Liist G 9.
1S49.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, .'n sicer vsaki torek in ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold. . za polleta 3 gold. in '/,, z; i se odrajtuje še '/ gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletn
za no
Jeli gibanje Slavjanov Austri nevarno?
(Poslovenil Svečan iz nemškega #).
Mnogi, pravi slavni grof na str. 81, mnogi to verjamejo, in za svojo dolžnost deržijo, temu gibanju in teženju se zoperstaviti. Oni mislijo, daje Austrija nemška deržava, in nemščino morajo tudi objeti vsi narodi, ker je uradni jezik tudi nemški; med narode se bo vtrosil prepir in svada, ino v opravništvo zmešnjava, ako se bo oživela ino okrepila
slavjanska narodnost. —
Na to mi odgovorimo: Zmožnost vsake deržave počiva na razvitku moči, in zlasti duševnih moči njenih narodov; k dušnemu razvitku češkega (in naravno celega slav-janskega) naroda je pa potrebno, neobhodno potrebno, da se slavjanska narodnost in češki (slavjanski) jezik oživi, in razvija; in ravno zavolj tega mislimo, da leta prigodba (gibanje Slavjanov) austrijanskej carevini ne samo nobene nevarnosti ne donesti, temuč veliko več njeno moč in zmožnost povišati vtegne Že zgoraj smo mnenje overgli, da kerv in jezik vse plemena enega naroda v eno deržavo združiti morata. Ravno tako se nam zdi nestalno, terditi, da zbujena in oživlena narodna svest in čut raznih, pod enim žezlom združenih narodov nje potrebno razžene. Morebiti da je takih deržav nasvetu, kterih obstoj ino moč se naslanja na obderžanje na rodne edinosti; pa ni potreba, da ta postava tudi za austrijansko carevino velja. Večkrat in javno oznanjeno je pravilo austrijanske vlade, ne motiti svoje razne narode v njihovim duševnim razvitku. Ja mi verujemo, da je au-strijanska carevina posebno k temu poklicana, to ljudomilo pravilo (princip) pred celo Evropo pokazati in razvijati. —
Prav ljubeznivo in odkritoserčno spoštuje austrijanska vlada posebnosti v laških deželah, in se posluži laškiga jezika pri vseh uradih. Ne samo deželni uradi opravljajo vse v laškim jeziku , temuč dopisujejo v tem jeziku tudi osrednim uradam. Tudi na Voger-skim je magjarska narodnost in madjarski jezik tako visoko stopnjo in veljavnost dosegel, da nobeden umen človek misliti ne more, tam nemški živelj vsiliti. Kdor potemtakim še terdi, da edinost austrijanske carevine na edinosti narodnosti vseh deržavljanov počiva, te terdi, da je Austrija nemogoča. Ne; ravno nasprotno pravilo je, ktero Austrii obstoj in moč obeta in donese: medsebojno spoštovanje oseb nosti (Individualitat) vsih narodnost, ktere obseže. V velikih, gostih kupih ži vijo ljudstva po celej Evropi; v Austriji pa ni taka; to so narodi le v malih kupih in v več krajih tako namešani, da se zemljopisno ločiti ne dajo. Opasani okolj in okolj od mogočnih deržav, nobeden tih narodov sam za se svojo politiško samostalnost obvarovati ne more; poželenje varstva in mira — vsakega deržavljanskega družtva naj pervi ino imenit-nejši cil ino konec — dokazuje vsakemu spre
vidnemu prebivavcu neobhodno potrebo take vlade, ktera ostale europejske vlasti straho-vati vtegne. Ljubezen politiške samostalnosti, jubezen miru in varstva je tisti pas, ki različne austrijanske narode nerazvczljivo veže. Na tej bratovskej zvezi počiva mirno in terdno Austrijanska carevina, ktero v zvunajnim obziru na zmožnosti in dostojnosti nobena druga deržava ne prekosi, in kterej tudi zastran znotrajnega bogastva in blagostanja nič ne pomanjkuje; v kterej osebnost (Individualitat) nobenega plemena ni v nevarnosti, temuč velikoveč se vsakotero v duševnim obziru naravno in varno razvija, in na tako vižo tudi celej deržavi samostalno duševno živlenje zagotovi. Ne more tedaj vlado in krepko oživlenje enega izmed austrijanskih narodov celo deržavo v kako nevarnost za-
» Iz knjige: „Ueber den gegenwartigen Stand der bohmischen Literatur und ihrer Bedeutung von Leo Grafen von Thun, (dcrzeil Minister (les Cul
tus und offentlicben Unterricbtes). Kronbergcr und Rivvnač.
Pras
1848
plesti; nevarnost bi le tedaj protila, ko bi kak narod tisto pravico, katero za se tirja, tudi vsakimu drugemu dovoljiti ne hotel, in se prederznil, ga v narodnim življenju in napredovanju motiti in zaverati. Kdor svoje so-rojake k temu nagovarja ali nagiba, da se naj na zgubo in škodo drugih narodov širijo svoj jezik njim po sili vrinijo, te težko greši proti tistemu pravilu, ki edino Austrijo mo gočo stori, te seje prepir med narode, in -discordia res magna dilabuntur! — Kdor pa svoj narod zbuja in podbada, na mirnim po stavnim potu za drugimi narodi napredovati, te podpira in poviša moč in slavo cele carevine. —
Naj toraj vsi narodi austrijanski s veselim sercam, in s novo močjo hrepenijo po svetej in visokej nameri človeštva, in jo doseči se trudijo po tistih potih, ktere je vsakemu Rog, narava, in lastna vest in čut za-znanmovala, celemu svetu v živ dokaz, kako naj vsi narodi razprostrane zemlje med seboj živijo. Sveta vojska naj se vneme med njimi, kteri naj več dobrega in slavnega donesti zamore; le samo to naj nobeden ne pozabi, da ste narodnost in jezik same na sebi prazne reči brez vse veljavnosti, obleke človeških občutkov in misel, — blagonosne, ako služijo, ljudi okrepčati, zboljšati in zmodriti, — prekletstva vredne, ako služijo, duševno živlenje vkončati, vse reči zmešati, sad in sovražtvo poroditi: „Pravičnost" bodi sveto geslo vsih narodov! —
Ino vi moji rojaki, ki ste dosedaj na novo mlado živlenje češkega (slovenskega) jezika in slovstva le po strani, in posmehovaje gledali, ali pa še nikolj pogledali niste, pridružite se prizadetju, ki je vašega spoštovanja vredno, ki živo in tesno zadeva blagor in srečo vašega naroda, ki našej slavnej Austrii veselo in slavno prihodnost obeta, ja k sreč-nej uravnavi evropejskih zadev mnogo mnogo pripomagati zamore. —
Vi pa, dragi prijateli! ki se za omiko in prosveto svojega narode trudite in žulite, v stiskah in težavah ne omagajte, ne obupajte" Pomnite se, da vse dobro in tječno počasi zori; pogled v prihodnost naj vas potolaži razveseli in okrepča!
