelji, obdana od čarode.ine atmosfere z'vih številk. Vse njeno življenje je bilo ena sa- velika, živa številka, in njene življenjske epo-„e so bile označene s srečnimi dvigi rdečih številk Ua Prago", "na Trst", "na Dunaj", "Zagreb" ali Pa "Beograd". , Ko je prvikrat zagledala Veselkota, je začutili njega neko posebno simpatijo. V njegovih /edih, žalostnih licih, v njegovih sanjavih očeh v njegovem vedno srečnem smehljanju je spo-koa'a takoj kandidata trmaste, zlovoljne "Sreče", Jl Je ona žrtvovala vse svoje življenje. Razpro-a je mreže in bila sigurna uspeha. z v "Gospod Veselko — vi ste pa srečen človek," ela je prilično razgovor s svojo žrtvijo. "Tako? Vi to že veste?", je gledal začudeno na njo Veselko in dobroten smehljaj se je prikazal na njegovih ustnicah. "To sem spoznala na prvi pogled!" "Vsi ljudje mi to pravijo — in jaz res to verjamem !" Gospodinji so zažarele oči. Prijela je Veselkota za roko. "Poslušajte, sanjalo se mi je o vas. 2iva številka — živa številka! Malo sem zadremala. Naenkrat se pripelje zlata kočija. Strežaj v uniformi je odprl vrata, in veste, kdo je stopil iz kočije? Vi, gospod Veselko! V roki ste držali list papirja, in na njem je bila številka. Do jutra nisem mogla zatisniti očesa, tako me je ta številka razburila. Vedno mi je bila ta zlata kočija pred očmi, pa ta uniformirani strežaj in številka, številka. . ." Veselko je zrl s solznimi očmi na gospodinjo, ki je žarela veselja in navdušenja. Prsa so se mu polnila radostjo in blaženostjo; zdelo se mu je, kakor da bi bil ravnokar stopil iz zlate kočije in da mu je strežaj zašepetal na uho: "Oh, gospod Fortunat Veselko, vi ste res srečen človek." V njegovi zamišljenosti in neki srečni, opojni omotici ga je prerušila gospodinja, ko mu je položila roko na ramo in mu sladko-vabljivo za-zaščebljala: "Gospod Veselko, še vi stavite skupno z menoj!" "Bom," se je blaženo-srečno nasmehnil Veselko. "Osemnajst par!" "Tu so!" * * * Tako je postal Fortunat kandidat loterije, čakal je na boginjo "Srečo". . . Njegova duša je prav oživela. Imel je pred seboj zopet nek jasen cilj, v katerem so se osredo-točevale vse njegove misli in želje. Bil je v svojem življu: v gonji za srečo. Da, to je bil njegov šport. . . Z gospodinjo je sklenil tesno prijateljstvo. Bogastvo živih sanj, presenečujoče domišljije, sanjarsko življenje te občudovanja vredne žene — vse to je nekako silno vplivalo na Veselkove misli. Čutil je v njej bitje, ki s sorodstvom svojega duševnega stremljenja sega v tajnostni ple-tek njegovega notranjega življenja, ki z vsem svojim pojavom dokazuje resnico, o kateri je bil v globočini svoje duše prepričan: "Fortunat, midva sva drug drugega iskala, dokler se nisva našla." V takih blaženih okolščinah čutil se je Veselko nekako vzvišenega nad vsem svetom. Smatral umrl tako blizu njenega nekdanjega stanovanja!" Pri tem je trpel nepopisno; toda on je daroval svoje trpljenje Bogu, in njegove bolečine so se mu v veselje spremenile. . . "Kako čudovito se je obnašal v svoji bolezni, tako je pisal neki francoski duhovnik, ki ga je obiskal drugi dan. "Popoln mir in veselje, ki ga je kazal v najhujših bolečinah, je bil naravnost čudovit." Gospod vojni kurat je vzkliknil, ko je slišal, da je bil ranjen: "Ah, dobri gospod de Pas, on je cvetica vseh dobrih in hrabrih. Mizael se je po prejetih svetih zakramentih na operacijo, ki se je imela izvršiti 1.8. meseca, dobro pripravil. Toda zdravniki so spoznali, da bi bila neizvedljiva in brezkoristna — in zato je moral težko ranjeni še trpeti celih šest dni — toda v stanovitni udanosti in tolažljivem upanju na boljšo bodočnost. V noči pred svojo smrtjo je videl usmiljen0 j sestro, ki je čula pri njegovi posteli, vso v solzah j ■ "Zakaj jokate?" je vprašal začuden. Po daljšem odlašanju je odgovorila: "Ah, ker; se tako slabo počutite." "O, moj Bog!" je zaklical hrabri vojak, "ten1 boljše, če umrem. Jaz mislim v tem trenotW> da sem na smrt dobro pripravljen, pozneje, kdo ve> bi bil mogoče slabši." Telesni njegovi ostanki o bili po njegove^1 bratu v njegovo rojtno mesto Lille prepeljali1' kjer so bili z velikimi svečanostmi pokopani. Nje' govo srce pa, katero je živelo samo za Boga in nje' govo sveto cerkev, počiva po želji pokojnika v cerkvi v Loretto, nasproti tisti sveti hišici, 1,8 tistem mestu, kjer je ležal ranjeni nekaj ur. Dobro, pobožno staro ženico je previdel gospod župnik s poslednjimi zakramenti. Po sv. opravilu sta še malo govorila in ženica je rekla: "Ko bom stopila pred Boga, kaj naj jaz navadna, preprosta žena rečem pred Njim, ki je Gospod nebes in zemlje?" Po kratkem premišljevanju je odgovorila sama: "2e vem! Pozdravila ga bom lepo: "Hvaljen bodi Jezus Kristus! Potem bo pa že beseda dala besedo." Nasmehnila se je Neka žena si je izpraševala vest. Rekla je: "Svoje otroke dobro vzgajam. Pridni so. Seveda so še otroci. Včasih sem govorila kaj o svojem bližnjem, kar je pač že tako v človeškem življenju, obrekovala pa nisem nikogar. Revežem sem marsikaj dobrega storila, pa če bi to vsaj pripoznali, vedno jim pa tudi ne morem dajati. S posli imam dovolj sitnosti in jeze, so pa tudi dandanes taki, do se jih Bog usmili! S svojo jezično sosedo sem še ob ti svoji misli in kmalu izdihnila. — Kako1 naivne se zde te besede na prvi pogled, vsebujejo vendar le precej resnice. Človek, ki ima pri svoj1 smrti ta pozdrav res živo v svojem srcu, ta tudi vero, upanje, ljubezen do Kristusa. Kd°f veruje, upa na Kristusa, kdo ga ljubi v smrtni url| ta bo šel v srečno večnost. Gospod sam je rekel' "Jaz sem pot, resnica in življenje; nikdo ne pri"e k Očetu razen po meni." v malem sovraštvu, s to pa sploh nikdo shajatiJie more. Nevoščljiva sem bila svoji sestrični njene dedščine. Mislila sem si: No, sedaj bo le prav nosila glavo po koncu? Ali je ona k®' več kakor jaz?" Resnica je: Lažje bo šel velblod skozi šiva11' kino uho, kakor pa ta žena s svojim izpraševanje11' in svojo spovedjo. Birma. Narte Velikonja. "ojl že bil pri birmi, jaz sem bil že — škoda, da ni mogoča iti dvakrat — a bil še ni Ambrožev Oskar. Ni bil kriv Oskar, da je imel tako ime, tudi ^ati ni bila kriva, oče Ambrož se pa za ime še zmenil ni. "Paglavec!" je rekel vsakemu moškemu, 'frflja!" vsakemu ženskemu detetu. Ce mu je °trok nagajal, ga je osebno zagrabil za lase ali ušesa, včasih za oboje. "Kako ti je ime?" je vprašal jezno vsakikrat otrok je zavekal: "Au!" Potemtakem Oskar ni bil kriv, da je imel tako ime, a mamice na vasi je vendar vsakrat bolele Srce, kadar so slišale njega klicati. Zakaj ni bil r*jši njen Drejče Oskar? — Da bi pa zdaj krstili katero dete tako, ne, tega ne! Ljudje bi se smešil. iz hudobnosti bi se smejali, ker bi sami tega ne mogli. Pa da bi posnemal kdo! Marsikatera tiha želja je zamrla in sveti Oskar je le v tihi želji videl svoje varovance, ki so se pa imenovali Jer-Janez, Tomaž in Jurij in spet Janez in Tomaž "i Urban in Urban in Peter in Jurij. Kdo si je prvi izmislil to ime, kdo je našel Oskarja v pratiki, kdo je vedel, da je Oskar v ne-esih? — in tisti: Kdo? — se je povračal vedno m vedno med mislimi vaških mamic, ko je Ambro-sevka stala pred hišo in klicala v breg. "ženi domov, Oskar!" Tistikrat je gnala domov tudi sosedova Rozina. "Da, Rozina in Oskar sta vedno skupaj," je ^Isliia Jernejeva mamica in Urbanova. Kaj bi z ernejem? — Jerneju mora biti boter Jernej, Ju-,1« Jurij! Kdor je na gosposko ime krščen, ima dhko tudi gosposkega botra; učitelj ga lahko drži, 0l'°žnik in gozdar. Oskar je bil takrat star deset let. Nekega dne mu je zazdelo, da ima lepo ime. Lepo ime za-eva lepo obleko, lepa obleka mu je priborila prvo jeesto med tovariši, prvo mesto med tovariši ga 6 dvignilo vočeh deklic. Ker so bile deklice sf.! v se Je Oskar potrudil za prven-Pa ne mislite, da je to hotel! — Prišlo in stv0. ker Je prišlo, je bilo to nujno potrebno. g0 Prvič je sebe občutil v življenju takrat, ko *antje postavljali mlaj na vasi. si , Velik mlaj je ležal na cesti in črez njega so med 11 otroci- Oskarju se je zdelo lepo sedeti go V.ejaml- Tiščal se je med zelenjem in glasno 0ril. da so ga vsi lahko slišali, ^ikač Janez je stopil k njemu, ga prijel 0 ^r ga potegnil iz vej. za "Boš kaj polomil, fant!" mu je rekel. "Kaj pa si, če si Ambrožev Oskar?" Oskar je to Janezu zameril. Drugi so skakali in niso polomili, on je sedel mirno in mirno govoril, pa naj polomi! — Kaj mu pa je napoti njegovo ime in njemu napoti, Janezu, ki kaže, kadar je bos, pet prstov na nogi, ki se nikdar ne obriše, ampak sapo vleče skozi nos, da potegne človeka nase, Janezu, ki. . . sploh Janez se mu je zameril in čez teden dni je bila na vasi med otroki psovka: "Kakor Bikač Janez si!" Pa je bilo še samo mesec dni do birme. Otroci so pasli pod večer na pobočju, kurili ogenj, čeravno ni bilo mraza, sedeli v mraku okoli njega in govorili. Prijeten vzduh je ležal nad gozdom, zelena trava je dišala