142. stev V Ljubljani, v četrtek 23. decembra 1880. Letnik VIII. InMntl ae .Dreirmajo in velja trisMioiiu vrst*: i rr., če se tiska lkrat. I t> 4 II t, M 1' • II i0 II II II 11 ^ II ?ri večkratnem tiskanji s» ce t* primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, netrarikovam pisma se ne sprejemajo. N .roonino prejema ooravnifttvr («al' nmtracija) in eksiedicija na Dunajski cesti it. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski naroü. Po pošti prejemar velja : Za ceio leto . JU gi. —■ kr ia poiieta , . S ., — ,, za četrt ieta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . S gl. 40 kr za pol leta *■ „ 20 „ ^ za četrt leta 2 „ 10 „?■ V Ljubljani na dom pošiijao velia 60 kr. več na ieto. Vredništvo je Ročne ulice St. 5. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sotioM. Zarad praznika izide prihodnja številka „Slovenca1- v torek 28. decembra. Vabilo na naročbo. Ker še niso rešene mnogovrstne zapreke, ki Bopremembi „Slovenca" v dnevnik nasproti, bode od novega leta naprej nekoliko časa še izhajal v dosedanji obliki. Ča si so jako resni in važni, skoraj bi rekli nevarni, ker si nemški liberalci na vbo moč prizadevajo, da bi svojo moč nazaj dobili in narode Blovanske po svoji prejšnji navadi zatirali. V ta namen j m nobeno sredstvo ni preslabo, zlasti pa so začeli v zadnjem času prav nevarno vznemirjati kmečko ljudstvo. Naši državni poslanci se jim krepko ustavljajo, a v tem boju jih ne smemo pustiti samih, ampak vsak veren sin naroda Bvojega je dolžan , jih po svoj i moči podpirati in se srčno vojskovati za pravično reč. „Slovenec" se Bkoraj že osem let bojuje za vero, dom, cesarja in hoče tudi za naprej zvest ostati svojemu dosedanjemu programu. Najvažnejši dogodki se zdaj vrše v državni m zboru. Naši bralci so se prepričali, da jim v izvirnih poročilih podajamo natančna in hitra naznanila o vseh važnejših rečeh', in da jih zamoremo podučiti o marsičem, kar Be godi v poslaniških krogih, in kar navadni časnikarji iz raznih vzrokov ne zvedo. Tudi v drugem oziru si bodemo prizadevali jim podajati natančna poročila o domačih in vnanjih dogodkih, ter smo v ta namen naprosili že več izvrstnih in spretnih sodelavcev, ki so nam obljubili svojo moč. Dosedanjim prijateljem in gg. podpornikom izrekamo prav prisrčno zahvalo ter jih prosimo, naj nam tudi za naprej ostanejo zvesti. Tudi prosimo, naj že precej sedaj pridobe tiste naročnike, ki hočejo na novo pristopiti, ako postane list dnevnik, ker nam bode to najboljši porok za vstanovitev iu obstanek lista. Pri trikratnem izhajanji list za četrt leta velja za Ljubljano: Na dom pošiljan . . . 2 gl. 30 kr. V administraciji sprejeman; Za četrt leta.....2 gl. 10 kr. Posamezne številke ... — „ 7 ,, Po pošti: Za četrt leta.....2 „ 50 „ posamezne številke . . . — „ 8 „ Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za četrt leta .... 1 „ 50 ,, List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen.) opravništvu, na dunajski cesti Št. 15 v Medijatovi hiši. Nedostojno počenjanje. Ako človek bere poročilo iz zadnje seje državnega zbora, se mu mora reB pristuditi počenjanje nemških liberalcev. Vprašati se mora: čemu toliko srditosti? Ali imajo ustavoverci kaj vzroka, da tako divjajo ? Jeza je možata, ako je opravičena; ako pa jeza ni opravičena, postane nevredna in gnjusna, vsem l,udem zoperna. Ustavoverci se ljutijo, prêté in žugajo, ker je Taaffe Čehom nekoliko ravnopravnosti privoščil, pa ne pomislijo, da bo oni Madjarom 1. 