Čas wše menj, i časy: k wjtčžtwj on wede pravvdu! (Sla\vy dcera.)
Ravno ta gespod, ki jc za naš narod tak krepko in slavno v letu 1842 pisal, sedaj v letu 1849, sedaj, ki je nam narodnost in je zik zagotovljen, naše šole vravnuje; šola in
šolska mladina — naša nada — Vam je pri-sijala svetla zvezdica! Bog daj! —
Knjižica bivšiga ministra barona Pillersdorf.
Tisuč in tisuč odkritih sere in svetlih glav je zdihovalo 1. 1847 pred vratami prihodnosti, poslušaje, ako se že valovje bliža, ki bi vzelo s sabo tudi Austrijo na pot dostojnosti dorašenih narodov bolj primerno; vedno se je slišalo prašanje: če je že čas, in vedno se je žalostni odgovor glasil: še ni prišla doba rešenja. Že smo si sami pri sebi rekli v žalostni duši: Ne vgledaš otetbe, ne dočakaš vslanja Austrije; in glej 1. 1848 je nam prineslo iznenada svobodo; oh, zato „iznenada" smo dosti preterpeli. Mislili smo, de jo natn je poslalo nebo zastojn, ali jako smo se motili. Kaj se je vse dogodilo 1.1848 in 1849! Spomin sicer hrani dogodbe, ali razum jih še ni zapopadel, in tudi serce še ni toliko vto-laženo, de bi se čez nje mirno in pravično soditi moglo.
Še nam tiči na očesih poleno strasti, de nemoremo jasno pregledati, valovi serca se zaganjajo do očesa, de le vse v svoji barvi vidimo, ali ne tako, kakor je reč šamana sebi. Mnogi so nam te lanske dogodbe popisovali, alj bolj za se in iz sebe kakor pa z nestran-ske resnice, in so bili znabiti tudi premajhni, de bi bili celo dogodiše spregledali. Zdaj pa imamo pred sabo spis sostavljen od moža, ki je bil poklican v narhujši nevihti Voditi z slabim veslam čoln Austrije, omajan s vetrovi, d so od vseh strani evropejsko morje razri-ali. Bar. Pillersdorf, že pod Meterniham
med uradniki k popravam nagnjen, imenovan za ministra znotrajnih oprav mesca Sušca, je na svitlobo dal: „Ogledi na politiški potres v Austrii 1. 1848 in 1849."
Upamo bravcam vstreči, ako važniši stavke iz te knjižice tu poslovenimo.
„Ivako de bi ne bila vedla Austrijanska vlada, de se taka zares pripravljana prekucija bliža? Vedla je za to in se je bala, ali ni storila tega, s čimur bi bila nevarnosti v okom prišla, namreč primerne poprave v postavah in v opravništvu."
„Auslrija jc bila še le od Marije Teresije iz sredoveka (Mittelalter) izpeljana." Cesar Jožef je šel s naglimi stopinjami dalej. V njegovim sercu so se oglasile pravice človeške poprej, kakor jih je kaki zbor izgovoril bil, on ni poznal verst (klasov), ampak samo osebe v svojim cesarstvu, ali dveh blagonos-nih naprav ni poznal ali jih čislal ni: samostalnost občin (srenj) in deželno namestovanje po poslancih.
Zvunajni boji so obernili c. Frančiška od znotrajnih poprav. Deželna bolezen je rasla, popravah se ni le ne naprej šlo, ampak vmikvalo se je nazaj. Za občno mnenje se ni nihče zmenil. Kolikor bolj se je v drugih deželah ustavno življenje vzdigovalo, toliko več se je Austrija pred njim skrivala. Dvajsetletni mir ni zmogel zaupanja naroda v vla-darstvo vzdigniti. Ko je nastopil na tron c. Ferdinand, se je občno mnenje močneje glasilo, tirjaje poprave (reforme). Zastojn. Mnenje teh, ki so okoli trona bili, je bilo vse drugači, kakor mnenje narodov. Ta razpad
je bil dan na dan očitniši. Policija je več škodovala kakor koristila. Pride svečan 1848 Francozi so v nekoliko urah tron prevergli in sosedna Nemčija je občutila ta potres. Šiloma je tirjal Berlin premembo v vladanju. Lo žeje je premogel na Dunaju 13., 14. in 15. Sušca odpravljenje cenzure, vpeljavo narodne brambe in obljubo ustave. Še le 20. se je so stavilo ministerstvo, nekteri udje še prašani niso bili, ako hočejo, ali ne. Ako so vsi enih misel, kdo je mogel to vediti. Kmalo po tem je odstopilo pet ministrov od urada, in 5 novih je prišlo namreč za denarstvo, za sod-nistvo, za vojsko, kupčijo in zvunajne zadeve. Postavljenje ministrov ni bilo prijetno. Ne nadjana mena je ljudstvo razdražila. Iz Dunaja se je delil potres vsem deželam. \ Dunaj je priderlo mnogo takih, ki so se nezaupanja množice k vsemu poslužili. Policija je oslabela. Deputacia za deputacio. Ministri so imeli pred očmi deržavni zbor.
Ta potres je pustil Austrijo tako rekoč samotno med drugimi evropejskimi vladarstvi
Ponovljena Francia ni imela nobene zveze z Austrijo. Angležka dežela se je že davno vzdigovala zoper austrijansko politiko. Rusia ni z prijaznim očesam pogledovala na nove reči S Španskim že poprej diplomatiškiga prijatel-stva ni bilo. Laške vladarstva so se sovražne kazale. Lombardia in Benetke so vstale in Piemont je izdajavsko vojsko začel.
Tode Angležko je imelo le s poprejšnim ravnavcam prepir, v ti dobi se je prijateisko obnašalo, kolikor je politiški sistem dovolil, po kterim se angležka vlada v politiške ho matije drugih dežel vtikvala ni.
Z Nemčijo je bilo narhujši. Res je bilo Austrii na tem ležeče, de bi Nemstvo edinost in novo življenje doseglo, ali de bi se Austrija za tega voljo samostalnosti odredkla, to tirjati je bilo preveč. Ali pomisliti se mora, de je po takim izrečenju (de se Austrija v Nemčii pozgubiti ne more in ne sme) za nekoliko tednov nadvojvoda Joan za vladarja nemške nove deržave izvoljen bil. V Italii se je slabo vedlo. Poslane rimskiga dvora je brez obzira merzlo austrijanskimu ministru povedal, de, ako hoče Austrija veči nevarnosti oditi, naj se odreče laških dežela, deržavne pogodbe de več veljave nimajo.