mamljivo in dražila fantazijo. Otrokom so se odprla usta in srca. Naslonjeni drug na drugega so šepetali vse, kar jih je težilo, kar so upali in pričakovali. Večerni hrošči so brneli v zraku, živina je mulila grmovje in vohala v zrak, droben zvonček je plakal med skalovjem. Tako so sedeli naslonjeni drug na drugega. "Bogve kakšna je birma?" je vprašal nekdo. "Lepa!" je omenil Oskar. "Jo-li prinese škof?" "Ne, boter!" Otroci so ugibali, kdo jo prinese; Oskar pa je molčal. "Boter jo prinese!" Ta bi obveljala, če bi ne bilo Oskarja. "Boter prinese darila, škof pa birmo." "Kje so pa darila?" Oskar se je zasmejal. "Smešno; prinesejo jih, kupijo jih." "Potern mora boter kupiti." "Kdo pa!" Zdaj so otroci izvedeli, zakaj mora imeti kum denarja. "Kdo je tebi to pravil, Oskar ?" se je ozrla v njega Rozina, naslonjena mu je že bila na kolena. "Mati! — Zato bo moj boter orožnik." Otroci so umolknili. V srcu se je vzbudila zavist. Orožnik s svetlo sabljo, s svetlimi gumbi in kapo in z rdečimi vrvicami, ki padajo na prsa. "Ali ti je obljubil?" "Je!" Dečkom so stale solze v očeh, pred deklicami je postal Oskar še modrejši in večji. "Mene bo peljala gospodična učiteljica," je rekla Rozina, in se ponosno ozrla po deklicah. Takrat je zabolelo deklice, spogledale so se in umolknile. Dečki so se ozrli na Rozino in zdela se jim je še lepša. Da, Oskar in Rozina! Oba srečna, oba sedita skupaj, paseta vedno skupaj, so si mislili; in zakaj ravno oba? Niso več govorili. Teliček je zamukal, pogasili so ogenj in se dvignili, da poženejo domov. Včasih so peli; tisti večer pa jim je bilo čudno pri srcu. Mati Ambroževka je že klicala pred hišo. "Oskar!" "Bogve kakšna darila bosta imela Rozina in Oskar?" je rdečelični bosopetnik vprašal svojega tovariša konec vasi. "Bogve!" Tisto noč so otroci sanjali o škofu, o birmi, o učiteljici in orožniku, Oskarju in Rozini. Tu-patam je zaihtela deklica v sanjah, tam deček v spanju in se preobrnil na postelji. V cerkvi je gorela lučica pri lučici, da so se svetili orožniku gumbi in sablja in pas, da se je svetil beli obraz učiteljice. Mesec je potekal, stavili so fantje mlaje ob cesti in takrat je Bikač Janez odkril otrokom resnico. "Kaj misliš, da si, če si Ambrožev Oskar?" Bilo jim je jasno; ker je Oskar, je Rozina vedno le ž njim. Da, zato! Da bi bilo mogoče spremeniti ime kakor suknjo! Ko so pokali topiči, ko se je'bližala svetla kočija po rebri, ko so se ustavili vranci pred šolo, je Oskarju zastalo srce od bojazni. Pobledel je v obraz; kaj je govoril škofu, se ni zavedal, niti ne, kdaj je končal. Videl je kakor v sanjah Rozino, ko je izročila škofu šopek. Škof se je nasmehljal, pogladil ju po glavi in ju vprašal po imenih. "Oskar!" "Rozina!" Drugi dan je bila birma. Zvonovi so zvonili, topiči pokali, pred cerkvijo je razpel pek svoj šotor in navesil vence kola-čev, ki so se od daleč zdeli kakor zakrivljeni, vabeči, kazalci. Kramarji so prodajali mašne bukvice in bombone, trakove z zlatom obšite in svetle verižice, petelinčke in pištole! Ljudje so pa vpili in govorili, smejali se in vpili vsevprek. Oče Ambrož je Oskarja izročil pred cerkvijo botru orožniku. Oskar ni vedel, kam bi pogledal, da bi bilo bolj prav, orožnik ga je peljal v gosposko klop pred oltar. Ko sta šla skozi zakristijo, je udarila sablja ob kamen; Oskarju je bilo pri srcu, kakor da je v devetih nebesih. Gledal je čevlje, novi zeleni jopič, ozrl se po cerkvi in v prvi klopi je sedela učiteljica z Rozino. Kako dolgo je trajala maša! Kako dolgo je bilo treba čakati! Na vse zadnje so se vendar ljudje razdelili po cerkvi v dve dolgi, dolgi vrsti, špalir je bil na obeh krajih, pred očmi birmancev je vse zaplesalo; botri so stali važno za njimi. Pred oltarjem je bil na konici Oskar. Dolga vrsta duhovnikov je stopila pred bir-mance. Otrokom je zamigljalo pred očmi: Oskar je bil prvi. Radi čudnega pričakovanja se ni mogel zavedeti. Pred seboj je videl le blesk mitre in svetle palice, drugo je bilo vse nejasno, vse je zatonilo in ogledal se je, ko je že zadnji duhovnik stopil mimo. Na licu je še čul rahel udarec škofovega prsta, nato so ga brisali po čelu z vato, s prstom. . . Dolgo je mislil in mislil, kaj vse pomeni. Ljudje so se usuli iz cerkve. Vrata v zakristijo so bila zaprta in dolgo je trajalo, preden je pripeljal orožnik Oskarja na prosto. Zunaj je spet žuborelo, smeha in vpitja je bilo polno ozračje, kakor bi ga bil kdo pripeljal. Med smehom je tleskalo šibko pokanje pištol, ob šotorih je bilo trenje in stiskanje in vrišč. Gneča je bila, da ni bilo mogoče dvigniti roke, da bi se obrisal; človek je človeku vpil v usta, če je klical prijatelja. Toda nihče se ni ozrl, vsak je šel le dalje. Skozi to gnečo so vlekli botri svoje varovance in rili do šotorov, do peka s kolači, do branjevk s sadjem. Pa se je Oskar vendar zmotil, so si mislili otroci. Kramar je prinesel birmo in ne škof! Mali obrazi so žareli od začudenja. Samo vzklika je bilo treba in boter je snemal kolače, samo pogledati je bilo treba in boter je nasul v klobuk hrušk, v predpasnik je botrica stisnila cukrenih ovitkov z napisi, z zlatom in trakovi. V tako gnečo sta zašla tudi Oskar in njegov boter. Z obema rokama je bilo treba delati pot mimo ljudi. Oskarjevega botra je ustavila gospodična. "Kaj, danes si pa boter?" "Sem, kakor vidiš!" Nato sta se oba smejala in si pripovedovala naglo nekaj, česar Oskar ni razumel. Orožnik s£ je nato obrnil k Oskarju in mu rekel: "Gneča je; počakaj ob zidu, da se vrnem." Oskar je čutil, da je na poti, a bolje je bil° pač ob zidu, kjer ni bilo ljudi. Ko sta odšla z gospodično, je pomislil: "Se-8t*a je najbrž!" Mimo je šel oče Ambrož in peljal stričevega petra za roko. "Ali si sam?" se je ozrl Ambrož. "Sam! Rekel je, naj počakam." "Pa počakj!" Peter je imel v roki mačka, ki pleza po pali-ci in pištolo. "Kje se to kupi?" "Tam!" je rekel Peter. "Vse?" "Vse!" "Tudi pištolo? "Tudi; saj jo ima že vsak. Oče Ambrož se je ozrl in poklical Petra. "Pojdi!" — "Paglavec!" bi bil rekel, če bi "Nisva še kupila." "Na, če hočeš; vzemi moža." "Ne maram!" Vendar je stegnil roko in ogledal. "Pa vzemi še ta križ; cukren je; vsaj ne boš tako čakal." Nevede je ohranil moža in prejel križ in čakal. Postal je nestrpen. "Kod "hodi?" Sli so mimo njega štirje, imeli so pištole, šli so trije in so pokali, dva sta pokala in tista sta se ustavila pred Oskarjem. "Koga čakaš?" "Botra 1" "Glej ga, botra je izgubil." "Ali še nimaš kolačev?" "Ali še nimaš piščalke?" Večer na ^ hila birma. "Ce boš hotel, ti jo posodim, da boš ustrelil." "Nočem!" Oskar je čakal. Kako je v šotorih, tam pri jamarju, ki ima pištole? Te pištole! — Zadnja leP°ta je bila v njih. "Oskar!" Klical ga je znan glas. "Oskar, glej!" Kozina je stala za njim, na glavi je imela ve-ec> ličica so ji žarela. Sestra se je ustavila pred jučo deklet in nosila veliko škatlo učiteljici, Ro-la je imela v rokah cukren križ in moža, ki ple-a palici. "Glej; gospodična učiteljica mi je nakupila ■ škatlo. Kaj imaš pa ti?" Gblila ga je rdečica, Japonskem. "Poslušaj, kako streljajo." Spet pištola! Oskarju je šlo na jok. "Kje je, ali je pozabil?" se je vprašal. Domišljija mu je spet slikala šotore, v njih kolače, piščalke. "Bogve kaj ima Rozina v tisti škatli?" se je vprašal. Zdelo se mu je, da čaka že celo večnost. V žepu je otipal desetico, ki mu jo je dal kaplan ob biri. Sam ima denar in vendar mora čakati, si je mislil. Nazadnje ni mogel več ostati; zaril se je v gnečo in ker je bil majhen, je kar vtonil med množico. Tistikrat sta se vrnila tudi orožnik boter in gospodična. V roki je nesel malo škatlico. Bogve, kaj je bilo v nji? Oskar pa je bil majhen in ni vedel, kako se je njegov boter zadovoljno smehljal. Si pa sam kupi pištolo; več kakor desetico ne stane, je sklenil in rinil naprej. Boter ga pri zidu ni našel. Oskar pa ni mogel k šotorom; bilo je preveč ljudi, zato je pomaknil klobuk na čelo in si delal pot na prosto. Ničesar ni kupil, ničesar ni videl in vendar je imel svojo desetico v žepu. Solze so mu prišle v oči, v srcu mu je bilo težko. Naslonil se je na ograjo in gledal na njive. Tam ga je našla Rozina. "Kaj pa ti je, da jočeš?" "Nič!" je rekel in se ni ozrl. "Pač!" "Na nogo so mi stopili!" je rekel in se zlagal. Saj ni, da bi morala vse vedeti! "Na, Oskar, ta kolač!" Ni je pogledal; ko mu je ponudila kolač tik pred oči, je udaril po roki in kolač se je prelomil. Deklica je osupnjeno pomislila in vprašala: "Kaj ti je?" "Nič! — Pusti me!" Rozina bi se bila najrajša zjokala, solze je čutila v srcu, v grlu in očeh. "Ali si bolan?" "Nisem!" Osk^tr sq ni ozrl, le prelomljen kolač je videl pred seboj in molčal. "Gospod, Oskarju so stopili na nogo," je hitel otrok, ko je zagledal orožnika. Tistikrat je vzkipel deček. "Pojdi, pusti me! — Jaz sem jezen!" Rozina se je obrnila in čutila solze v grlu. Oskar je zaslišal za seboj smeh neznane