Štev. 37. (Tek, račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 7. septembra I92Ž\- Leto
Izhaja yb ik petok dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Našlo? : Mali list, Trioste, ca* ■ella contro 37. — Urad : via Valdlrivo 19-111.
Odgrororni urednik: dr. L. BERCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za eelo loto 10 L., pol leta R Jj., fletrt lota 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta, ia L., četrt leta 5 L.
MALI
vi
Leto VI.
C' TA OGLASOV 'Dr
I
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
C. Corr. Postale Puntar)
^ (Jugoslavi
1 v ritiiue i
objavi ,j:	7	*	\«	ugosiavija)
40°/Oi pri 52 kratili objav± ............
popusta.	.............
>IALI OGLASI: 30 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; inaNtuo 40 stotink beseda; z VELIKIMI ('RKAMI 60 st. besoda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 7. septembra:	Marko, mu-
čenec; Regina. — Sobota 8.: Rojstvo Marije Dev. (Mali Šmaren). — Nedelja,
9.: Peter jKlaver; Serafina. — Ponedeljek,
10.: Nikolaj Tolentinski; Pulherija. — Torek, 11.: Prot in Hiacint. — Sreda, 12.: Ime Marija; Macedonij; Valerijan. —• Četrtek, 13.: MavriJij; Notburga. --Potek,, 14.: Povišanje sv. križa; Ciprijan. •— Sobota, 15.: Nikomed; Melitina.
MALE NOVICE.
Letalska nesreča na Francoskem.
Francoski minister za trgovino, Boka-novski, se je v ponedeljek zjutraj odpeljal z aeropLanom iz Tula v Ivlermon, kjer je imela biti neka letalska prireditev. Bokanovski je bil namreč kot trgovinski minister tudi načelnik letalskih zadev. Pri teh zadevah je čakala nanj smrt. Pet oseb je bilo v letalu. Kmalu po odhodu iz Tula (Toul) je motor odrekel, letalo je treščilo na tla in vsi so se ubili. Pri padcu se je še vnel bencin, tako da so bila trupla vsa ožgana. Napaka je bila gotovo v slabi izdelavi motorja. Bo-kn.novski je imel to smolo, da se je ubil z motorjem tiste tovarne, katero je posebno podpiral z naročili za državo. — Letalske nesreče so na Francoskem zelo pogostne, kar kaže na to, da fabrike sleparijo pri izdelavi motorjev ali drugega materiala.
Edinost ustavljena.
Tržaški prefekt Fornaciari je dne 4. septembra izdal dekret, s katerim je odgovornemu uredniku Edinosti, profesorju Filipu Periču, odtegnjeno oblastveno priznanje. Brez oblastveno priznanega urednika list ne sme izhajati. Dekret se glasi tako:
»Spominjajoč na svarila, ki so bila naslovljena odgovornemu ravnatelju dnevnika «Edinosti» v osebi g. prof. Filipa Perica z odloki z dne 28. julija 1927, št. 182-7508, z dne 9. septembra 1927, št. 082-8124, in z dne 3. septembra 1928, št. 082-6673, ker se je vedla protivno Italiji in vladi in ker je objavljala napačne in tendenčne članke, zmožne pomešati javni red;
vpoštevajoč, da je dnevnik po teh svarilih in po zaplembi 17. avgusta t. 1. objavil v današnji številki članke z nedvomno tendenco in z izrazitim proti-državnim značajem, in sicer tistega, ki je naslovljen «t Monsinjor Ivan Rojec, dekan tolminski«, in drugega z naslovom (•Vojvodinja d’Aosta na Goriškem«, v katerem so hote zamolčane okoliščine velikega politično-državnega pomena, tako da je bila radi teh člankov številka zaplenjena;
videč, da se iz vsega tega razodeva uporna in trdovratna sovražnost proti vsemu, kar je italijansko in fašistovsko, in se ta sovražnost kaže v protidržavnejn vedenju, ki ga ni mogoče več trpeti;
zaslišavši komisijo, o kateri govori čl. 2. kr. odi. z dne 15. julija 1923, št. 3288 (v zakon spremenjen 31. dec. 1925, št. 2309); na podlagi čl. 3. navedenega kr. odloka;
odloči: Preklicano je priznanje odgovornega urednika dnevnika Edinosti, g. prof. Filipa Perica.
Trst, 4. septembra 1928. VI.
Prefekt: Fornaciari.
Občin« vknp.
Združene so v eno samo sledeče občine: Brežina, Devin, Sempolaj — Slivje in Mavhinje. Uradno ime ji bo »Brežina-Dcvjin® (Aurfsina-Duino),'. sediež bo na Brežini.	|
Tolminski dekan umrl.
V nedeljo 2. septembra je umrl v Tolminu mons. Ivan Rojec. Bil je tako odlična osebnost, da je vest O' njegovi smrti vzbudila pa vsem Primorju pozornost in sočutje.