1867 veliko več dovolili, ne pomislijo, da so tudi oni dali Poljakom narodno ravnopravnost ; zakaj pa taČBs ni bilo „nemštvo v nevarnosti", ko so izročili nemške Sakse na Erdeljskem madjarski nadvladi ? Ustavoverci so nadalje že sami bili v dogovorih s čehi, Fischhof in Etienne sta Čehom že veliko več obetala, nego zdaj Taaffe, pa tačaB nemštvo ni bilo v nevarnosti ! Vidi se» da nemško-liberalcem ni toliko za nemštvo, ko' za zgubljeno oblast, za nadvlado; in ravno ker svoj pravi namen skrivajo, mora se njih počenjanje nedostojno imenovati. Še bolj grdo in pravih mož nevredno je to, da v zadevi zemljišnega davka ščujejo nemške kmete zoper vlado. Vsak ae brani visoke davke plačevati, posebno pa kmet; lahko je tedaj, kmeta naščuvati in za se pridobiti, ako mu obetaš manjši davek. Ustavoverci pa dobro vedo, da si nismo mi izmislili zemljišne vcenitve, in da tudi mi nismo ne dotiênih postav sklenili, ne novih tarifov sostavili, ampak da so postave vse iz časov, ko so liberalci imeli večino, razun zadnje novele, ki se je pa tudi sprejela v smislu in s pomočjo liberalcev dasi je večina desnice temu glasno oporekala tarife pa je naredila za to postavljena komisija, ki je pa po večini tudi nemško-liberalna. Bankovfar. Dogodba na sodnijake apiae naslonjena. Konec, pa kakšen! (Dalje in konec.) Po skrbi tega duhovnika, ki je imel z Janežem tem več usmiljenja, ker je po govorih njegovih spoznal, da je Avstrijec in slovenskega rodu, kakor on, in po marljivi postrežbi v bolnišnici je Janez par mesecev toliko okreval , da je mogel vstati in sprehajati se po vrtu. Duh njegov pa je bil še vedno meglen, kakor pozno jesensko jutro. Mili duhovnik, ki ga je večkrat ogovarjal, a nikakor ne nadležno, je spoznal, da nesrečneža teže velika notranja bremena; toliko je bil že spoznal iz njegovih zmedenih govorov med boleznijo. Zato Be mu tudi ni posebno čudno zdelo to, da je Janez ogibal sega in mu dajal le kratke oaorne odgovore; vendar ni obupal, da se bo tudi to ledeno srce otajalo in potem ogrel se duh ter um razsvetlil; čakal je toraj mirno, ker je vedel, da je pri takih ljudeh najprej potrpežljivosti treba. In včakal je to blagi mož. Nekega jutra, ko hodi po svoji navadi zamišljen v knjigo, ga vstavi Janez in praša: „Kakor sem Bpoznal po vaši govorici, gospod, ste vi Avstrijec?" „Da, dragi moj gospod, Avstrijec od laške meje." odgovori gospod prijazno in zapre knjigo. „Um, hm 1 In vi ste bili tisti — no saj veste?" „Božja previdnost, gospod ne jaz. Ona Bi je mene le izbrala za Bvoje orodje." „Ali mislite, da ste meni s tem vstregli?" „Kar božja previdnost stori, je vselej pravo", odgovori duhovnik milo. „Hm, vi morate tako govoriti, ker ste duhovnik", reče Janez temno; „ali veste, da Bte mi s svojo prenaglenostjo naložili|težko breme; življenje, s kterim zdaj ne vem kaj početi?' Po teh besedah Be zasuče Janez na peti in gre ter je ta dan še bolj zamišljen in temnejšega obraza. Vsak človek ali vsaj marsikteri bi bil po taki zahvali razžaljen, gotovo panevoljen; katoliški duhovnik pa se zadovoljno nasmehne in odide počasnih