gospodične. "Kaj ti je?" Oskar je trdovratno molčal. "Ali hočeš, da kaj kupim?" ga je vprašal boter orožnik in pozabil na škatlico v roki. Oskar je molšal. Zakaj vprašuje, saj vidi sam, da še nimam pištole, je pomislil. Tistikrat je priščebetala mimo gruča otrok in streljala in pokala in piskala in se smejala. Orožnik se je domislil. "Hočeš li pištole, Oskar?" Takrat je Oskar dvignil glavo in skozi solze so se mu zasmejale oči. "Morda se res joče radi pištole?" se je smeje spomnila neznana gospodična. "Pa pojdita jo kupit!" Oskar je obrisal solze iz oči, a ni dvignil glave. Orožnik ji je dal škatlico in prijel Oskara za roko. "Ne jokaj! Kupiva jo še lahko." "Saj mi ni do nje!" se je domislil, da je rekel: "In da bi jokal, saj nisem otrok." Gospodična se mu je spet nasmejala in ga pogladila po glavi. Nato je sledil botru k šotorom; kramar je bil že hripav. "Da bi prej vedel, gospod, bi bil prihranil-Petdeset jih je primanjkalo, gospod! — Skoda! —-Vzemite pa konjička!" "Saj nisem otrok, da bi vozil za seboj na niti," je polglasno pripomnil Oskar. Pištol ni bilo več. "Žal mi je, gospod; prepozno je," je rekel tudi zadnji kramar. "Prepozno; gospodična je kriva, ker ga je zamotila!" Toliko da ni glasno izgovoril teh besed. Vsi drugi imajo pištole in kolače in piščalke, samo on je praznih rok. Pa je bil ponosen na svetlo sabljo in svetle gumbe in rdeče vrvice. "Ne de nič; naročim ti jo." "Ni treba!"'V tla je pogledal in si pomaknil klobuk na oči. "Ali ni ničesar?" je vprašala gospodična in njeno lice se je poredno smejalo, tudi v njeni besedi je bil smeh. "Ne jokaj!" Priklonila se je k njemu. "Torej si se vendar jokal radi pištole!" "Ne!" Gledal je v tla in lice mu je zagorelo. "Ne jokaj! — Glej, vzemi škatlico!" "Ne jokam!" je stisnil zobe, na licu je čutil solzo. "Imejte svojo škatlo!" Pa je pomislil: Rozina svoje ni mogla nesti. Ko je gospodična zagledala solzo na licu, se je zasmejala njegovim besedam. "Obriši se in vzemi." Stisnila mu je v roko in pristavila: "Ne bodi jezen in poglej!" Oskar je pogledal izpod klobuka in videl, da se je okoli njega nabral krog ljudi in da so se ti ljudje smejali. "Kaj mu je?" "Menda nima pištole!" je pristavil nekdo. Ko mu je stisnila v roko, je zagorelo v njem-Prazna škatlica je najbrž in če bi odprl, bi se mu vsi smejali. Stisnil jo je v roki ob ti misli, dvignil in vrgel ob kamen. Zažvenketalo je in se mu zakotalilo pod noge-Stresel se je, osupnil in kriknil, kakor da ga je nekaj zbodlo. "Ura! Ura je!" Obrnil se je v plot in zaihtel. Mati Jezusova je bila tam. (Jan. 2,1.) P. Bernard, O. F. M. UpIRVl čudež je naredil Jezus na ženitnini v glasi tisti odstavek Janezovega evangelija. Mi-yVs Kani Galilejski. Sveti Janez nam je na- slim, da bo zanimivo brati, kako novejši razisko-JSaSjI pisal v svojem evangeliju poročilo o tem vavci evangelijskih poročil in celega Jezusovega Cl'dežu prav na kratko. Znano je vsem, kako se življenja pojasnujejo dogodek na ženitnini v Kani. Evangelij pravi: "In mati Jezusova je bila <'m." Nj zapjsan0; (ja je biia povabljena kot ena 'Zrned svatov. Iz teh besed in pa iz poznejšega °Sodka sklepamo, da je bila Marija na ženitnini ne kot povabljen svat, temuč med tistimi delavci ln delavkami, ki so imeli ženitnino pripraviti in 'la nJej streči. Prav verjetno je, da je bila Ma-llja ena izmed kuharic. Po amerikansko bi rekli, da so imeli v Kani a weckling party". Kadar se pripravlja "party" j e,,ekoli vrste, je treba najprej misliti na pri-j avljavni odbor, "committee". Tudi za ženitnino 11 tako delajo v Sveti Deželi še dandanes. ^ Preprosto ljudstvo tam še danes nima poseb-v° C'0S^ Prilike za razna razveseljevanja in zahaja'. Še manj je bilo takih priložnosti pred 2000 e*e l' Zenitnine so pa bile velike izjeme. Tudi ^^sta se jemala fant in dekle brez posebnega pre-Zenja, je morala svatovščina trajati po več dni, (jajS^0 kar po ves teden. Ob takih prilikah je 0 ljudstvo duška svojemu veselju in živahna Ha fTa Je nadomestila mnogo dolgočasnih ur za "al in za naprej. II je h' se P1'iPraviJa-'a gostija v Kani. je i • MariJ'a sama v SV0Ji nazareški hišici. Jožef k 1" najbrž že davno mrtev, Jezus je prav pred Jei odšel tja doli k Jordanu, da se da krstiti 110zu in zbere okoli sebe prve učence. Ijj Prelepo je bilo dotlej življenje Mariji v druž-v Gzusovi. Tako nebeško lepo sta se razumela. ?'Us -Ja Je oskrbovala skromno gospodinjstvo, Je-je ,le vodil dalje Jožefovo delavnico. Sprejemal 1}clr°čila, odnašal izdelke naročnikom, bržkone ^Ij 1 Pa tam obložen s tesarskim orodjem k temu d0 gospodarju, da mu popravi ostrešje, na- kak tram ali kaj podobnega. dne je pa nenadoma zložil orodje v ^at' ,Zapr' delavnico, odpravil se z doma in rekel Povs 1: ? P)0S°m ! Skoraj gotovo Mariji ni bilo Sluti]m jasno, kaj in kako bo sedaj Jezus začel. Pač a Je> da ima priti nekaj velikega. Zato je njeno' a Pustila Sina po njegovih potih, vendar je bljgj Starinsko srce bridko pogrešalo njegovo Število "povabljenih" ni bilo natančno zaokroženo. Med svati niso bili morda le sorodniki ženina in neveste. Vsi mogoči sosedje in znanci iz domače vasi in iz sosednjih so vedeli, da jim bo prost dostop na ženitnino, zato so se že naprej veselili tistih dni in se menili o tem, da bodo šli in kako se bodo imeli. Nekaj se je pa pričakovalo od vseh gostov. To namreč, da bodo po svojih močeh prispevali k jedači in pijači. Kedor je bil namenjen, da bo precej dolgo ostal, je moral tudi več darovati. Vendar je treba vedeti, da so bili ljudje glede tega mnogo skromnejši kot so te vrste svatje dandanes. Ce bi one svate v Kani postavili pred dandanašnje svatovske mize, bi pač ne vedeli, kako se je treba lotiti vseh teh dobrot. Posebni odbor je torej moral skrbeti, da je že nekaj časa pred ženitnino zbiral živila in vino. Pa tudi med ženitnino samo so mnogi še prinašali. Zlasti je bilo treba paziti na vino, da se je ohranilo v redu. Močnega niso pili. Mešali so ga z vodo in mu dodajali dišav za zboljšanje okusa. Še so prihajali z delom in naročili. "Hej, Marija, kje je vaš Jezus?" "Dober dan! Ali Jezusa ni doma?" "Kedaj se vrne naš mojster?" Taka in podobna vprašanja so se slišala ob zaprtih vratih delavnice. Marija je odgovarjala kot je vedela in znala, gotovega pa sama ni nič vedela. Ni mogla prikriti, da ji je težko pri srcu. Pa se je raznesla govorica o bližajoči se ženitnini. Kana ni bila daleč od Nazareta. Zvedeli so, da je Marija sama v svoji hišici in so si mislili, da ji bo še v razvedrilo, če jo. pokličejo v odbor za priprave. Čas sedaj vsekako ima, gotovo bo sprejela. Res je sprejela. Saj je šlo za stvar, ki je bila dobra. In kdo bi mogel pričakovati, da bo Marija rekla ne, če je prošena, naj gre pomagat? Tako je prišla v Kano in se lotila dela. Povedali so ji o vsem, kar je zadevalo ženitnino. Koliko je že skupaj jestvin, koliko se je nabralo vina, koliko gostov bi se utegnilo zbrati. Med tem je bil Jezus zbral okoli sebe prve učence in med njimi je bil Natanael, doma prav iz Kane Galilejske. Odločil se je bil za pov^atek v Galilejo in učenci so šli ž njim. Morebiti so se ravno zavoljo Natanaela ustavili v Kani. Takrat bila ženitnina že kje v sredi svoje poteka. Vsa naselbina je bila pokonci. Nekateri so se še zadrževali na veseličnem prostoru, drugi so bili že doma, marsikdo je imel namen, da bo šel še malo pogledat. Natanaelu so pravili, da je zamudil lepe čase, prigovarjali so mu, naj vsaj sedaj še stopi tja. Jezus in njegova družba so tudi zvedeli, da je Marija "on the committee". Jasno je bilo, da pojde tudi Natanael. Toda ker je bil privedel s seboj v naselbino število prijateljev, je imel pravico, da jih vzame tudi na ženitnino. Se posebno zato, kar jo imel vod,la družbe, Jezus iz Nazareta, tam svojo mater. Toda če je moral Natanael poslušati pripovedovanje, kako "good time" je na ženitnini, je ime tudi on kaj povedati rojakom v Kani. Poveda jim je o Jezusu, da so on in njegovi tovariši ravn0 v tem Jezusu zaslutili obljubljenega Mesijo. Poslušali so in gledali. Prav verjetno se ^ glasilo, toda kar tjavendan menda Natanael tu^1 ne govori. Saj je znan kot moder človek in resnobno življenje za seboj. Najbolje bo, da pe skušajo sami prepričati. Ko se je razneslo, da je Jezus na ženitnini, jo mnogi na novo mahnili nazaj med svate. P1 '6.476 duš. Pase jih 13 dušnih pastirjev. ®ak jih tedaj pase 105.882. Itd. Vseh nad 16 I i)°nov duš celotne države, na ozemlju, ki meri 1-704 kvadratnih kilometrov, mora oskrbovati 1024 duhovnikov. V Zedinjenih državah Sev. A-merike je samo pet in četrt milijona več katoličanov kot v Mehiki, pa jih oskrbuje 29.872 duhovnikov. Kako more en duhovnik, če bi se hotel tudi pretrgati od dela, vspešno skrbeti za 100.000 duš, ko bi bile tudi vse skupaj ? Tako ravnanje vlade ne pomeni nič drugega, kot katoličanom počasi iz-srkavati krščansko kri. Sicer pa to vladni organi kar javno priznavajo. Neki