Ne manj od Italie je nasprotvala mi-nistram Ogerska dežela. Motijo se mnogi, misleči, de so austrijanski ministri tudi krivi ločenja centralne ogerske oblasti od ostaliga cesarstva. Ogersko je imelo vsigdar samo-st&lno, različno opravništvo; ogerski dvorski kancler je bil odgovorni kraljevski minister, je ravnal neposredno s kraljem in le pri nekte rili rečeh so se tudi drugi svetovavci cesar jevi pobarali. Austrijanski ministri niso imeli nikjer poklica se za kaj pri ogerski vladi potegniti razun pri vojskinih, denarskih in kupčijskih zadevali. Posledni ogerski zbor je tudi te reči ogerskimu ministerstvu odkazal in je kraljevsko poterjenje k tem dosegel, če prav austrijanski ministri na postavni poti od tega nič zvedili niso, in tudi od tega ne, de je kralj palatinu pravico odstopil, ministre voliti. Austrijansko ministerstvo dobro poznaje škodljivost take vravnave, in nepri-pravno se znebiti opravil, ki so mu popred prihranjene bile; je sklenilo, od navade ne odstopiti in braniti to, kar zadene vojašnjo, denarstvo in kupčijo v imenu celiga cesarstva.
Ako je pa ogersko vladarstvo odločeno biti imelo, seje spodobilo, de bi se Ogerski deželi tudi del vkupniga dolga odmeril. Z tem pa se je imelo odločiti, v kakšni razmeri boste v prihodnje ti dve vladi v Austrii stale. Ali kmalo se jc pokazalo, de se edinost med dvema vladama obderžati za dolgo ne more. Madjari so čedalje očitneji izločevali austrijansko vlado od deležnosti vladarstva na Ogerskim, v Erdelju in v vojniških mejah. Madjarska prevzetnost je razdražila druge narode, na Ogerskim. — Slavjani (in Serbe!), Saši
in Romuni so iskali pomoč in obrambo pri au strijanski vladi in so prosili za zedinjenje z celo Austrijo. Čudna reč je, de se je pri te rečeh na Dunaju clo mnenje bolj k Madjaram naklanjalo (se ve de je ljudstvo vajeno bilo viditi vlado na ti strani, ki je svobodo tlačila).
Sploh se je razodevala po cesarstvu dan na dan močneji želja, de bi se enkrat Austrija vstanovila, nasledik tega je bila ustava 25. Aprila. — Ni stopila v življenje, mnogo se ji je očitalo. Res se tajiti ne da, de ustava od namestnikov narodov sklenjena veči za upanje in terdniši poroštvo obstoja v sebi ima ali skušano je tudi to, de novi nevajeni zbori težko težko pravo ustavo zdelajo. Vender tudi ta dana ustava je imela od prihodniga zbora pregledana in prijeta biti. Toliko je očitno, de sostavljena po belgiški ustavi je tudi naši deržavi blago prihodnost obetala Kakšnim časam bi se bilo v okom prišlo! (Konec sledi.)
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
L j u b lj a n a 24. Augusta. — Zakaj vzhaja danes žarko solnce v tako mračnim ogrinjalu ? zakaj danes Ljubljanski zvonovi tako milo milo pojo? zakaj pokriva danes sleliernimu pravimu sinu predrage matere „ Slo ve nije" sicer jasno lice tako tamen oblak? zakaj vprašam, se nam vsim danes prevelike britkosti serce topi? — O, kako bi se nam nc topilo Komaj se beli danek napoči, nam že žalostni glas mertvaškiga zvončka prezgodno smert dveh izmed nar verniših, nar iskrenejših domoljubov oznanuje.
Danes (24. Augusta) ob pol dveh po polnoči je sklenil visočastljivi g. Urban Jerin, stolni dekan, c. k. učenik hermenevtike, ud zgodovinskiga in slovenskiga družtva, ka kor tudi častni ud narodne straže v Ljubljani, rojen v Ljubljani 2. Maja 1785.
In na posebnih listih z britkim sercam in s solznimi očmi beremo:

Slovensko družtvo v Ljubljani da žalostni prigodek na znanje, de je gospod
Anion JfMazf/on, kriminalni aktuar pri Ljubljanskimu c. k. mestnimu in deželnimu sodništvu, pre-stavljavec in učenik austr. deržavljan-skiga prava, odbornik slovenskiga družtva, rojen na Jeličnim verhu v Idrijskim kantonu, v 37. letu svoje starosti 24. dan t. m. ob treh zarano na pljučni bolezni previden s smertnimi zakramenti vmerl.
Neutrudljivimu rodoljubu poslednjo čast skazati, povabi slovensko družtvo vse svoje ude in druge domorodce k pogrebu jutri 25. t. m. ob dveh po poldne.
V Ljubljani 24. Avgusta 1849.
Visokočastlj. g. Jerin je bil prec iz začetka k slovenskimu družtvu pristopil in za odbornika izvoljen. Desiravno že v 65. letu je dokler mu je moč pripustila vsak večer za 2 uri k zlaganju nemško - slovenskiga slov-nika prihajal in pridno pomagal. Kakor nekdaj vodja malih šol, se je tudi odbornik slovenskiga družtva za vpeljanje materniga jezika v šole z redko serčnostjo in krepostjo poganjal in je bil v vednostih tako znajden, da malo takih.
Ako nas je pa smert g. Jerina z veliko žalostjo navdala, moramo odkritoserčno povedati, da nam je nemili glas od g. Mažgo-nove smerti kakor goreč meč skozi serce šinil. Vsak je spoznal preveliko zgubo ; zakaj taki rodoljubi, kot je bil gosp. Mažgon, so edki redki. Gosp. 31ažgon je učil pervi slovenske pravdoslovce splošne deržavljan-ske postave v slovenskim jeziku in sicer
sleherni teden po 11 ur. Samo po sebi se razume, de se je mogel za tako važni uk tudi nekoliko ur pripravljati. On je bil pervi pre-stavljavec deržavljanske postave in je potrosil le s posvetovanjem čez prestavek v odboru vsak teden nar manj 3 ure. Kje pa je čas za prestavljanje, ki ga je do 767 dognal! In to vse, kakor je braveam Slovenije že znano, je on brez nar manjšiga plačila, brez nar manjšiga zlajjfjšanja v svojih uradnih opravkih — to vse je on iz gole ljubezni do pri serčno ljubljene domovine storil. Obljubovalo se mu je sicer po večkrat ponovljeni prošnji zlajšanje v ura-dovanju; ali to se je odkladalo in odkladalo.