korakov na drugo Btran rar- mraje: „led se bo že otajal, da je le dal sploh kak glas od sebe. Le potrpimo." Janeza pa je le to grizlo, da ima za rešitev svojega, če prav zdaj nič vrednega življenja zahvaliti se človeku iz stanu, kterega je do zdaj najmanj obrajtal, ki se mu je na Bvetu nepotreben zdel, namreč duhovniku. In ta mož je tako pohleven, tako krotak, da se Janez nad njim še jeziti ne more. To, to grize in skli Janeza, da ponoči zaspati ne more. In ko se tako brez Bpanja meče iu obrača po postelji, gre memo njega vse dosedanje življenje: žalostna in pusta, pa vendar srečna še otročja leta — srečna v primeri b poznejimi, ki bo bila le leta orjaškega napenjanja in lovenja sreče, ktero je slednjič vjel v podobi Albine. Ne, tiho, o Albini ne več besedice, naj bo pokopana v svoji sramoti. . . . Kaj pa zdaj ? Čemu je Janez še na svetu? Baj je njegovo delo vse končano, kaj li ga more še mikati? Dan se naredi, Janez je že davno na nogah in se napravlja na sprehod na vrt. Kar zazvoni zvonček, Janez posluša, nevedoma in nehotd, gre za milim glasom in Btoji pred cerkvico, kamor hiti nekoliko ljudi. Sam ne vč, kako je to, ali noge ga ne ubogajo , proti Ako je ta komisija toliko pravična bila ter Bpoznala, da so ravno nemške dežele dozdaj primeroma premalo davka plačevale, kaj moremo mi za to? Lahko je, štajarske in avstrijske kme e naščuvati, naj se branijo večega davka, pa grdo in nevredno je, praviti jim, da je tega kriva vlada ali pa naša stranka: nevredno je tako počenjanje tem bolj, ker usta voverci sami dobro vedo, da je komisija ravnala vestno. Z lažjo iu zvijačami si hočejo pridobiti nemške kmete. Kot pošteni možje bi morali po pravici govoriti: „Res je, da so nektere dežele do zdaj preveč zemljišnega davka plačevale, tako Kranjska iu Češka, plačajmo tedaj nekoliko več, da ne bodo druge dežele za nas trpele ; če pa že ue moremo več plačati, vsaj ne zahtevajmo, da bi se naš davek zvalil na Čehe in Kranjce, ker ti bo tako že od zdavnej primeroma veliko več plačevali, ko mi." Ti možje pa tako ne govore, ampak si ne štejejo nikakor v greh, ako bi zamogli ves davek na slovanske dežele zvaliti. Še le tedni je štajarski poslanec v komisiji zahteval, naj bi Be za Kranjsko tarif zvišal; baron Apfaltrern pa je imel vendar toliko domoljubja, da se je za Kranjsko potegnil in jo obvaroval povišanega davka, za kar mu mora dežela hvaležna biti. Nemški katoliški poslauci so v sitnem položaju. Vest jim ne dopusti, da bi zvalili ves davek ua Slovane, kakor liberalci zahtevajo; ako pa hočejo biti pravični in potrditi, kar je komisija izdelala, potem se zamerijo svojim volilcem, ki bi bili najrajši brez vsacega davka. Liberalci imajo prav lahko delo . ker oni ne gledajo dosti na vest in pravico, njim je le mar za vlado, za ljudsko prijateljstvo; zato na vso sapo vpijejo po vseh nemških planinah, naj se nemški kmetje vprejo vlad1, naj se okle nejo liberalcev, ki so njih pravi prijatelji. Kon^ servativne nemške poslance pa svojim rojakom opisujejo kot izdajalce domovine, kot nepri-jatelje ljudstva. Da bi tem kričačem sapo zaprli, bi nemški konservativni poslane ¡■koraj najbolje storili, ko bi v državnem zboru predlagali , naj se nemške dežele sploh vsacega davka oprostijo, potem bodo postali še bolj popularni, ko