Ivan Rojec je bili rojen 26. marca vojnega leta 1866. v Trstu. Bogoslovno šolo je napravil v Gorici. Služboval je kot duhovnik v Solkanu, v Biljah, v Mirnu in slednjič v Tolminu.
Rojec je bil med prvimi, ki so umevali socialne nauke in namene papeža Leona XIII. Že mlad je bil ves prevzet krščanskih socialnih idej. Odločno se je postavil na stran svežega preporodnega gibanja med Slovenci. Obsojal je zastareli slovenski liberalizem, kateri ni znal najti poti do .korenin ljudskega življenja. Vedno je bil protivnik primorskega edi-njaštva in tiste svobodomiselne kulturne smeri, katero zastopa Edinost. Vedno1 je trdil, da je edinjaštvo pogubno za našo ljudi., ker jih vzgaja za figovce in šviga-švage. Skušnja je tudi pokazala, da je med nekdanjimi liberaluhi največji procent figamož. V sporu med staro' in mlado strujo v Gorici je pokojni Rojc že skraja zavzel stališče mladih in je podpiral njihovo glasilo «Novi Čas«. Tudi tukaj je skušnja dala njemu prav.
Pa bilo bi napačno misliti, da je bil dekan Rojec politični kričač. On je bil
delavec. On ni samo govoril o lepih načrtih, temveč jih je v dejanju izvajal. Že v Biljah je osnoval zadružno opekarno. Največje njegovo socialno delo pa je bila mirenska čevljarska zadruga. Miren se je visoko povzdignil s to zadrugo. Rojc je bil vedno s srcem pri nji in pri svojih Mirencih.
Kot mož dela in misli ter značajen poštenjak si je Rojc pridobil ugled po vsd goriški deželi. Sodeloval je pri raznih osrednjih organizacijah kot odbornik. Bil je tudi deželni poslanec. Goriška dežela je takrat lepo cvetela in napredovala in pri tem ima tudi pokojni dekan svoje zasluge.
Pokojnik se je pa tudi kot dušni pastir odlikoval z modrim in vztrajnim delovanjem. Ko je župnikova/l v Mirnu, se je obnovila stara božja pot žalostne matere božje na Gradu, živahno je skrbel za svoje goriške ljudi v strašnih letih vojne in begunstva in po končani vojni se je spet vneto lotil obnovitve. Njegove duhovniške zasluge je tildi cerkvena višja oblast pripoznala, ko mu je dala naslov častnega kanonika goriške prvo-stolne cerkve.
Ob grobu dekana Rojca jočejo lihe solze vsa srca njegovega ljudstva, ki ga je v delih ljubil.
MIHiC
m
JAKfEC
Pogreb dekana Rojoe.
V torek, 4. t. m., ob 10.30 je bil v To^ minu veličasten pogreb umrlega dekana. Zbralo sc je do 2000 vernikov in 55 duhovnih sobratov. Pogreb je vodil goriški kanonik mons. Tarlao. Krsto so nosili domači župljani, spremljalo jo je v špaflirju 8 duhovnikov Vse trgovine so bile zaprte. V cerkvi je rajnemu govoril kobariški dekan Pavlin. Tolminski pevci so zapeli žalostinke v cerkvi in na pokopolišču. Peli so tudi pevci iz Mirna.
Tropska mrzlica.
To je mrzlica, ki jo povzroča prehuda poletna vročina. Na Grškem je strašno razširjena. Pol milijona ljudi je bolnih. V Atenah so bili uradi in trgovine zaprte, ker je vse ležalo. Precej oseb je umrlo. Bolezen je v tem, da naraste močno telesna toplota, se bruha kri, pojavijo se živčni napadi podobni kakor pri božjastnih in bolnik ima razne privide in fantazije. Tudi ministrski predsednik Ve-nizelos je obolel.
Prosjačenje v Trstu.
Znano je, da je ta obrt v Trstu zabra-njena. Vsi se pač za prepoved ne menijo. Policaji so jih v par tednih po sredi mesta nalovili kakih 150, katere so izročili v roke občinski Dobrodelni organizaciji.
Inženirji brez dela.
V Italiji je okrog 15.000 inženirjev. Brez dela jih je 3000.
Ddaoedonol se lasajo.
Macedonski revolucionarji so si v laseh: ena stranka je za Miliajlova, ki je Protogerova ubil; proti Mihajlovu so pristaši ubitega Protogerova. Na četo-vanju v Rodopskih gorah sta dve nasprotni četi zadeli vkup; od 17 Proto-gerovih pristašev sta samo dva ušla živa, drugi so padli v boju ali pa živi prišli Mihajlovcem v roke, k:i so jih do smrti mučili. — Radi spora v ti organizaciji bi bilo bolgarski vladi olajšano, da se otrese njihove komande. Zato so Francozi in Angleži v Sofiji zahtevali, naj se prilika porabi ter v interesu balkanskega miru ta organizacija »makedonstvuju-šč ih » zatre.