Nevtrudljivi rodoljub je bil tedaj nepre-neliama naprežen, vender vse popolnama in
radovoljno opravlja. Tode njegova telesna moč pod tolikim bremenam že mesca Julija opeša. On se vleže — in že čez 5 dni ga proti huda bolezen zadaviti. Novopoklicani zdravnik g. Mader (homeopat) ga sicer v naše neizrečeno veselje te bolezni popolnama ozdravi; ali čez kakih 14 dni potem se pokaže, da se je zoper njega druga — pljučna bolezen zaklela. In ta ga je tudi pod zemljo spravila. Po prestani pervi bolezni se je do zadnje ure veselil, po ministrovim povabilu na Dunaj zastran vstanovljenja slovenske terminologije iti. Žalibog zastonj! Zapustil je 28 let staro vdovo brez otrok. —
— t—.
Lj ubij na 25. Augusta 1849. Danes popoldne ob dveh so pokopali naše drago, — gosp. An t. Mažgon a. Vsi tukaj bivajoči udje slovenskiga družtva, drugih spoštovav-cev in veliko uradnikov ga je k sv. Krištofu spremilo. Ne samo enimu so se solze v očeh lesketale, ko truplo slavniga moža v merzlo jamo zagrebajo. Z e m 1 j i c a, b o d i mu lahka!
Visokočastlj. gosp. Jerina so pokopali z vso njegovimu stanu primerjeno svečanostjo ravno tisti dan ob 6. popoldne. — t —.
y-x. Po tem ko je, kakor sam od sebe po stari svoji navadi celimu občinstvu na znanje da, Lloydov pisač p. obhodil Notrajnsko, kjer ni druziga zavohal, kakor de je še tam veliko junakov za vojašnjo, seje zopet enkrat svojiga pošteniga poklica, podpihovanjain obrekovanja (Verlaumdi/ng) spomnil , ter se spravi na Slovenijo (in posredno tudi na vse druge Ljubljanske časopise) ovaditi (denucirati) jo de je radikalna. On sicer, kakor je tudi v tem sostavku skazal, nima navade, kako djanje factum) za svoje hudobno natolevanje in ob-rekvanje napeljati; tukaj pa vendar pove, v čem de radikalnost Slovenije obstoji, namreč tem: de žaluje (Jeremiade dela), ker se Slovencam ni lastno deželno sodništvo dalo, kakor enakopravnost in večina ljudstva tirja, akor so deželni stanovi za združenje Slovencov svetvali in kakor je Ljubljanska mestna gosposka prosila.
Deželni stanovi in mestni odbor so pisunu tudi radikalni. Kakšne misli mora torej ta >. od svobode mnenja in tiska v ustavni deržavi imeti? On ima, kakor se kaže, sledeče verske vodila (dogmata) v ti reče:
§. 1. Vsako odgovorno vladarstvo je pošteno, se nikoli nc moti in vse ve in vidi; zato
a)	je vse prav in narboljši, kar ono ustanovi, sklene in zapove,
b)	ni treba nikoli želja in okoljšin ljudstva oznanovati, in
c)	kdor kaj nasproti njegovim naredbam žaluje, prosi ali piše in odkriva, če tudi tako lonižno in zvesto po tiskarski ojstri postavi, de ga nobena pravda nikoli ne zadene, je vender monstrum, horrendum, ingens — radi-
alec in draživec (Wubler).
2. Ker pa odgovorno vladarstvo povsod pričijoče biti ne more, ima svoje služabnike, uradnike, in vsak uradnik,*) bodisi eolnijsk aH gubernialen itd. je tudi pošten in se nikoli
*) Torej tudi g. p., zakaj, kdo bi tega pig-meja ne poznal?
ne moti, torej je vsakteri kaznivreden draži-vec, kdor že njegovih zunej urada izrečenih besed za sveto pismo ne derži. To je njegova tiskarska svoboda! Lagati in obrekovati, brez de bi besede svoje z dogodbami podpiral, pa je njemu svobodno!
Poglejmo pa vender, kako ta publicanus ustanovitev vladarstva zastran vikšiga dež. sodništva hvali. On pravi, kolikor manj uradnikov je v deželi, toliko manj stroškov nosi dežela. O politikar! Korošci ti bodo hvaležni za ta modri predlog! —
Celovec 21. Augusta 1849. Slovenci mende nismo prav zastopili, kaj je to: enakopravnost vseh narodov." Kova ustava od 4. Marca zagotovi vsim austrijanskim narodam enakopravnost, jezik in narodnost. Alj toraj ni čudno, da so ravno od te dobe slovenske postave in razglasi zibnili, *) da so uradniki, ki so se prej prav krepko slovenščine popriieli, sedaj jo spet na kluko obesili? itd. Ja clo od našega deželnega poglavarstva, od kterega smo poprej toljko lepega in slavnega brali, od nekterih tednov ni nič več slovenskega videti ali slišati! Je mar resen, kar nekteri terdijo, da nova ustava bolj na nemško, kot na slavjansko stran kaže? Očevidno je, da se nam koroškim Slovencem kej dobrega nadati ni treba; zakaj imamo veliko sovražnikov, — prijatelov pa le pičlo! Pa vender zgubleni še nismo, še ena zvezdica se nam prijatelsko pokazuje; ta mila zvezdica je: naš sedajni deželni poglavar. Že večkrat je gosp. baron Šloišnik svoje pravično in milo serce do Slovencov na znanje dal; — veselo in hvale vredno je spet, kar tukaj z radostjo oznanimo.