liberalci, ki hočejo le en del davkov na Slovane preložiti. Ko so bili liberalci ua krmilu, so vedno davke povikševali, jude podpirali, Blabe, pa drage železnice delali, banke ustanovljali itd. itd. vse na kmečke stroške, — kmet se jim nikoli ni smiiil; — zdaj pa hočejo naenkrat pokazati se v luči kmečkih prijateljev, in oprostiti jih davka. To bi se smelo pač imenovati „die hohere Bauerufangerei", in to počenjanje je v resnici nevredno! Toda laž ima le kratke noge, prišlo bo že še na dan, kako lažnjivih sredstev se je ta stranka posluževala, kako nedostojno, nemoško se je obnašala v svoji zasluženi nesreči. Hotela je porabiti zemljišno vceuitev kot orožje zoper sedanjo vlado in večino državuega zbora, zoper svoje lastne rojake , ki so poslanci katoliškega smotra; morda večna resnica in pravica tako nanese, da bodo oni v jamo padli, ki jo drugim kopljejo, da se bo očividno pokazala njih sebična ljudoljubno.-t, njih lažnjive zvijače. Možje pa, ki se takih sredstev poslužujejo, ki v zbornici le govorč, da se skoz okna razlega, in se proti-besede uasprotnikov tako bojč, da hočejo vladnega komisarja vreči iz zbornice, ker je omenjal, da jim zamore njih presodke in natolcevanja z dokazi ovreči, ali taki možje pač zaslužijo spoštovanje, ki bi sicer pristojalo ljudskim poslancem? Odgovor prepustimo bralcem samim. Herdcr in sedanji ustavoverci. Dva jako važna in za nuše ustavoverce značivna dogodka doživeli smo v zadnjem času. Mislim uamreč slavnost, ktero so pr redili, ali bolje , hoteli prirediti spominu Jožefa II., in pa znani Wurmbrandov predlog, da naj se jezik nemški razglasi za jezik državni. Da Be ni izvršila slavnost Jožefova tako, kakor bo si želeli ustavoverci, priča nam Plener, ki je nedavno tožil v držuvnem zboru, da so razmere v Avstriji sedaj jako žalostne, kajti slav nost Jožefova bila je le nekaka demonstracija opozicije ustavoverne. Žal, da nam ni Plener hotel tudi povedati vzrokov, zakaj da se drugi Nemci niso vdeležili te slavnosti. To je bila le demonstracija politična, tesno zvezana z predlogom Wurmbrandovim. Slavili so ustavoverci Jožefa le zato , ker je on v cesarstvu svojem nemški jezik naredil | za jezik državni, da bi s tem pred svetom J oprav č li terjatve svoje. S tem predlogom so j izgubili še pičico časti svoje, kajti kdor ima take pojme o ravnopravnnsti. ni izobražen Nemec, on je surov barbar. Drugače mislili so o ravnopravnosti jezikov nekdanji Nemci, pravi Nemci, na ktere se kaj radi Bklicujejo, kedar jim godi, tudi današnji njih potomci. Slavni Herder,^ v prvi vrsti med klasiki nemškimi, sovrstnik Jožeta II. bil je drugih misli o naredbah jezikovnih Jožefa II. Pred Bto leti je on slovesno oporekal proti taki duševni surovosti, kakoršno oslavljajo naši ustavoverci v 19. toliko hvaljenem stoletji. O naredbah teh piše Herder v dvogovoru aledeče: A. Ktere opravičene predsodke ljudstvene je zlorabil Jožef 11. ? B. Med mnog mi navedem tu v prvi vrsti predsodek jezika. Ima li narod, posebno še narod neizobražen kaj dražjega, nego jezik očetov svojih ? V njem zakopano je vse bogastvo zgodovine njegove in njegove vere; v ujem kaže Be jasno njih srce in njih mišljenje. Kdor vzame toraj narodu jezik, ukrade mu edino nesmrtno dedščino, ktera prehaja od roda do roda. A Vsaj je