delegat revoluci-jonarne stranke je na polna usta izpovedal: "Naš boj je boj proti Bogu, ker je Bog nekaj — perverznega." MESTO KRUHA — SVINCA. ^ Rumunski list "Telegraph" poroča, daje neko trgovino za živila. Najprej jih je sto dobilo jih i soldateska v Odesi postrelila 400 svo- mesto kruha svinca. Ker se je pa -tudi del voja- lastnih bratov, ki so se izstradani navalili na štva pridružil stradajočim, je vojaški poveljnik prosil za ojačenje. Prihitela pomoč jih j.e.postre- .vilu : Če. kdo kruha hoče, daj mu svinca, da bo en-lila še 300. Nič novega. Saj je splošno znano krat za vselej sit. in že vsakdanje, da se boljševiki ravnajo po pra- * Radio-apostol Rev. Coughlin nedeljo za nedeljo tako temeljito izprašuje vest kapitalistom, da njih živci tega več ne morejo mirno prenašati. Nekako tako jim je kot piščetu, ki na mravlišče zaide. Nekaj časa so mu na razne načine skušali zamašiti usta, celo z bombo. Ker ga pa niso mogli ugnati, ampak ga le še bolj razkačili in ojunačili, so prišli na novo idejo. Tščejo radio-govornika, ki bi mu BOJ POTOM RADIO. bil kos. Na razpolago bi mu dali radio-omrežje obsegajoče celo Unijo. Govoril bi vsako nedel.1° tri do štiri ure za Rev. Coughlinom in zavračal njegova izvajanja. Na ta način upajo osvoboditi deželo tega "javnega sovražnika št. 1." kot pravijo. Pač laskavo-priznanje za Rev. Coughlina-Jim bo li ta načrt vspel, bo pokazala bodočnost. 300 PRAVOSLAVNIH DUHOVNIKOV KONVERTIRALO. Iz Besarabije poroča Rev. Marioz, A. A. da je tam prestopilo v katoliško cerkev 300 pravoslavnih duhovnikov. Besarabija je bila, kot znano, pred svetovno vojno ruska provincija. V verskem oziru je bila izvečine pravoslavna, odvisna od pravoslavnega patrijarha v Moskvi. Po vojni je politično prišla pod Rumunijo. Ta je pričako- vala in delala na to, da se tudi cerkveno združi s samostojno rumunsko pravoslavno cerkvijo. Ona je pa začela obračati oči proti Rimu. Kljub veli' kemu nasprotovanju vlade se je 300 duhovnikov že zedinilo s katoliško cerkvijo, ki bodo potegnili za seboj tudi ljudstvo. Nadaljne gibanje za zedi-njenje je v teku. LITRSKA BERNARDKA — SVETNICA. Na praznik Brezmadežne je bila slovesno proglašena za svetnico nekdanja priprosta lurška pastirica, poznejša redovnica. Bernardka Sour-birous, -splošno znana pod imenom Lurška Bernardka. Slovesnosti se je udeležilo 50.000 ljudi. Razume se da so bili Francozi sorazmerno najšte-vilneje zastopani, zlasti še iz okoliša Lurda. Med njimi je bilo dvajset sorodnikov nove svetnice. Sv. očeta je pri proglasitvi obkrožalo 20 kardinalov in 100 škofov poleg druge višje in nižje duhovščine brez števila. Navzoč je bil tudi nadškof kav-tagenski, ki je sam na priprošnjo Bernardke čudežno ozdravil. Ta čudež je bil pri proglašenji1 merodajen. S proglasitvijo Bernardke za svetnico, ji je bil določen tudi nov godovni dan. Njen spomin se bo poslej obhajal vsako leto 10. apr., ka> naj si dobro zapomnijo tisti, ki bodo svoje hčerka dali krstiti na njeno ime. MATI USMILJENIH SESTER SVETNICA. Sledečega marca bo proglašena za svetnico bi. Ludovika Marillac, soustanoviteljica "Družbe hčera krščanske ljubezni sv. Vincenca Paveljske-ga", ki jih mi kratko imenujemo usmiljenke. Kdo jih ne pozna, teh angelov krščanske ljubezni. Armada 40.000 teh golobic frfota po širnem svetu med bolniškimi posteljami, obvezuje telesne rane in vliva balzam v duše. Zanimivo pri kanonizaci-ji njih duhovne matere bo to, da bo igral pri končnem procesu odločilno vlogo tudi en čudež, ki se je zgodil v Ljubljani. Slovenska usmiljenka S-Veronika z dekliškim imenom Agneza Hočevar, k' je bila jetična, je na njeno priprošnjo 29. jan. 192j> hipoma ozdravela. Posebna komisija, ki je pre" štirimi leti iz Rima došla v Ljubljano, je čudež S pomočjo zdravniških in bogoslovnih veščakov preiskala in ga kot takega potrdila. Sele zdaj se je to zvedelo. Po novejših ruskih virih okrog 26 milijonov brebožnih. Od teh je 6 milijonov borbenih ateistov, ostalih 20 milijonov pa praktičnih, ki sicer simpatizirajo z borbenimi, sicer se pa izpostavljajo za brezboštvo. Še vernih pravoslavne ruske cerkve je 70 miljonov. Vernih drugih krščanskih cerkva je 11 milijonov. VERSKO STANJE V RUSIJI, je ondi točasno Boljševiki s svojo brezbožno žetvijo nikakor mg0 zadovoljni. Neprestano snujejo nove načrte, & bi bila bolj vspešna. S tega stališča so sporazu^1 z Ameriko prav hladno vzeli na znanje. Zlasti j1*1 boli, da so morali to prijateljstvo plačati z verskimi koncesijami napram Amerikancem, kar srna' trajo za toplo zaušnico. MR. LOUIS ADAMIČU V ALBUM. Državni tajnik v Mr. F. Rooseveltovem kabinetu, Mr. Wallace, je na zveznem koncilu ameri-Kih protestantskih cerkva pretresal vprašanje, atera cerkev ima v rokah ključ do bodočega, boljša socialnega reda. Da brez vere in cerkve ni sliti na zboljšanje družabnega reda, to je govor-nik glasno in jasno izpovedal. Podčrtal je, da je vladajoče socialne-ekonomske krize pomanj-a^je nekdanje vere. A navzoči protestantje so 111 Prepričani, da bo tej njegovi ugotovitvi sledil Poklon: Vi imate ključ do boljše bodočnosti! Vi Jl morate postaviti edini solidni verski temelj. Pa ako so bili poparjeni, ko je ostentativno nadalje- val, da se bo treba vrniti nazaj h krščanstvu drugega ali tretjega stoletja in mogoče celo v srednji vek. — Pardon Mr. Wallace, v drugo in tretje stoletje h krščanstvu srca, v srednji vek pa h krščanstvu duha. — Vsekako pa daleč nazaj, Mr. Adamič, v "krščansko temo", pred katero vas taka mrzlica trese. Zato za vsak slučaj le ohranite ljubezen do domovine, v katero ste "padli". Je le dobro, če ima človek za vsak slučaj dva doma. Mene pa zelo veseli, ker je izvečine paganska Amerika prva začela spoznavati, da v nove zarje vodi samo ena pot, pot vere, pristne in nepokvarjene krščanske vere, ki jo hrani samo katoliška cerkev. AKADEMIKI SE VRAČAJO K VERI. , Na praznik sv. Družine, 7. jan., je bila v cer-^ sv. Janeza, Champaign, 111. izredna slovesnost. ed akademsko službo božjo, kateri je prisosto-1000 slušateljev illinoiškega vseučilišča, je redne službe božje za katoliške akademike trikrat na leto verska predavanja za vse slušatelje vseučilišča. Sad teh predavanj so ti mladi konvertiti. V desetih letih, kar mu je bila izročena skrb za Zastopnik A. M. Br. Antonin se bo prihodnje dni mudil v državi Ohio. Priporočamo ga naročnikom za prijazen sprejem. Pojdite mu na roko. 13 akademikov istega vseučilišča sprejetih v ^toliško cerkev. Sprejel jih je Rev. John A. ^rien, kaplan katoliških slušateljev, ki jih je ri mesece na to pripravljal. Njegova zasluga je ("> da so našli pot do resnice. On ima poleg katoliške akademike imenovanega vseučilišča, jih je že 278 pripeljal v naročje matere Cerkve. Ti, ki so bili sprejeti 7. jan. niso prej pripadali nobeni cerkvi. ŠE IZ SOVJETSKE DŽUNGLE. SkuŠ; Neki mlad Rus je na podlagi svoje lastne nje v "The Saturday Evening Post" takole opisal zakonsko življenje v sovjetski džungli: Biti ^ anajstkrat oženjen ali omožena in razporočen vazporočena, je v sovjetski uniji nekaj čisto oz V8akd sebno anjega, zlasti med mestno mladino. Po-značilen za tozadevne razmere je slučaj ne- značilen za tozadevne razmere je slučaj ne-la J.enmgradske metuljčice. V treh letih je ime-manj kot 27 mož. Mož, s katerim je bila ga °Cena, ne ljubimcev. In z vsemi je imela ene-y otroka, iz katerega je pa znala kovati kapital. 11 27 mož je tirala pred sodišče, kot očete otro- ka in jih tožila, za alimentacijo. Seveda je vsakega kje drugje tožila. Končno ji je pa oblast vendar prišla na sled. Ce je za to dobila kako medaljo, zgodovina ne poroča. Tako je po mestih, kot ve dotični poročati. A tudi po deželi se dobe taki metulji. Ce je kakemu boljševiškemu mu-žiku žena opešala, jo požene iz hiše in dobi kako amazonko. — V naravi so metulji in metuljčice znanitelji pomladi, v človeški družbi pa oznanjajo džunglo, iz katere se ne čuje smeh, ampak zverinski glasovi. Preganjenje vere v Rusiji. Jan. Oblak. pO vsem katoliškem svetu so se na dan sv. Jožefa 19. marca 1930. leta vršile spravne molitve za kristjane v sovjetski Rusiji. Sv. Oče Pij XI., sam je v slavnostnem pismu z dne 8. februarja imenovanega leta zaukazal katoličanom to pobožnost in sam je razglasil, da bo ta dan nad grobom sv. Petra daroval v ta namen daritev sv. maše. In njegova okrožnica je izzvenela v preroški poziv vsemu krščanstvu: "Prepričan sem, da bo božja previdnost v naprej določenem trenutku pripravila in nudila sredstva, ki so neobhodno potrebna za obnovitev nravnih in gmotnih razvalin v tako razsežnih pokrajinah, ki obsegajo šestino sveta. Zato se osredotočimo v pobožni prosivni in spravni molitvi, ki bo izprosila, kakor upamo, božje usmiljenje ruskemu narodu." In sv. Oče navaja v tem pozivu razloge, ki so ga prisilili, da je izdal ta proglas. Ti razlogi so: Boj zoper vero v Rusiji ne ponehava, marveč zavzema takšen obseg, tako silovitost