Naš gosp. poglavar je mende zbaral in slišal, da se slovenskim razglašam neka stranka opera, in protistavi. Na to je razposlal na vse kantonske komisarje ročno pismice, v kterim prav domorodno svoje misli v tej reči razodene. Enakopravnost, pravi on, tirja, da se Slovencem postave v slovenskim jeziku oznanijo in razlagajo; — morebiti, da slov. kmeti nekterih novih ali naučnih besed v slovenskih razglasih ne zastopijo, alj vender vse druge domače; v nemških razglasih pa ne razumejo ne teh ne unih; — uradniki so dolžni, Slovencem postave, razglase itd. po slovensko razjasnovati in razlagati; toraj mora njim le prav po godu biti, ako se jim to težavno delo po priloženih slovenskih postavah polajša: •— le po tem potu se bode slovenski narod zavedel in zdramil, svoj materni jezik čislal in ljubil, se bolj in bolj otesal in omi-kal, in veselejši in slavnejši prihodnost si pripravil. — Naj toraj vsaki komisar odkritoserčno pove, kako so bli dosadašnji slovenski razglasi od Slovencov sprejeli? alj so jih zastopili ali ne? in alj jih niso zastopili, kaj jc temu uzrok, in kako bi se moglo naj ložej in naj beržej temu pomagati? Navarno je za nas, dragi Slovenci! ker bojo čres potrebo in korist slovenskega jezika sodili nemški in po-nemčani uradniki, naravni njegovi naj hujši nasprotniki; bati se je, da bode več sebičnost govorila kot resničnost, — pa vender, naj se izleže kar hoče, vse to je lep in resničen dokaz , da koroškim Slovencam še sveti ena zvezda : gosp. baron Šloisnik, živio!! —
Neki dopisatel iz Celovca v „Gracarci„ misli, da je prošnja Ljubljančanov zastran deželnega viksega sodništva zastojn; že se mestni in deželni svetovavci na nos na vrat pripravlajo na javno in ustmeno ravnanje, ja gosp. Cabušnik je že popotval do Rena, da tam vidi, sliši in se uči.
Mi Slovenci od te marljive priprave nič ne čutimo; za slovenščino še nobeden teh gospodov clo nič ne mara , in vender bi blo to
* Tudi v naši kronovini hočejo vpeljati tako; p povabilo g-, deželniga glavarja zastran zaloge za preskerbljenje domačih vojakov je samo nemško ravno tako oznanilo mestne gosposke, de bo 17 t. m. svečava v Ljubljani. Drugi razglasi se sicer prestavljajo, pa tako, de se Bogu vsmili, p Der natiirliche IVirkungskreis — naravni de-lavnostni kolobar.	Vred.
naj pervo; jezik dobro in gladko znati, je pri javnim iu ustmenim ravnanju ja najpotrebniši. Alj pa misli vlada Nemce, Laiie in druge nam Slovencam za sodnike nametati, lehko noč! ti toljkokrat in tak svečano zagotovljena enakopravnost! —
Drugi dopisatel iz Celovca v „Lloydu" terdi, da mora deželno vikši sodnistvo tudi zavolj tega v Celovcu ostati, „ker je Celovec, nemško mesto z slovensko okolico opasan, in to bolj enakopravnosti narodov vstre-že, kakor pa Ljubljana, celo slovensko mesto z slov. okolico."
Do sedaj smo le večkrat slišali, da na Koroškim nič ni Slovencov, alj pa le malo tam unostran Drave, — Da Slovencov veliko tudi nemško razumi in govori, — da je okrog Celovca vse vse terdo nemško, — in glej! sedaj nemški Lloyd nam pove, da je Celovška okolica slovenska. Oj draga moja mavha, kako me ti zmodriš in pravičnega storiš! O ljubi Slovenci, kako imam vas rad, ker vas potrebujem za mojo nesito sebičnost; najte, da vas objamem in poljubim. Studna zvita lesica! —
Pri tej priložnosti naj bo tudi izkazano, kak terdo nemško mesto je Celovec. Cerkva pri Urzulinskih nunah — še pred 40 — 50 leti narodna cerkva imenovana, je čisto slovenska , in vselej z ljudmi natlačena pri slo-venskej pridgi in kerš. nauku; duhovnik v Velkovskim predmestju pri sv. Lorencu mora bili Slovene, ravno tako tudi saj eden kaplan pri obeh mestnih larah. Celovec je torej terdo nemško mesto.
V petek je blo po navkazu naše mesto razsvetleno: 4 hiše so ble prav lepo okin-čane: mestna svetna hiša (Rathhaus), pri dveh grofih, in pri enemu kupcu; drugod so se svetile 2 ali 3 sveče; narodna banda je svirala po ulicah; — vse jc postopalo tiho in mirno po mestu, in seje jezilo na veter, ki je prah po mestu gonil in skoraj vse oslepil. Zjutraj v Saboto je spet muzika po mestu igrala, topi so pokali, in ob 10 sc je služila velika meša, kjer jc bla velika truma ljudi. Zvečer smo bli v gledišču, kjer se je od nekterih gospodov „ljudska pesem" pela, in tudi „Vivat" se je večkrat zaslišal. Rog daj mlademu cesarju mnogo veselih in slavnih let!	Svečan.
* V poslednjim listu Slovenije naj se bere naslov drugiga sestavka tako le: Kako slovenske manj navadne besede nabirati. —
Iiomhardo-Beneško,
Maršal Radecki je v Milanu 18. t. m. na rojstni dan presvitliga cesarja razglasil sledeče:
1)	Vsi tisti, ki so se zavoljo politiških hudodelstev v pravdo zamotali, ali samo za-perti bili, se na ravnost izpuste, in se ne morejo več nikakor na odgovor klicati.
2)	Vse poprejšne že začete pravde zastran imenovanih hudodelstev jenjajo pri ti priči, in se več začeti ne smejo; nihče ne sme več zavoljo politiških dogodeb v letih 1848 in in 1849 pred sodbo poklican biti.
3)	Te milosti niso deležni:
a)	vsi tisti, ki so zunej politiških hudodelstev še zavoljo druziga sicer kazni vredniga djanja p. vmora, ranenja itd. za-toženi, se ve de zunej očitniga boja.
b)	Izločeni so tudi vsi c. k. uradniki in ofičirji;
c)	Ravno tako se duhovni, učeniki in drugi srenjski služabniki več v službi obderžati ne morejo, če so se imenovanih djanj vdeležili.
4)	Tisti, ki so zavoljo politiških hudodelstev že obsojeni, tudi berž svobodo zadobc.
6)	Ravno tako se tudi vsi na svobodo zpuste, ki so zavoljo manjših politiških prestopkov ali že obsojeni ali pa v sodniškim preiskovanju..
7)	Ker še ni moč, že zdaj obsedo odpraviti , ostanejo vojaške postave v moči.
8)	Ravno to milost dosežejo vsi tisti, ki so vojake naberali za ptujo službo, ako niso nabrani že austrij. Aojaki bili.
9)	Ta milost zadene le pretečene čase, v prihodnje se bode vsak enak prestopek oj-strejši kaznoval.
Ker so Benetke še v očitnim punlu, niso te milosti deležne. —
Za vse vojaške osebe je maršal v razglasu ravno tistiga dne občno odpušenje oznanil, ktero bo do konca prihodnjiga mesca vc Ijalo. Vsi vojaki c. k. armade v navzdolni versti od feldvebelna, ki so ces. bandero za pustili, se zamorejo brez vse kazni do konca mesca septembra k c. k. armadi verniti, če se niso drugih prestopkov krive storili.