vendar poznal Jožef narode svoje prav dobro. B. Tem bolj čudno Be nam mora zdeti, da ni spoznal krivice, s ktero nemilo rani narode v najdražjih mu pravicah. , Kdor mi jemlje jezik (misli si neizobraženec iu ne po krivici), vzeti mi tudi če razum in možnost življenja, čast in pravice naroda mojega." Mislim, če Bog dopusti vse jezike sveta, naj bi tudi vladar različne jezike v kraljestvu svojem dopuščal, a tudi časti). A. Pa on je želel, da bi se javno življenje tim hitreje razvilo, želel je, da bi omika tem hitreje zmagala. B. Prehitra omika ni najboljša; tudi ni mogoča v tujem jeziku. Najkrasneje, dejal bi, ediua mogoča je ua domači podlagi v jeziku maternem. Pridobi si s tem srca ljudi; in ali ni to hvaležna naloga med tako različne narode kakor Nemce, Ogre, Slovane zasejati blagostanje za bodoče čase na način, kakor narod misli, ki je njemu vlasten in priljubljen? A. Koliko bi bile trebi dela, da bi bil to dosegel; misli njegove bila se bolj vzvišene; on je hotel, da bi se vse kronovine spojile, kolikor mogoče v en zakonik, v skupno, in mogočno m narhijo. njegovi volji ga ue.-o, v malo cerkvico, kjer je ravno duhovnik pristopil k altarju; bil je Ja-nezev rešitelj. Dolgo, dolgo že Janez ni bil v nobenem božjem hramu, tudi zdaj stopi v temen kot, da bi ga ljudje ue gledali. Ki.j počne tu? Moliti nežna več, mati ga ni učila, iu kar se je naučil od drugih, kdaj je že pozabil! Skonca ne ve, kako bi se zadižal, kmalu pa mu tihota in nekak čudeu mir, ki vlada tu. dobro de, hladi mu notranjo vročino, ob enem pa taja bridke ledene občutke, zamisli se, navdajo ga neki posebni do zdaj nepoznani občutki ; davno je že maše konec, pobožni bo že odšli, on tega ui zapazil; počasi ga je ta občutek tako prevzel, da je nevedoma sklonil se na klop in pozabil vse okoli sebe, spom n mu je bil šel ua pot v neke neznane daljave in širjave, kakor še nikoli. . . . Kar mu potrka na ramo nekdo in ko se ozre ter prestrašen šine kvišKo , vidi tik sebe — koga? Svojega rešitelja duhovn ka , ki se po opravljeni sv. maši podaja v dolgem talaru iz cerkvice. ,,Vam je morda slabo, gospod", ga ogovori milo, , za vas je tako zgodaj vstajati iu sem hoditi še prenevaruo. Djvolite , da vas peljem v sobo, se mi vidite hudo vtrujeni. Le naslonite se name!" Bes je Janez bled ko smrt, koleni se mu šibite . nima več moči, da bi se branil in Be da kakor otrok peljati v svojo sobico. In se zgrudi na stol in omahne. Duhovnik ga brž nekoliko okrepča s primernimi zdravili, in ko Janez zopet odpre oči in vzdigne glavo mu reče: „Trudni, vspehani ste, spočjte si. Jaz grem, da bote imeli mir!" „Ne, gospod, ne hodite, prosim vas", pa hiti prositi silno in glasno, kolikor mu je moči; „o-tanite pri meni, imam toliko govoriti z vami." Ni treba praviti, kako prijetno bo te besede zvouele na uho služabnika Božjega ; ostal je pri Janezu dolgo časa, več ur, iu med tem se je slišalo iz sobe britko ihtenje moža, v čegar očesu ni videl še nikdar nihče nobene uilze, zmešano s tolažljivimi besedami mašni-kovimi. Ko je slednjič strežnica po svoji navadi prišla pogledat k bolniku, kak prizor ! Na tleh je klečal Janez s solzami ves oblit, a mašuik je držal blagoslovjajoče roke razprte nad njim. Drugi dau je ves skesan prejel sv. obhajilo in ko je še ves Jnjeu klečal, Be