in počenja take grozovitosti in strahote, da jih človeške moči ne morejo popraviti. Brezbožnost še vedno narašča. Ob zadnjih božičnih praznikih je bilo na stotine cerkva v Rusiji zaprtih, na stotine svetih podob sežganih, prazniki odpravljeni. Šli so tako daleč, da so bili delavci prisiljeni odpovedati se veri ali pa jim vzamejo stanovanjske izkaznice. Po ruskih Boj proti Bogu Sedanja boljševiška organizacija je silno zapleteno tka-nivo, v katerem pa je mogoče razločevati tri temeljne sile: 1.) vlado sovjetske republike, 2.) rusko komunistično stranko, 3.) tretjo internacionalo ali komintern. Dočim prvi dve mogočni instituciji delujeta izključno v Rusiji, je naloga III. internacionale, da razprede svoje delovanje po vsem svetu. In dasiravno se omenjene tri organizacije teoretično znatno ločijo druga od druge, pa v praksi nastopajo vse tri enako, zasledujoč isti skupini cilj z istimi ljudmi na čelu. Vlada republike se nahaja v rokah voditeljev komunistične stranke, in ta je članica tretje internacionale ter se ravna po njenih navodilih. Člani vlade in stranke so istočasno vodilni činitelji kominterna in vplivajo tako na delovanje vseh komunističnih strank vsega sveta. Nazori III. internacionale so obvezni za vsakega komunista. Komintern posveča v boju proti "buržoaznim predsodkom" posebno pozornost boju proti veri. Deloma hočejo boljševiki uničiti predvsem vero in staro moralo, ker so v direktnem nasprotju z njunimi načeli, deloma vidijo v cerkvi orodje buržoazne nadvlade, katera ima na ljudstvo vpliv, ki nasprotuje njihovemu vplivu. Lenin je nekoč zapisal: "Nravno je vse, kar koristi komunistični stranki." Ne gre jim namreč za proti klerikalno borbo, marveč za boj naravnost proti pojmu Boga samega. Treba je voliti med Bogom in Leninom. Razvidno je to iz knjige "Abecoda komunizma' od Buharina in Preobraženskega, dveh velikih teoretikov boljševizma. "Nekateri površni komunisti razumevajo to tako: verami ne brani biti komunist, verujem v Boga enako kakor v komunizem. Moja vera v Boga me ne ovira, da se ne bi bojeval za stvar proletarske revolucije. Tako razumevanje je že v svojem temelju dvomljivo. Vera in komunizem sta dva povsem nezdružljiva pojma." Dalje pišeta ista avtorja: "Tudi v praksi je komunizem popolnoma nezdružljiv z vero. Taktika komunistične stranke zapoveduje pristašem določen način ravnanja. Med smernicami komunistične taktike in zapovedmi vere pa so zelo pogosto nepremagljivi razpori. Komunist, ki zametuje zapovedi svoje vere in ravna po smernicah stranke, preneha biti veren. Nasprotno mestih so prirejali nesramne maškeradne prizore. V spre-vodih si videl številne vozove, na njih so nedorasli mlade* niči, fantalini, oblečeni v mašna oblačila, sramotili sv. kr'z-pljuvaje po njem. Na drugih vozovih so bila postavljen3 božična drevesa, navešena z lutkami, predstavljajočimi toliške in pravoslavne duhovnike. Po drugih krajih so s1 mladi fantje dovolili nedopovedljivo bogokletno početje proti križu. 19. marca 1930 je katoliški svet izpolnil prošnjo sv-Očeta. Katoliške cerkve so se združile v mogočen molitve' ni zbor, ki je klical k Bogu in ga prosil pomoči za nase nesrečne ruske brate. Toda težko je moliti, ako človek ne ve nič določnega o pravem položaju razmer, ki naj za njih odstranitev mol'' Radi tega je potrebno, da spoznajo katoličani resnično sliko ruskega trpljenja, da si napravijo lastno sodbo in tako ten' gorečnejše molijo za Rusijo. Zapadna katoliška javnost predvsem katoliški Slovani, morajo zvedeti resnico ter se seznaniti z dejstvi. Zgolj dejanska resnica prepričuje bo') nego kakoršnekoli zanosne besede, in je često groznejša >n strahovitejša, kakor bi si človek mislil. Zato objavljamo nekaj golih dejstev, povzetih iz zanesljivih virov, namenoma smo izbrali takšne dogodke, ki izvl* rajo po večini iz uradnih poročil sovjetskega tiska. in veri v Rusiji. pa verujoči, ki se izdaja za komunista, ruši smernice stranke z ozirom na zapovedi svoje vere, preneha biti k°" munist." 2e iz teh par citatov je jasno, na kako silen odpor zadene pri boljševikih vsaka verska misel. Pri tem gre za vprašanje taktike in za vprašanje načelnega naziranja; kajti vera zasidrana v stvarstvu nasprotuje načrtom III. internacionale' Lunačarsky, komisar za šolstvo, je rekel na shodu v Moskvi "Mi sovražimo krščanstvo in kristjane; najboljše izmed njih moramo smatrati za naše najhujše sovražnike. Pridi-gujejo ljubezen do bližnjega in usmiljenje, kar oboje nasprotuje našim načelom. Krščanska ljubezen zavira razvoj revolucije. — Proč z ljubeznijo do bližnjega! — Mi potrebujemo sovraštva. Mi moramo znjtf*} sovražiti, kajti le tak" bomo osvojili ves svet." Iz te ideologojie izvirajo vladne instrukcije in komun1* stična taktika. Naslednji članek iz okrožnice ruske komunistične stranke dokazuje to več ko dovolj: "V naših naredbah je bila vera izrecno proglašena za zasebno zadevo vsakega poedinca. Medtem ko oportunist) razlagajo te besede v smislu, da se mora država nasprot' veri zadržati nevtralno, trdi nasprotno revolucijski marks'^ zem, da je država dolžna brezobzirno se boriti proti veri- Podobna načela ne zadevajo izključno Rusije, temveč se morajo razširiti po vsem svetu. Stepanov piše v svoj' knjigi: "Cilji in metode protiverske propagande", ki jo Je leta 1929. izdala sovjetska vlada: "Protiverska borba sovjetske vlade se ne sme omejiti zgolj na Rusijo, marveč se mora razpresti po vsem svetu. Boj se mora voditi v moha* medanskih in katoliških deželah za istim ciljem in z istim) sredstvi. Razlika je edino v tem, da bo trajal boj dalje a'1 krajše, po tem, za katero deželo gre." Z namenom, da pobijajo verstvo, razvijajo boljševiki živahno delovanje: bibliografični priročnik protiverske p1"0' pagande, izdan 1. 1926 od države SSSR, navaja 1498 spisoV; ki so izšli v založbi sovjetske vlade! — vsi časopisi (v RusU1 ni zasebnega tiska, tam je samo državni tisk), redno zasmehujejo in sramote krščanstvo. En list — "Brezbožnik" "*" je posvečen izključno širjenju protiverskih naukov. Njeg°v namen je jasno izražen v manifestu Lunačarskega, ki Je bil objavljen v prvih številkah: Iz dna srca želim "Brezbožniku" popoln uspeh v njegovem boju proti upornemu strašilu Boga, ki je povzročilo toliko satanskega zla vsemu človeštvu v teku zgodovine." Isti list je objavil Leninovo podobo; okoli podobe so blesteli tile napisi: Delo "Brezbožnika" je delo Leninovo. — Mi se moramo boriti proti veri. — Vera je uspavalno sredstvo za ljudstva. — Šolski učitelj mora biti brezbožnik." Menjanje protiverske taktike. V praksi se je državna politika v verskih in cerkvenih zadevah tekom časa spreminjala. Tega ne bomo podrobno °Pisovali, naznačiti hočemo le njene glavne menjave: Spočetka je sovjetska vlada menila, da se ji z lahkoto Posrečilo pomesti vero iz svete Rusije. Zato jo je besno preganjala; jemala in plenila je cerkve, morila škofe in duhov-|»ke. Toda kmalu se je pokazalo, da narod ne da svoje vere "i ne izda svojih starodavnih cerkva, v katerih so molili °četje in dedje. Tedaj so boljševiki začeli z notranjim razkrojem pra- voslavja. Zato so podpihovali brezvestne duhovnike, da naj oznanjajo "obnovljeno krščanstvo". Kakor gobe po dežju so rastle razne cerkvene novotvorbe, kakor "živa" cerkev "obnovlenčeskaja", "prvoapostolska" itd. Patrijarha so poniževali in vrgli v ječo, a dasi se patrijarhalna cerkev ni mogla braniti, je vendar postalo jasno, da razkol nima bodočnosti in ne bo kos krščanski cerkvi. Verniki so vztrajali v nji, odpadli duhovniki so se skesali in vračali nazaj — prizadevanje boljševikov se je izkazalo za brezuspešno. Kri trpinov je spojila vse vernike v trdno celoto. Iztrebiti duhovnike! lznova je nastal obrat in sovjetska vlada je obvladala umetnost ne delati mučenikov". Oropala je duhovnike ^seh državljanskih pravic, onemogočila jim je preživljanje, ker jim ni dajala krušnih izkaznic, zaplenila jim je stanovanja, ni jim dostavljala pisem ter navajala komunistično gladino, da naj preganja duhovne, jih sramoti in se norčuje 'z njih. Danes je ruski duhovnik — po človeško povedano — "ajubožnejši in najnesrečnejši stvor na svetu, nekak pes, ki 8a smatrajo za "nedelujočega", in zato nima pravice do <-*kzistence. Zanj so samo dolžnosti, pravic nima nobenih: 'le sme voliti, ne sme biti pri delu zaposlen, nima skoraj ni-kakih prejemkov, njegovi otroci (pravoslavni popje so ože-"Jeni) ne smejo biti niti sprejeti v državne šlužbe, ne na Univerzo; to je življenje, polno neprestanega trpljenja. Boljševiki zasledujejo zgolj ta cilj: ustrašiti, zbegati duhovnika ,n ga prisiliti, da se odpove svojemu poklicu. Tu je treba junaške, nepremagljive vere, da je mogoče prenašati podob-110 vsakdanje zatiranje. Marsikateri človek je pripravljen iti v smrt za svoj ideal, malokdo pa se odloči prenašati stalno trpljenje, ki ne vzbuja ne občudovanja ne sočutja, ker je postalo