* Iz Tersta je na Dunaj 24. t. m. zvečer sledeče daljnopisno oznanilo prišlo: Ravno pride od vice-admirala Dalrupa novi ca, de so se Renetke brezpogojno podale.
Pogodba miru med Austrijo in Sardinjo v Milanu 6. t. m. sklenjena je tudi od obeh vladarstev poterjenje dobila. V pervim pri-liodnim listu jo bomo poslovenili; danes le toliko iz nje posuememo, dc znese odškodvanje našiga vladarstva za krivično začeto vojsko 75 miljonov frankov. Tudi obljubita oba vladarja, v kratkim kupčijsko pogodbo skleniti.
Ogerska dežela.
Glede predaje Gorgeja je ruski maršal knez Paskievič svojimu cesarju sledeče oznanilo poslal: Ogersko leži pred nogami Vašiga ces. Veličanstva. Vlada vstajni-kov je odstopila in izročila svojo moč Gorgeyu. G6rgey pa z svojo poglavitno armado je položil brez pogojev orožje pred rusko armado, in ni dvombe, de bodo tudi drugi vodje vstaj-nikov njegov izgled posnemali. Imam srečo, oznaniti Vašimu c. V., de je edini Gorge-jev pogoj ta, de bi se mu dovolilo, položiti orožje pred Vašo armado.
Generalu Riidigerju sim vkazal, Giirgeje-vo kardelo obdati in orožje mu odvzeti. Gorgeja sim pustil v svoj glavni stan pripeljati, kjer ostane do daljšiga povelja V. c. V.
To naznanilo k. Paskieviča ni bilo nekte-rim dunajskim časopisam prav po volji; tudi se govori, de se je neka stranka med Madjari vzdignila, ki bi rajši s Rusi, kakor z Austrijani deržala.
Nasproti pa prineso dunajske uradne novine sledeče izvestovanje našiga vikšiga generala llaynaua iz Temišvara 18. t. m.
Po zmagi pri Temešvaru ni bila samo Te-mišvarska terdnjava osvobodjena, ampak cela madj. armada je bila s tem razdjana. Od bitve pri Seregu (5. t. m.) do zdaj je že vjetih in uskokov 18,000 pri nas.
Gorgey je bil čez Debrečin do Arada prišel, zediniti se z armado na jugu. Ali austrijanska armada gaje prehitela, je Temišvar osvobodila in je že pri Aradu bila, šlik namreč je 10. t. m. pri Aradu Gorgejevo prednjo stražo (10,000) nazaj pahnil. Na to se je hotel Gorgey čez Lipo v Lugoš vmaknili, ali tam je bila tudi že austrijanska armada postavljena, ki mu je prehod čez reko vbranila.
Zdaj si Gorgey več pomagati ni vedel, okoli in okoli od naših in od Rusov obdan se je podal z 25,000 vojaki in 144 štuki 13. t. m.; na to se je tudi Aradska terdnjava pod-vergla.
Austrijanska armada je močno vesela, de je ona sovražnika v 6 bitvah poginoma premagala in tudi Gorgega in Arad prisilila, se vdati.
Na to so naši po majhni bitvi Lugoš oteli, in razkropljeni sovražniki se na vse kraje preganjajo.
Orožja in drugih priprav so naši na kupe dobili. 16. t. m. se je ban z svojo armado pri Ujpeču blizo Temešvara z podonavsko armado združil.
Vojska je končana, in srečo pomeni, de se to ravno na rojstni dan svitliga cesarja za gotovo reči in mir napovedati zamore. —
Pozneji novice povedo, de so naši 16. t. m. Facset posedli in 6 šlukov našli. Ustajniki (Insurgenten) so se razdelili: Vecsey inKmety z veči armado sta se proti severni strani k Marošu obernila, narberžeje, de bi se Rušam vdala; Bem, Guyon in mlajši Perczel so se v Erdelj podali.
V Erdelj u je general Liiders po boju, v kterim je 600 Madjarov padlo in 1500 vjetih bilo 12. t. m. terdnjavo Karlsburg otel in zopet z živežam in drugim potrebnim previdil.
Narnoviši oznanilo generala Haynaua pove, de sta zdaj z austrijanskim orožjem celi Erdelj in tudi celi Banat od puntarjev očišena. Samo okoli Mehadie in Oršave se še potepa nekaj jezer polskih legionistov. Vodja Vec-šev, kije 19. t. m. v Tot Varadskim dolu 72" štukov zgubil, je pobegnil, in njegovi vojaki 7000 n.ož z 1000 konji in 4000 puškami so se 20. t. m. Busam vdali.
Bemove in Guyonove trume so nasledo-vane od naših, ki so 19. t. m. že v De-vo prišli. Devo je bil ruski general Liiders že 15. 1. m. posedel, pozneje so se pa njegove prednje straže zopet trumam Bema in Guyona vmaknile. Puntarji so dosegli od ruskiga generala primirje (pokoj orožja) za 24 ur, in ker se prosti Madjari več bojevati niso hotli, sta Bem in Guyon (proti Busber-gu) pobegnila, na to se jih jc 20. t. m. 8000 mož Busam podalo; 1000 njih seje razkropilo po gorah. Puntarski vodja Ivmety je tudi vtekel. Desevfi se je generalu Valmodenu podal. Zadnje dni je bilo zunej Giirgejovih še 25,000 mož vjeto z 176 štuki. Hvala zato, pravi naš vikši general, gre posebno le austrijanski armadi.
Knez Varšavski Paskievič je puntarske vodje že austrijanski armadi izročil.
X c ]> o I i t S & k f del.
\ spomin
raiijciga g. Antona Jflazuona.
Slovenija plaka na robu otoka, Na robu otoka iz skalnih višin, Odmeva ji žalostno morje in loka, Odmeva ji glava orjaških planin.
In pada v globoko ji morje solzica, Se meša z valovi nekdajnih solza; Krog nje pa sinovi se tužniga lica Ozirajo klaverno v daljo inorja.
Zgubljene sinove ji skerbno iskati Poslala je sina v široko morje, Na srečni otok jih nazaj pripeljati, Na materno stisniti če jih serce.
Pokoren povelju on prime za veslo, Ter mater poljubi, ji roko poda, Slovenije sreča mu bilo je geslo, Verh čolnica njeno bandero vihra.
In upno se ozira v globino nevarno, Ko bilo ni vihre, ni bilo valov, Ker ni ga overalo vreme vihamo, Čolniček je jaderno plaval njegov.