zgrudi ne-uadoma na tla — mrtev je. Mašnik stegne roki čez njega in pravi: „Grehi tvoji so bili veliki, a tudi kesanje veliko. Bog ti milostljiv." Ko so njegovo truplo razparali iu pregledali, bo spoznali, da mu je sreč počilo — prevelike žalosti in kesanja. Po njegovi smrti je podal se duhovnik na pot, vzel pri bankirjih Janezev denar, poiskal poškodovane ter poravnal škodo , kolikor se je dala. Napoljski trgovec se je bil že sam skoro do malega od-škodoval po Janezevem drugem premoženji, toraj je tudi jud dobil še lep del, če tudi ue prav vsega, pa je bil veudar le vesel iu zadovoljen. — — Tak je bil konec Janezev. Kaj pa z Albino? V Parizu sta se nekaj mesecev kazala po raznih hrupnih veselicah iu javnih krajih laška zakonska, on mlajši od nje, ki sta hotela vse ugnati, vse prekositi. To je trajalo več mesecev, kar ju je nekega dne zmanjkalo, med znanci, kar sta jih bila dobila, pa se je raznesla novica, da ju je policija prijela in B. Da, priljubljena je ta misel našemu stoletji! Ali jo je pa mogoče vresničiti? Bi li bilo to pravično in koristno? So li Nemci, Čehi, Ogri, Lombardi ua eni stopinji omike? Je li toraj mogoče jih spojiti v tako ustavo? Bog sam ni pripustil spojitve take , zato uči tudi vsak narod njemu primerno." Tako pisal je Herder pred sto leti, ko so bili slovanski narodi komaj poznani! In dandanes, ko se dvigajo Slovani, hiteč popraviti, kar so vsled nemile jim osode zamudili, dandanes, ko je slovansko vprašanje, dejal bi, na dnevnem redu, Bi upa grof Wurmbrand take predloge staviti v državnem zboru. Takim predlogom pa levičarji glasno ploskajo, desnica pa jih oddaja posebnim odsekom ! Pustite gospoda ustavoverci Dunaj in državni zbor in pojdite v Weimar, kjer je grob slavnemu Herderju; na grobu njegovem, kteremu napis je: „Licht, Liebe, Leben'', uč te se napredka, človekoljubja, pravicoljubja, kar vi sedaj teptate tako brezobzirno z nogami. Tam iznebite se svoje duševne surovosti, ktero je vaš rojak obsodil že pred sto leti! , čech." Satan t prostozidarskih ložah. V 77. št. v Grenoblu izhajajočega lista ,,Semaine religieuse" ee pripoveduje neka čudna dogodba, ktera pa je, kakor omenjeni list določno trdi, povse resnična. Pristavlja tudi, da ta dogodjaj ni edini svoje vrste, kajti enake pripovedujejo tudi drugi katoliški listi. Dogodjaj pa je tale: „č. o. Jandel, dominikan, je pripovedoval več pr čam, da ga je, ko je pridigoval v Lionu, neki notranji glas opomnil, naj pridiga o moči znamenja sv. Križa. Slu-šaje ta glas je imel enkrat nalašč govor o tem predmetu. Ko pa gre iz stolne cerkve lionske, ga dohiti neki mož in mu reče:Gospod, verjete li vse to, kar ste malo poprej učili? — Ako bi ne veroval, bi ne učil, mu odgovori redovnik: jaz samo to učim, kar verjem. Cerkev priznava , da ima znamenje sv. križa tako moč, in jaz sem tem popolnoma prepričan. — Res? odgovori ves začuden mož; vi verujete? Glejte! jaz sem prostozidar, in ne verujem. Pa, ker me je vaš govor globoko pretresel, vam ponujam priliko, da poskušate moč sv. Križa. Vsak ve- ter se shajamo na te-lej cesti, v tej-le hiši, in hudič prihaja osebno predsedovat zboru. Pridite ta večer z mano. Midva ga počakava pri vratih dvorane, vi bodete naredili znamenje križa in videli, je li reB, kar ste govorili. — Jaz verujem