vsakdanji pojav, za katerega se nihče več ne zmeni. To zatiranje in prikrajševanje pravic duhovništva se vedno stopnjuje. Najboljše, najgorečnejše škofe in duhovnike pošiljajo v pregnanstvo v Sibirijo in na Solovecke otoke, kjer morajo v poseb koncentracijskih taborih težko delati, dokler ne uraro od mraza, lakote ali sušice. To je "suhi" umor, ki ima namen uničiti sicer duhovščino, a tako, da bi ljudstvo ne ohranilo spomina na posamezne mučence. Tega so se boljševiki do poslednje dobe najbolj bali, da ne bi krščanstvo v Rusiji dobilo novih mučenikov, katerih jasni zgled bi narod vabil k posnemanju pri delu verske obrambe. Zato jih povečini niso obsojali v hitro smrt, marveč k počasnemu umiranju, pričakujoč, da ljudstvo ne bo razumelo te vrste preganjanja in se ne bo navduševalo za trpine, katerih junaštvo gineva nekje v daljni Sibiriji, ne pa pred očmi vseh. Zasmehovanje Boga in vere. Uničiti duhovščino, ni edini smoter boljševiške protiverske politike. Njen glavni namen je odstraniti krščansko "moralo in prevzgojiti vse prebivalstvo v duhu komunistič-. "'h naukov. Zato razvijajo razne od države podpirane °rganizacije živahno delovanje in skušajo uresničiti svoj Prosvetni program". Na prvem mestu je kričava brezverska propaganda, ki eia s surovimi in silno drastičnimi sredstvi: razširjajo se bogokletni in sramotilni plakati, predstavljajoči n. pr. Kristusa, kako se dogovarja s kapitalisti, da združeni zasužnijo delavca; smeši se duhovščina in poglavarji cerkve, tako papež, patrijarhi, rabini; prirejajo se "znanstvena" predavanja, na katerih govorniki rasmehujejo krščanstvo, presveto Trojico, Jezusa Kristusa, Mater božjo. Za zgled podobne agitacijske literature navajamo del članka, objavljenega v sedmi številki (iz leta 1924) časopisa "Brezbožnik". "Očenaš". "Oče naš"I Kako premeteno! In mi, siromaki, smo Vse doslej mislili, da je za stvarjenje novega človeka treba Vcdno očeta in matere. A ti, naš Gospod, očividno veš še ?a clr"go sredstvo! "Kateri si v nebesih". To je samo po sebi jasno. Ti ,le veš nič o človeškem dejanju in nehanju, in seveda nimaš na 2cmlji nič opraviti. . Posvečeno bodi tvoje ime". Počakaj še malo! Pri-. Sc' nam še nekaj časa, da se kaj naučimo, in tvoje ime 50 temeljito "posvečeno". "Pridi k nam tvoje kraljestvo". Neprestano blebetaš 0> Hi, mi imamo svojo delavsko republiko. Zgodi se tvoja volja". Glej, to je že hujše! Ti go- voriš enkrat o vladi, drugič o volji. Rekli smo že, da zdaj vladajo pri nas sovjeti. "Kakor v nebesih, tako na zemlji". Nikar vendar ne čenšaj; pometli smo vse kralje s površja zemlje. To naj zadostuje, da ne navajamo še drugih citatov. To bogokletstvo, ob katerem zastane človeku kri v žilah, se je kmalu pristudilo ruskemu ljudstvu; nehal je prenašati podobno poživinjenost. V mnogih krajih je prišlo do tega, da so kmetje nagnali in pretepli gledališke diletante, ki so prihajali iz mest v vasi ter prirejali protiverske gledališke predstave. Preganjanje ni ustrašilo duhovnikov, nasprotno, mnogo mladih ljudi se je posvetilo duhovniškemu poklicu, da ne oslabi in ne opeša Kristusova vera. Satanska pobesnelost se je izjalovila. Vlada je ugotovila, da so vsa ta sredstva odpovedala in da je ponižano krščanstvo vendar ostalo nepremagljivo. Nastal je novi preobrat, ki traja še danes — besni napadi na duhovnike, moritve v množicah, deportacije, divje bogo-kletstvo, krvavo protiversko divjanje, zapiranje cerkva, odpravljanje praznikov in reforma koledarja, po kateri mora biti odstranjena nedelja in uveden petdnevni teden. Vse verske občine v Rusiji, tako katoliške kakor pravoslavne, trpe zdaj nečuvene napade. Današnji boj je tako besen, kakor doslej še nikdar ni bil. Služabniki oltarja so obdol-ženi raznih protidržavnih zločinov in obsojeni, čeprav nimajo niti najmanjše krivde. Cerkve spreminjajo v žitne kašče ali v delavske društvene lokale. Ob velikonočnih praznikih, leta 1929 so hodili po mestnih ulicah sprevodi brezbožnikov, ki so nosili vero zasmehujoče plakate. Ljudstvu so zaplenili svete podobe in jih kar v kupih sežigali-Boljševizem hoče, da bi ne bilo nič več teh, ki morejo darovati sveto mašo, 011 hoče uničiti vse cerkve in tabernaklje, on si na vso moč prizadeva, da iz človeškega spomina izgine pojem Bog, vera, cerkev. Po statistiki iz konca leta 1926 je bilo v Rusiji 33.699 cerkvenih organizacij (župnij, samostanov, človekoljubnih društev itd.). Število prejšnjh verskih občin, takozvanih ''prihodov" (župnij) je padlo od 52.000 na zgolj 18.122. Cerkva je bilo ob početku revolucije 101.000, zdaj jih je še nekako 35—40 tisoč; na štiri tisoč duš pride ena sama vaška cerkvica. Dobava papirja založništvom, ki izdajajo verska ali nabožna dela, je strogo prepovedana. Škofje in duhovniki v ječah in na moriščih. Uradna statistika iz leta 1923 navaja, da je bilo umorjenih 28 škofov in 1245 duhovnikov. Število zaprtih škofov, katerih imena in usodo je bilo mogoče ugotoviti, je dosegle dne prvega aprila 1927 številko 117. Silno mnogo sta jih pomorila glad in bolezen, imeli niso ne obleke ne perila. Po podatkih predsednika ruske škofijske sinode iz leta 1930 je sedaj v raznih mestih Rusije zaprtih v sovjetskih ječah 48 škofov, 3700 svetnih duhovnikov in osem tisoč redovnikov. Od početka boljševiške revolucije do danes je bilo pomor-jenih več kot trideset škofov, tisoč pet sto duhovnikov in sedem tisoč redovnikov in redovnic. Likvidacije cerkva v Rusiji so izzvale do leta 1925 v 1441 slučajih "krvavo posredovanje" — pozneje statistika teh uporov potlačenega ljudstva ne navaja. Ti podatki se nanašajo izključno na evropsko Rusijo in so nepopolni. "Mednarodni sporazum proti III. internacionali" ceni število umorjenih svetnih duhovnikov v Rusiji in Siberiji v letu 1924 nad osem tisoč. Kaj so zakrivili ruski duhovniki? Kaj se jim očita? Navajamo nekaj zgledov. Duhovnik iz vasice Bogoradsk je bil obsojen na osem let ječe, ker je v neki svoji pridigi opozoril, kako pogubno vpliva na otroke komunistična mladina. V Novi Ladori so bili obsojeni v enoletno ječo štirje duhovniki, češ da so širili med ljudstvom "versko praznoverje" in vršili službo božjo, ne da bi si bili izprosili dovoljenje od krajevnega sovjeta. V Podolskem Kamencu je bil obsojen duhovnik na pet let ječe, ker je trdil, da so čudeži mogoči. V rjazanski guber-niji so bili člani farnega odbora obsojeni na eno leto ječe, ker so širili "versko praznoverje" med ljudstvom. Pod isto pretvezo so bili v Pskovu obsojeni nadškof in sedemnajst duhovnikov. V Volinji so bili duhovniki zaprti, ker so poučevali otroke v verskih naukih in vršili versko propagando. Usoda pravoslavnih samostanov. Prvega januarja 1925 je izdal svet ljudskih komisarjev naredbo, da se morajo takoj zapreti in porušiti 'vsi samostani, ki v Rusiji še obstojijo. Po tej naredbi so bili izgnani menihi golovinskega samostana v Moskvi, samostan Her-soneski v Sebastopolu je bil porušen in v njem nahajajoči se ostanki svetnikov sežgani, v čuvaškem kraju so bili meniti čeloksarskega samostana pregnani itd. Pri podiranju samostanov in cerkva se redno zaplenijo ostanki svetnikov, ki jih sežgo ali pa jih spravijo v muzeje, kjer jih razstavijo kot "preostanke barbarstva". Zadnja leta se je znova razbesnelo preganjanje in po- ročila od decembra 1929 in januarja 1930 so naravnost grozna: V Vologdi je bila Zveličarjeva katedrala spremenjena v delavski klub in v njej so namestiti kino, v kinje-čevskem okraju so ustrelili boljševiki pravoslavnega duhovnika Vojkina, v Petrogradu so podrli cerkev na Volkovem pokopališču in na njeno mesto postavili krematorij. V Šuji je krajevna oblast zaplenila dve cerkvi, ki jih bodo preurediti v magacine za žito; v Bahmutu so zaprli boljševiki tamošnje svetišče in Blagoveščensko cerkev; v njeno ladjo so pravtako namestili kino. Ta mučni seznam oskrunjenih svetišč bi lahko navajal brez konca. ". . Kri in Sibirija katolikov. Težki udarci so padali in padajo nele na pravoslavno cerkev, marveč tudi na katolike v Rusiji. Mogilevski nadškof dr. Ropp živi v pregnanstvu, prelata Budkiewicz-a so umorili, msgr. Cieplak je bil obsojen na smrt, končno pa izpuščen v inozemstvo, kjer je radi prestalih muk umrl. Škof Sloskan, eksarh ruskokatoliške cerkve L. Feodorov in najbolj spoštovani ruski katoliški duhovnik msgr. A. Ger-čaninov so v Sibiriji. Redovniki dominikanskega samostana, istotako drugi duhovniki in redovniki so ali v ječah ali v koncentracijskih taborih. Tekom zadnjih strašnih re-volucijskih let je skupno trpljenje združilo usodo katoliške in pravoslavne cerkve; obe sta bili in sta preganjani, obe imata svoje mučence in imeni mučenih dostojanstvenikov patrijarha Tihona in škofa Cieplaka sta skupna vez med njima. Predno so žrtve umorili, so jih v več slučajih kruto mučili. Mnogo duhovnikov je končalo v strašnih mukah in trpljenju. Permskemu nadškofu Androniku so iztaknili oči, arhimandrita (opata) Dimitrija so skalpirali, tobolske-ga škofa Hermogena so živega privezali h kolesu parobroda. Vsakdo je že slišal o trpljenju- kristjanov v dobi rimskih cesarjev, naj tudi vsakdo ve, da so tudi še dandanes podobm mučenci, ki morajo trpeti prav take muke, prenašati prav tako trpljenje, in to edino radi tega, ker se nočejo odpovedati Kristusovi veri. Kako je danes? V era je v Rusiji strašno preganjana. Politično, gospo-ar_sko, znanstveno življenje je v boljševiški Rusiji polno ■nrznje do Boga. "Mi smo vse, mi smo v vsem, mi smo zubelj in zmagonosna luč, mi smo božanstvo, mi smo sodni-mi smo zakon," poje neki boljševiški pesnik. Boljševiki gredo že davno za tem, da zapro vse cerkve ln svetišča, da preženejo služabnike vseh ver, da zabranijo vsak verski čin, akp je mogoče, tudi vsako sled vere doma v hišah, v družinah. Cerkve se morajo pozapreti že radi e8a, ker so jim naloženi taki davki, da jih ljudstvo pri naj-,°ljši volji ne zmore. V Rusiji je dandanes le še neznatno s,evilo cerkva, ki niso zaprte. . Tudi duhovnike še vedno strahovito preganjajo. Do eta 1930 je bilo postreljenih ali je izginilo po temnih ječah 110 deset tisoč duhovnikov. Sedaj jih je na tisoče v pregnan-~vu na Solovjeckih otokih v Belem morju, po Sibiriji ali 'iirkestanu. 