Vse kraje je sinjiga morja prečolnil. Kar mogel je bratov v čolniček sprejel, ln ko ga je z dragimi srečno napolnil, Se vernil nazaj na otok je vesel.
Tam čaka na skali ga mati skerbljiva, Odperto naročje nasprot mu moli, Že objeti ga hoče — ah, sreča goljfiva! V trenutju čolniček mu skala zdrobi.
Slovenja le plakaj na robu otoka, Na robu otoka iz skalnih višin, Odmevaj ji žalostno morje in loka, Odmevaj ji glava orjaških planin!
F. Cegnar.
Uvod u Krestomafijo.
Ivan Macuna.
(Dalje.)
§. 6. Stili; soglasje.
Besede u vsakim jeziku toliko ena proti drugoj, koliko vsaka slovka iz več slovk so-stavljene besede se izgovarajo na dugo ali pak na kratko; p.
Gde je slavska domovina. Beseda: gde, in slovke: slav, dom, in vi se bolj na dugo izgovarajo, ker imajo zno-trajno važnost aH težo, mamreč one kažejo poglavitno besede, beseda: je in slovke: ska, ino, na, pak na kratko, ker njim nije iste važnosti.
Težko je o stihovstvu (Versbau) jugo-slavjanskim govoriti, ker se lete reči še nihče nije lotil, da bi se razsvetlila; in brez zlože-nja mnogih sil nije na sveti kar važniga. — Št ari Gerki in Rimljani so se u stihotvorstvu deržali pravila, da je za izgovorjenjc tihnika ali »oglasnika treba nekaj časa, in daje tedaj, gde sta dva tihnika, več časa treba: to da dolge slovke, gde sta dva, in kratke, gde je en sam ali pak nobeden tihnik; razun tega so pak se gledali na izgovarjanje predposlednje slovke besed ki imajo mar tri slovke. Po letim merilu so neki pisatelji češki in ruski i. t. d. posebno Homcra prestavili. — Noviji narodi pak se derže pri tem navdara ali naglasa (Accent), in to je clo lahka reč u narodih, ki imajo ko p. Nemci navdar zmiram na koreniti slovki; vse drugači pak je to u jezikih, u katerih se navdar letiga pravila ne derži; in ravno pri Slavjanih je to; ako pak še leti navdar nije povsod enak, še je le hujše, in to je ravno tudi pri nas Jugoslavjanih; tedaj se mi zdi, da je to za naše pesnike, dokler se ne bodo u tem vstanovile obče pravila, pre terda skala. Morebiti da je ravno za tega voljo slavni Šafarik u svojem delu: „Geschiclite der slav. Sprache und Litteratur" opomnil, da bi se u slavjanskim jeziku lahko rabilo staroklasičko stihovstvo. Bolj se mi še zdi, da bi se vsi Slavjanski pesniki deržali pravila: Korenita slovka je dolga.
Najnavadnije, ali obične stopinje (Vers-fuss) so: a. trohejska p. Slava; b. Jambijska p. pogled c. Daktilska p. Serbija; d. Spon-dejska p. ljubdrag; e. Pvrrhihiska p. osmirja-na; g. Tribrahiska p. L ju bičica; /t. Moloska
katero pak je u slovenskim težko rabiti, f. kretiska p. Beligrad. k. amphibrahiska ki je prav za prav iz troheja in jamba sostav ljena.
Iz letih stopinjah se zlagajo stihi; za naše čutjenje pak nije eno, jeli rabiš ene ali druge; troheji so za mirne, žalostne, rnilo-sladke. Jambi za urne ali hitre, strastne; Daktili za vesele čuljenja, iu u stihu imajo nekaj slovesniga ali svečaniga (feierlich).
Ilirski pesniki rabe največ Iroliej, jamba pak od više malo, skoro nigdar; slovenski pesniki pak naj raji oba dva, tudi imamo prekrasnih šesto in petomerov; in res bi čelarno bilo, ako bi tako različne misli, ko krotko žalovanje in nevihta jeze, imele enako obleko.
Vse verste stihov se razdele 1. u s lobod ne ali proste 2. u nabrane.
1.	Slo bo dni stihi so naj navadnijc zloženi: a. iz tri, štiri, pet, šest i. t. d. stopinjah trohejskih.
b.	iz ravno toliko jambijskih
c.	Iz daktilskih, spondejah in trohejah tako zmešanih, da je peta stopinja daktil šesta spondej ali trobej, vse druge po volji pesnika in misli; ime jc timu stihu šestomer, ker ima šest stopinj.
d.	Iz dveh stopinjah daktiljskih ali trohejskih, po tem ene dolge slovke za sebe; po tem iz dveh daktilskih stopinjah in ene posamezne kratke ali dolge slovke; ime mu je peto mer, ker se dve posamezni slovki posebno u slov. p. se lahko pri a. dolga in pri b. kratka posamezna slovka prida lahko za eno stopinjo štejeta.
2.	Nabrani stihi, kadar se celi takši stihi zlože u versto alj strofo; lete so mnogotere; poznej bomo gde kaj več od njih čuli.
Slobodni se rabe pri nas večidel u junač-kih pesmah in u dramatičkih delah; nabrani u pevateljnih ali liričkih pesmotvorih.
Alj ne treba misliti, da se pesnik tih pravil na čisto deržati mora, posebno kadar se slobodni stihovi rabe u dolgim kakim pesmot-voru, n. p. u junačkih pesmah, to bi po časi uha bolelo. Ža tega voljo so že stari Gerki in Rimljani daktile in spondeje in troheje in t. d. mešali; in tako se najde tudi u naših pesnikih in u nar. pesmah.
Spojenje samoglasnikov (Elisio in Synizesis) se imenuje takšno izgovarjanje dveh samoglasnikov na sredi ene same ali pak na koncu ene in od kraja sledeče njoj besede, da se čuje, ko da je dvaglasnik. To se u ilirskim morebiti pregosto najde, posebno u Gunduliču; u serbskih nar. pesmah se redko najde; u slovenskih pesmali so samo najnoviši pesniki to rabiti začeli.
Spomeniti še se ima oddehlej ali odmor. in soglasje ali rima.
O d de bleja (Ruhepunkt, caesura) imamo dva: logičkiga (miselniga) in pesničkiga; lo-gički je tam, gde misel nekaj obstoji; pesnički je tam, kam ga pesnik stavi po notrajnoj ne-koj postavi, katera pak se menja po duhu in po mislih pesnika, ki se ne da tedaj razrediti u neobmajavne pravila.
Ostrožinski ga u serbs. nar. pes. med drugo i tretjo, u Gunduličevih verstah med peto in šesto stopinjo stavi.