to, kar sem govoril o križu, ali svoje vere ne morem poskušati, predno ne premislim resno te stvari, odgovori o. Jandel. Dovolite mi tri dni, da prevdarim. — Ako hočete res poskušati svojo vero, vam dovoljujom rad — pristavi prostozidar — in da domini-kanu svoj naslov. O. Jandel se poda precej h kardinalu de Bonald-u prašat, smeli sprejeti ponudbo. Nadškof pa pokliče nekoliko učenih duhovnikov , ter pretehtuje ž njimi razloge za in proti ponudbi. Nazadnje so se vsi strinili, da jo sme sprejeti o. Jandel. — , Idi sin moj", mu reče kardinal blagoslovivši ga, „in Bog bodi s tabo!" Osem in štirideset ur je imel še o. Jandel, in jih je prebil v molitvi ter zatajevanji ; tudi se je priporočeval svojim pri jateljem v molitev. Proti večeru določenega dne gre trkat na vrata onega prostozidarja. Ta ga je že čakal. Nobeden bi ga ne bil mogel spoznati za redovnika. Opravljen je bil posvetno, pod oblačilom pa je imel skrit križec. Šla sta in prišla kmalu v veliko krasno dvorano, ki je bila tako razsvitljeua, da se je kar bliščalo očem. Pri vratih se ustavita. Počasi se napolni dvorana in vsi sedeže zasedejo. Se daj pride satan. Spremljevalec o. Jandelov reče naglo : Glejte ga , ta je ! Brž vzame o. Jandel križec spod obleke, ga vzdigne in naredi nad pričujočimi znamenje križa.--- Blisk ne bi bil udaril tako nepričakovano, uaglo in gromeče. Luči ugasnejo, stoli padejo poiomljeni eden na drugega; vsi bež jo. Prostozidar je potegnil za sabo o. Jandela, in ko sta bila že daleč, ne da bi videla, kako sta bila ušla iz teme in zmešnjave, pade satanov pristaš pred noge duhovnika. — Verujem, reče, verujem. Molite zame! Spreobrnite me! Poslušajte me!... 0. Jandel ni odkril imena prostozidarjevega, ki je živel do svoje smrti prav pošteno." Temu poročilu pristavlja „Semaine" nektere prav zanimive opazke. „Posebno v Lionu je bilo večkrat čuti o takih satanskih prikaznih , ako je tudi krščansko mesto in varstvu sv. Device fourvierske. Lion je dandanes mesto, kjer se prikazujejo peklenske moči, kjer se vidijo strašni prizori, kjer se posvečene hostije grdo in smešno onečaBtujejo. Ako je prav dosegla človeška hudobija že svoj vrhunec, vendar se tukaj godé zločini, ki presegajo človeško moč, in se nikakor ne dajo drugače razlagati, kakor da počenja to duh veliko bolj spriden od naj zlobnejšega človeka. Takih hudobij ne delajo niti lakomnost, niti razkošnost in podlost, niti sovraštvo z vsemi straatmi človeškimi. Vsakako so to djanja duha teme. Ali se more drugače razlagati to, kar se godi na Francoskem, razlagati oneča-stovanje presv. liešnjega Telesa? V Rives-u so pred kratkim vdrli v tabernakelj, in pograbili svete hostije. Pozneje so našli jih , raztresene po polji, posodo pa, v kterej so bila ohranjene, so dobili pod nekim mostom. So mar imeli kak časen dobiček ti lupeži? Gotovo ne, ker niso obdržali za se, kar so uplenili' Kako da bi tedaj ue mislili na hudobnega duh8, ki pomnožuje človeško hudobijo s sovraštvom, ki žge padle angelje? Kako da naj toraj razglamo to besno preganjanje redovnikov in redovnic na Fancoskem? . . . Zato se ne bojimo trditi, da je to delo satanovo, da iz zidarskih lož, ki so tempeljni in šole po-svečene satanu, veje ta peklenski veter po Francoskem, tira to deželo na nesrečno pot, da se smejajo