7. njimi trpi sto škofov in tisoče vernikov, moških in ženskih, mučenikov svoje vere. Oni duhovniki in cerkveni služabniki, ki še uživajo svobodo, ne dobe nika-kih izkaznic za živila. V mnogih krajih je zabranjeno duhovniku obiskovati bolnike ali tolažiti umirajoče. Duhovniki in verniki so pod neprestanim državnim nadzorstvom. Mnoga mesta, premnoge vasi nimajo niti enega duhovnika. V Sibiriji je duhovščina ali pomorjena ali pozaprta, v ostalih krajih je padlo število duhovnikov do osemdeset odstotkov. Jezuit Schweigel, profesor na papežkem ruskem zavodu v Rimu je izračunal, da so žrtve boljševiške revolucije dosegle število tri in pol milijona ljudi. Boljševiška propaganda v inozemstvu živahno deluje za svoje peklenske namene. V Franciji ima sedemnajst svojih organizacij, ki so odvisne od Moskve, okrog petdeset listov, ki so plačani iz Rusije. Posebno ugodna tla za svoje satanske namere so našli v Mehiki in Španiji. Nazadnjaška na celi črti. P. Bernard O. F. I treba vprašati, kdo. Se razume, da zopet in zopet: katoliška Cerkev! >ŽSJ Pa je res čudna ta Cerkev! Široki in Mogočni svet ima vedno kaj novega. Nikdar ne neprestano snuje in tuhta in študira. Zme-!°m kaj novega odkrije, kar pomeni napredek in zboljšanje dosedanjih naprav I.n kar pomeni |Japredek in izboljšanje dosedanjih naprav. In ar odkrije, hoče tudi praktično uvelljaviti. Samega sebe je vesel ta svet in sam sebi poje slavo. Vse občuduje in se mu klanja, le nekdo se mu zopet lri zopet postavi po robu — katoliška Cerkev! Strašno je sitna. Neprestano ugovarja in pl'°testira. Sto in sto let vozi v svojih starih izvoženih kolesnicah in trobi v svet, da morajo vsi za njo, drugače bo joj! Za nobeno 'naprednost" ni sprejemljiva. Kar je bilo prav pred dvatisoč leti, je in mora biti prav tudi danes, pa — amen! Tako očitajo Cerkvi. In ne morejo razumeti, kako je mogoče, da Cerkev v dvajsetem stoletju sploh še živi na tem božjem svetu--- V resnici pa "napredni" svet neštetokrat spozna, da se je prenaglil, začne trobiti na umik in mora hočeš nočeš nazaj, rakovo pot. Cerkev se pa ne prenagli, zato ji ni ni treba besede nazaj jemati. Kolikokrat se lahko na tihem smeje — svojim zasmehovavcem! Vzemimo le dva najnovejša zgleda iz našega časa! Prvi zgled — porodna kontrola. Ali ni ne-ay&o tega svet spoznal, da je edina rešitev člo-Veštya v omejevanju zaroda? Kar vsi so to spo-^ali, bogati in siromašni, učeni in neučeni, urad-ni neuradni. Preprosta delavna žena je morala tožiti: "Saj bi rada imela otroke. Težko je ž njimi, eda je. Pa če sem mati, mi materinska ljube-t i! Pornaga, da znam mnogo potrpeti. Saj mi je ^^ 0 ali tako treba veliko potrpeti na svetu. Ce , 2 otroci, pa kaj drugega pride. Ampak dan-es je tako, da se ne smem pokazati ljudem z orn Pod srcem ali v naročju. Zasmehujejo me Ve.pravijo, da sem še vedno tako zatelebana. Ni v m°derno, pravijo, če je žena debela čez pas. Se bolj grobe reči moram slišati. . ." Tako se godi premnogim in jih je sram. Ce imajo veliko kopico otrok, morajo kar dobro premisliti, pred kom bodo povedali natančno število. Drugače utegnejo slabo naleteti! Cerkev, katoliška Cerkev, je bila vedno drugačnega mnenja. In se je zdelo, da je popolnoma osamljena. Bila je deležna vsega takega in hujšega zasmeha, kot so ga deležne družine z mnogimi otroci. . . In vendar smo doživeli, da so že cele države dale prav — Cerkvi! Brali smo, da je država priredila veliko slavnost materam številnih družin. Dobile so posebna odlikovanja. Na vso moč se od strani države priporoča številno potomstvo in se velikim družinam razpisujejo nagrade. Ni še povsod javno mnenje tako, toda že pro- dira prepričanje, da mati z otrokom pod srcem ali diralo. Drugače biti ne more, če nočejo države na prsih zasluži posebno čast in spoštovanje, ne same sebi podpisati smrtno obsodbo, pa zasmehovanje in umazano gobezdanie. Cerkev to dobro ve in zato je ostala — na- Pa je nujno, da bo to prepričanje še bolj pro- zadnjaška. In to iz prepričanja in zavedno. II. Ali si moremo misliti kaj bolj "naprednega" kot je Hitlerjev zakon sterilizacije? Pomislimo: v najkrajšem času bo na Nemškem odpravljena vsaka možnost, da bi še prihajali na svet v mejah nemške državi slepci, glušci, kruljevci, norci, pohabljenci, zločinsko razpoloženi in drugi taki, ki so človeški družbi le v breme, prav nič pa v korist! Malo operacije, malo noža bo treba rabiti nad kakimi 400.000 nemških ljudi obojega spola, pa bo domovina rešena najmanj za 400.000 let! Ce to ni nekaj velikega, kaj naj še bo? Ti siromaki, ki sedaj živijo na Nemškem, bodo v nekaj letih pomrli, otrok po steriliziran ju več imeti ne bodo mogli ,torej ni mogoče drugače kot da bo prihodnji rod popolnoma "čist". Tako so nemški Hitlerjevci sklenili in z velikim navdušenjem šli na delo. Tudi drugod raz- mišljajo, kako hitro bi bilo mogoče doma pri njih začeti s sterilizacijo. Pa se je spet oglasila Cerkev in rekla: Ne! N> dovoljeno! Greh je! Država nima pravice, delati zoper božjo in naravno postavo! Ni bilo prijetno za Pija XI., to reč v obraz povedati Hitlerju. Pa mu je le povedal za letošnji Božič, javno pred vse svetom povedal. Kdo bo imel končni prav, papež ali Hitler? Se že oglašajo tehtni glasovi, ki slutijo, da bo nemški sterilizacijski zakon doživel — polom. Ne samo kaki pobožnjaški glasovi, prav iz globoko znanstvenih krogov prihajajo. Niso samo glasovi ljudi, ki jim je vseeno, če je svet za en polom bogatejši, prav svarilni glasovi se najavljajo. Vse kaže, da ni daleč čas, ko bo moral reči svet: Hitler se je zmotil, "nazadnjaška" Cerkev je imela prav. Na to utegne kdo ugovarjati: Deloma je že res. Toda s tem ni rečeno, da • pride ravno na cerkveno stališče. Cerkev ima pred očmi samo takozvani "greh", za drugo ji ni mar. Svet se pa ne ozira na "greh". Če kedaj izpremeni svoje mnenje, ga ne izpremeni zavoljo greha, Ima druge razloge za to. Po temtakem se le ne more reči, da ima Cerkev prav. Da, Cerkev ima v prvi vrsti pred očmi greh. Gleda na to, kaj je dobro in kaj je slabo pred Bogom. Toda stvar je taka, da vsaka reč, ki je greh pred Bogom, nujno tudi časnemu blagru človeštva nasprotuje. Cerkev to naprej ve. Svet pa noče tega verjeti, čeprav bi se iz večtisočletne skušnje lahko že kaj naučil. Zato vedno znova prezira klice i11 opomine Cerkve, pa mora zato tudi vedno znova doživljati razočaranja, ki niso ravno prijetna. Vesele dogodbice. "Kam pa je šel blagajnik?" — "H konjskim šek nesramnosti!" — "Je pač zadnje, kar je mo-dirkam, gospod šef." — "Kaj? h konjskim dir- gel še poskusiti, da spravi zopet blagajno v red!" kam? Sedaj med uradnimi urami? To je pa že visi- V drami "Otokarjeva sreča in konec" zakliče je oglasil nekdo iz občinstva: "Ali bi ne bil osel kralj, ko mora pobegniti iz bojišča: "Konja, konja, tudi dober?", na kar mu je igralec hitro odvrnil kraljestvo dam za konja!" Pri neki predstavi na "Dober, dober, samo hitro pridite sem!" deželi je zaklical igralec tudi te besede, na kar se * "Tebe, Ed, so pa včeraj, kakor sem slišal, nobenega policaja ni bilo od nikoder! Čemu sen1 dobro premikastili." — Ed: "Pa še le kako! Pa pač pod policijskim nadzorstvom?" * "Rad bi vedel, kaj dela z denarjem. Včeraj "Gotovo si je hotel danes kaj od tebe pos°' ni imel vinarja, predvšerajšnjim ga je imel kakor diti?" 1 smeti, danes pa zopet nič!" "Ne, ampak jaz od njega." \ Kdo bi mislil, da bi gospod župnik bil nevoščljiv. Ne. To ne. Kaj mu mari, če se ženske spijo med njegovo pridigo, jezi ga pa to, da na Prilik0 županova žena kakor nalašč spi med nje-eovitn govorom, kadar pa gospod kaplan govori, (la bila njegova