Soglasje ali srok (rima), ki ga staro-klasički niso poznali, se skoro od vsih noviih pesnikov rabi. Ostrožinski mu je naprotiven, al on sam pripozna, da srok pesmam prida neko krasoto, neko ljubkost. U pravih nar. p. ga tudi pri nas ne najdemo. Da mu pak prave pesničke vrednosti nije, nam kaže to, ker ga u raznih stihih niše ne rabi.
(Dalje sledi.)
(Iz g. Majerjevih Pravil dalje.)
(Dalje.)
f. Vse prav, poreče možebiti nčkto, pa vsakomu hude neugodno, ako bi imel nčšto premčniti u svojem dosadanjeui književnom j eziku. — Zašto bi bilo neugodno? Saj se nikto ne sili, vsakomu ostane popolnoma svobodno ali pisati n književnom narečju (ilirskom, čezkoslavenskom) ali u svojem dosadanjem pokrajinskom jezikiču; pameten se ne hude branil, ako se mu pokaže, kako da može lepše, pravilneje i vsemu plemenu, ne samo jednoj strani, ugodneje i ra-zumljiveje pisati, ker se take ne branimo obleči mesto sterganoga i proderanoga oblačila lčpo i častno.
g.	Opet ini obražuju i bruse jezik bez obče veljanih pravil, kakor jednomu ali drugomu narečju ali pisatelju dopade, su zaljubleni u maBčkosti nčkojega narečja, kakor dčtca u svoje igračice, vsaka maličkost se jim zdi imenitna; skoro bi bilo potreba, da bi jim na vsaki samoglasnik po dva, tri nadglaske ali baš sekirice (Musikno-ten) nastavil, da bi bilo na tenko po njihovom gustusu, kakor se ravno u njihovoj obljublenoj deželi govori; dlaku na četveru cčpaju, od-tuda toliko prepira bez konca i kraja; kolikor ljudih, toliko čudih. —
Za slogu je take škodljivo, ako pisatelj samo svoje narečje zna, drugih pa ne ? kojim bi se vendar približevati imel. Kako čes se kojoj pokrajini približevati, ako bi ne vedel na kojoj strani sveta leži ? Kako se može pisatelj približevati nčkojemu narečju, kojega ne pozna? Za to prav piše Kolar: „Samo koj i 4 poglavitna narečja (češko, poljsko ilirsko i rusko) pozna i razumi, samo oni nek vzame pero u ruke, da hude slavenski pisatelj. Slavno i lčpo ime Slaven ne zasluži u našem vrčmenu oni, kteri je med Slaveni pervi, naj veči in naj močnejši, nego oni, kteri se proti inim slav. plemenom i narečjem za-derži naj složneje i naj uzajemneje."
h.	Nekoji bi radi književni jezik tako izobrazili, da bi bil, kolikor moguče, podoben narečju starih pisateljev, postavim, starih dubrovničkih pesnikov 16. i 17. stoletja. — To ne velja. Mi moramo književno narečje tako izobraževati, da bude, kolikor moguče, vsim podnarečjem podobno i narodu lehko razumljivo. Za sada živuči narod mora biti knj. jezik, a ne za stare pisatelje. Na narod se moramo u tom poslu neprenehoma ozirati. Spisi starih pisateljev u obče su nam dragi spomeniki nekdajne izobraženosti Slovenov, oni daju nam tako re-kuč temelj i gradivo za naše sadajno slovstvo, — za pravilo u vsih stvarih nam pak ovi spisi služiti ne mogu, da bi njihovo narečje nepre-mčnjeno za knj. jezik vzeli. Oni namreč imaju svoje neveljane posebnosti i tudjinisme; postavim, dubrovnički pčsniki svoje italianisme, svoj herdjavi pravopis, u tom jih nasledovati ne smemo; oni su pisali samo za Dubrovnik i za pobližnje slavenske pokrajine, oni nisu si prizadevali, kakor mi moramo nastojati, pisati kolikor moguče lehko razumljivo zajedno za Serbije, Horvate i Slovence i. t. d. Njihovo narečje je pčsničko, književno naše narečje mora biti prikladno ne samo za pčsni, nego i za vsakoverstne stvari i umetnosti. Njihovo narečje je pretesno, u njim naše vsestrano i obče ilirsko narečje prostora nima, uprav tako, kakor je Dubrovnik sam tudi pretesen za vse naše ljudstvo. Dubrovčani sami sada ne govore več tako, kakor su ovi pčsniki pisali, kamo li vse naše pleme. — Komu izmed njih se je senjalo od književne sloge i slavenske uzajemnosti? Oni su pisali samo za jednu stranu, sadajni pisatelji pišu pa za vse naše il. pleme, u tom stoje dakle mnogo višje od dub. pesnikov.
i.	Nčkteri pisatelji (serbski) ljube preveč cerkvenoslavensko narečje;oni pišu (zametjujuč svoje prekrasno serbsko) i posvetne stvari u staroslavenščini, ali mešaju u serbščinu silu božju cerkvenoslavenskih i ruskih rečih i slovničkih izrazov, i vse to vsaki, kakor se mu naj bolje čini, i ovu staroslaven-skorusko-serbsku smčsu imenuju onda jezikom klasičeskim. Takova jezična smesa nije niti jež, niti zec. Cerkveno narečje je sveto, se mora u časti imeti i ne spodobi se, upotrčbo-vati ga za vsakoverstne posvetne stvari; to bi se reklo: niiscere saera profanis. Tudi Nemci nisu vzeli za knj. jezik ono narečje, u kojem je sv. pismo od Clfila pisano. Narečje cerkveno je izmed vsih najbogatejše glede vero-zakonskih, svetih i cerkvenih rčči i izrazov, mnogo ubožnejše glede rčči i izrazov za posvetna opravila, za vsakoverstne umetnosti i znanosti, za vsakdanje norčije i ludorie, radi toga je naravno za svetovni knj. jezik manje prikladno. Serbščina pak, kakor ju narod govori, je Ičpa, razgovetna i uprav junačka, zato vsa slavenska plemena serbske narodne pesni i štogod je po narodno serbsko pisanoga prerado čitaju i se izvanrednoj krasoti i milini dive; što više, i neslavenski narodi si serbske narodne pesne, izdane po Vuku štefano-viču Karadžiču, u svoje jezike prestavljaju, da bi se s lčpotoj njihovoj nasledjivali; a sto kažu nčkoji Serblji od svojega ičpoga narečja? — Gledaj čuda velikoga! oni sami ga zamečuju tverdeči, „da je samo svinjarski i govedarski jezik i da je pokvaren od pervoga."
(Dalje sledi.)