bolj imenitna in lepša in bolj ')a na debelo požira vsako njegovo besedo. Kakor Polna izkušene popolnosti. Se razume, da jo je sospod župnik ustavil in ji to tudi povedal. Ven-Car ne gre, da bi županja tako omalovaževala pred-nost njegove službe. Ljudje imajo tudi odprte oči in vidijo. Skoraj bi rekel, da je to pohujšanje. Rahlo je povprašal županjo ob prvi priliki: "Saj ne rečem, ne rečem nič, toda razložite mi, prav mi bo, da mi poveste, če je kaj narobe z mojo besedo." Gospa županja mu je dobro pojasnila: "To je tako gospod župnik, kadar vi govorite, nisem v nobenih skrbeh, da bi kako potvorili božjo besede, zato lahko še zadremam, pri teh ta mladih pa človek ne sme nikdar biti dovolj zaupljiv, če bi zaspali pri njihovih pridigah, bogve, kake krivoverske nauke bi začeli učiti." del Hdečkar se je zaletaval v duhovnika, ki je se- večji nejevernik". Duhovnik molči. "Kako morete v vozu cestne železnice. Kar naprej ga je dremal in spraševal: "Ali imam prav, da ne verujem v llebesa, absolutno ne verujem vanje?" Duhovnik ,e Pa mirno sedel, še zmenil se ni zanj. Rdečkar ')a naprej bode: "Rekli bote seveda, da sem naj- V" molčati, ko gre za tako veliko versko resnico? Tedaj duhovnik mirno odgovori: "Pa se poberite v peklo, če v nebesa ne marate, samo nikar toliko ropota radi tega." . Nekje na deželi so imeli lepo navado. Kadarkoli ,!e Prišel popotni duhovnik ali frančiškan mimo, !eka-)e t le °na godla, tako je moral on plesati. Bolehal dalj čas, končno se je vlegel. Zena je posla-^ Po zdravnika. Ta mu je dal neko zdravilo, vsa-n0f,,lr° naj bi vzel žličiko. V zdravnikovi navzoč- xtr^.r16 VZel prvo žličiko, zdravilo ga je pa tako nitj ^ Je 'e P^unil ven 1111 rekel, da ne vzame kapljice več. Vse prigovarjanje zdraznika in žene je bilo zastonj. "Saj ta grenkoba tako nič ne pomaga." je dejal mož. "Kaj tega zdravila, ki je tako drago, ne boš vzel? Vrag naj me vzame, če ne pomaga." Sedaj se je pa postavila žena: "Le mirno vzemite zdravilo," je rekel zdravnik, namžiknil je po strani na ženo in rekel: "Pomagalo bo gotovo; če ne na en način, bo pa na drugi." t Molimo za naše rajne. Rod, med katerim je Ave Maria rasla in dočakala svoj »rebrni jubilej, se je začel naglo seliti v onstransko Marijino kraljestvo. Zdaj pride odtod, zdaj od tam vest, da tega ali onega zvestega naročnika, dolgoletne naročnice Ave Maria ni več. Mislim, da je njena dolžnost, se teh ob smrti hvaležno spomniti in jih ostalim priporočiti v molitev. Ko se je staro leto že nagibalo v zaton, so kar štiri take blage duše odšle k Bogu. 1. MRS. AGNES GOLOB je umrla oktobra na Gilbertu, Minit. Bila je dobra, pobožna žena, članica III. reda. Za cerkev in za reveže je imela vedno pripravljene in odprte roke. Do-živela je srečo, da je eden njenih »J-rtov zapel novo mašo. 2. MRS. MARJETA SVETE je bila v soboto pred Brezmadežno v Forest City položena k večnemu počitku. Dolga leta je prebila v postelji. Veliko je premolila in prebrala. Zato je bila vedno vesela, kot bi bila pri najboljšem zdravju. Zadnja leta se je zopet spravila pokonci. Njena vnučka Marjetica in Jožek sta se je oklepala kot svoje mamice. Imela je z njima mnogo truda, pa tudi mnogo veselja. A bolezen jo je zopet hujše prijela. Kljub skrbni negi hčera Mary, ki ji je bila ves čas bolezni za usmiljeno se-jtro, irt Ivanko, omoženo Jevnik, je ni bilo več moč ohraniti pri življenju. Njena smrt je bila naravnost svetniška. Dasi je bila dolga leta vdova in tedaj brez zaslužka, je imela za dobre namene vedno kak dolar. Tudi v oporoki se je spomnila Ave Marije in Lemonta. 3. MRS. MARY MUHIČ je zaspala v Gospodu 21. decembra v Jolietu. Bila je žena splošno spoštovanega Mr. Joseph F. Muhiča, velikega prijatei-Ija in dobrotnika Ave Marije in našega Lemonta. Kadar smo imeli pri nas kako slavnost, sta prihitela k nam. Kakor on, je bila tudi ona članica III. reda. Oba sta bila znana pogosta, da, dnevrta gosta angelske mize, par, ki je živel iz vere. 4. MRS. ANA SKALA je preminula v Chicagi. Dobra katoliška žena, ki je ljubila svojo domačo cerkvico z izredno ljubeznijo do zadnjega. Darovi. •Dar za Ave Maria: M. Ivancic $2, A. Susman 50c, J1- Tomec 50c, M. Bluick 50c, L. Rupert $1, Mrs. Bregar 50c, f*8- Sircelj $1, M. Spendal jl-50, J. Jenko 50c, M. Svete i50-00, Mrs. Podpečnik $1. Čl ani Apostolata sv. Frančiška so postali: Sedmak $10, J. Panijan J,10. A. Sasek 50c, M. Shiltz 50c, y- Radez $1.00, M. Dolenc $10: J- Prasnikar 50c, A. Banks $1, Svidel $3, M. Grum $3, A. ullman $1. Za lučke so poslali: M- Dragovan 50c, K. Bicek R. Korn $1, Mrs. Zgainer I1- F. Kvaternik 65c, T. Sulzer 5°c. M. Barle $1, Mrs. Kutzmu- ler 50c, J. Virant 50c, A. Mozina 50c, F. Russ $1, F. Ulčar 10c, F. Kosmerl 50c, I. Trunkle 50c, R. Korn $~1, Mrs. Fortuna 50c. Božični dar: A. Gregorich $1. Za samostan: A. Grdina $10, A. Bregar $10. Za dijake: F. M. Kenica $1.00. • Za sv. maše so darovali: M. Zelle $1, A. Hudales $1, M. M. Kenica $1, A. Sasek $1, Mrs. Sulzer $1.50, K. Bicek $1, E. Ulic $1, C. Radez $2, M. Shiltz $2, R. Korn $1, M. Grum $1, R. Zupančič $5, L. Rupert $1, A. Banks $2, J. Balkovec $2, J. Mu-hic $1, M. Bluth $1, F. Hochevar $2, J. Smrekar $3, M. Grum $1, M. Prasnikar $1, M. Kapsch $2, A. Pullman $1, I. Kokal $3, M. Drkos $1, F. Kvaternik $1, Dz. Sircelj $2, M. Barle $6, A Mozina $1, Mrs. Potočnik $1, Mrs. Gasser $2, M. Bregar $3, F. Ma-ler $1, Mrs. Sircelj $2, F. Russ $2, M. Grum $1, J. Klepac $1, J. Zidar $1, Mr. Zugel $5, Mrs. Ne-manic $1, M. Brišar $1, Mrs. J. Kuhel $2, F. Urajnar $1, Mrs. C. Gersick $1, J. Kastelic $1, U. Po-zun $1, J. Udovich $2, A. Krol-nik $2, C. Kovacic $1, M. Kos $2, M. Nartnik $1, T. Sulzer $3, L. Perko $1, F. Kvaternik $1.50, M. Fojfar $1, J. Rudman $1.00, R. Korn $1, F. Žitnik $1, C. Remc $5, J. Molek $1, M. Zore $2; K. Modrčin $1, M. Zunič $1.00, N. N. $1. Ns= VESELO OZNANILO. . je ostalo nekaj pristnega lemontskega medu od jesenske žetve. Tem potom oznanimo vsem, ki si žele 'etnontskega medu, naj se takoj javijo Patru Johnu v Lemontu, P. O. 608. Med, kakor veste sami, je ?no najboljših domačih zdravil. Naj bo za prehla-lenje ali druge nerednosti človeškega organizma in te'esa. Najstarejše zdravilo je, kar jih pozna svet, Pa tudi najboljše. Stavim, da je Father John zato tako zdrav in vedre volje, pri svojih 64 letih je še vedno živahen, kakor da bi bil v tridesetih, stavim, ?a je to zato, ker Father John tudi sam rad uživa cebelin sad. Pfu>ne Carnal 7172-3 park view wet wash laundry co. FRANK GRILL l?27-31 WEST 21st STREET, CHICAGO, ILL. joseph perko 2101 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI Najboljše blago. — Čevlji za vso družino. Za pohištvo in pogrebe Tisti, ki ste v Clevelandu in okolici, in ki pridete v Cleveland, se lahko v vašo lastno korist poslužite pohištva iz naše prodajalne. Pir nas je pohištvo kar najbolj zanesljivo in vredno zanj danega denarja. Glavno prodajalno imamo na 6019 St. Clair Avenue, podružnica pa je na 15303 WATERLOO RD„ CLEVELAND, OHIO Tudi tisti, ki se obrnejo na nas za pogrebna opravila, dobijo za manjše izdatke boljšo postrežbo. A. GRDINA & SONS Za vsa podjetja velja glxwni telefon Henderson 2088 6 KNJIG ZA $1.25 VELIKA RAZPRODAJA KNJIG ki traja do preklica. 1.) RDEČI NAGELJČKI, poezije ge. Marice Strnad-Cizerlj, 104 strani, cena............ 45c 2.) CELJE, krasna knjiga s slikami, ki opisuje lepoto zelenega Štajerja..................... 40c 3.) SPOLNUJ ZAPOVEDI, knjiga 390 strani v kateri so zlata zrna za vsakega Slovenca .................................................................................................................... 50c 4.) ogs, BODI TVOJA VOLJA, krasna knjiga ...............................,..!........................... 50c 5.) ZGODBE SV. PISMA, STARE ZAVEZE ilustrirane s slikami.............................. 35c 6.) SPOMINSKA KNJIGA "Amerikanskega Slovenca", zgodovinska knjiga, ki ka- že gibanje in delovanje katoliških Slovencev v Ameriki.............................. 75c Skupna vrednost ..............................................$2.95 V tej razprodaji vso zbirko samo .... $1.25 Vsem naročilom je pridjati potrebni znesek, bodisi v Money odru, znamkah ali gotovini. Po COD. teh knjig ne pošiljamo vsled previsokih stroškov za COD. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, Illinois V vsako hišo — Sveto pismo! Sv. Pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s sv. Pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebiati, je to gotovo sv. Pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemur nam poročajo sv. evangelji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi sv. Pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenkih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJA APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. Stane s poštnino $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, Illinois