Pllsudskl v Rumuniji.
Poljski general in vojni minister Pil-sudski je bil pred kratkim v Rumuniji, kjer so se dogovarjali o vojaškem sodelovanju obeh držav za slučaj sovražnosti z Rusijo.
Nasprotnik pijače.
V ameriškem votivnem boju obetajo demokratje (Smith), da bodo zopet dovolili javno točenje alkoholnih pijač. Republikanci (Hoovver) pa hočejo ostati suhi. Avtomobilski kralj Ford je glede c suše« in «moče« izjavil, da bo svoje tovarne zaprl, če zmagajo mokri; *©n da se ne bo ubijal s pijanim delavstvom. Znano je, da Ford plačuje dobro, toda neusmiljeno požlje proč vsakega, ki smrdi po alkoholu.
Liberalna vzgoja.
Tednik Pučki Prijatelj je objavil dopis in žniinja, kjer se bere tudi tole: ((Žalostno je tod! Krompir ves vničen, da se skoro niti ne pozna, kjer je bil sajen. Fižola ni nič. In vinogradi? Žalostno! Listje rumeni in grozdje odpada. Uboge živali, rade bi se pasle, a ni kaj. Pašniki so vsi porumeneli, sena je malo žita nič. Vidimo torej jasno, da je letošnja letina grozno slaba. Treba pa je, da zaupamo v Boga in se spreobrnemo. Treba je, da dajemo Bogu dolžno čast, a ne, kakor smo letos delali, ko smo ob nedeljah kosili, grabili, seno spravljali, ob nedeljah seno domov vozili in tako dalje. Iz zgodovine pa znamo, da je Bog strahovito kaznoval narode, ki so zame-avali božje zapovedi«.
Izginil.
Iz Sežane je odpotoval z vlakom blagajnik podružnice, ki jo ima tam Tržaška mestna hranilnica. Rekel je, da gre v Trst, a ni prišel. Vsa sled se je izgubila za njim. Že 14 dni ga zaman iščejo.
Blrt na južnem tečaju.
Ameriški raziskovalec Byrd se odpravlja na Južni ledeni tečaj. Rajnki ajdovski notar Lokar bi dejal, da bodo za Birtom hitro šli jKranjci na tečaj pokušat, kakšno kapljico bo tam točil.
Tovarna orožja dela kupčije.
Na Češkem so velike tovarne vojnega materijala v Plznju; to so »škodove« tovarne. Zadnje tedne so na borzah delnice le družbe zelo porastle, ker	se
obetajo dobri dobički. Turek je naročil vojnega materiala za več sto milijonov kron, Jugoslavija in Rumunija pa kar za poldrugo milijardo.
Rojeni in mrtvi.
Tekom avgusta je bilo v Trstu rojenih živih 267 (v juliju 312). Proti juliju	je
število padlo za 45 ali v odstotkih	za
14%. Pa tudi umirati nočejo Tržačani: v avgustu jih je umrlo 272, v juliju 305, torej v avgustu 33 manj (10%). Civilnih porok je bilo 102 (v juliju 160); te so padle kar za 36%. Kaj to pomeni?
Pravica za vse.
V Belgradu se vodi sodna preiskava o streljanju v skupščini 20. junija, ko sta padla Basariček in Pavle Radič mrtva, drugi pa ranjeni. Ubijalec Puniša Račič je že od takrat v luknji. Tovariša njegova Popovič in Jovanovič-Lune sta bila v ponedeljek 3. 9. aretirana. Državni pravnik ju obtožuje, da sta z Račičem vred uboj pripravljala, oziroma Račiča k uboju navduševala. Ko so prišli orožniki po n ju-, sta oba iz oblakov padla. Popovič je protestiral z besedo, Jovanovič-Lune pa je brcal in otresal orožnike, da so ga morali gnati s silo v Glavnjačo (belgrajski zapor).
Ribičeva nesreča.
Iz Izole so šli ribiči ponoči 26. avgusta na lov svetilkami. Anton Degrassi je tudi šel v družbi treh mož in 12 letnega sina s svojo barko na široko morje. Imeli so posebno srečo; ujeli so rib na kvin-tale. Ko so blagodat pospravili, je gospodar nesel sidro z enega konca na drugega. Ko je sidro vrgel v morje, se mu je najbrž kako zateknilo v obleko in ga potegnilo čez rob ter v dno morja seboj. Otrok je hotel od jada skočiti za njim. Videč, da je pomoč nemogoča, so možje dečka privezali k, jamboru ter odpluli v Izolo.
Sreča ga je Iskala.
Prokurist neke dessauske tvrdke si je bil kupil celo srečko, to je osem osmink, nemške razredne loterije. Nenadoma pa je zašel v denarne zadrege ter je srečko odstopil svojini prijateljem. Tri dni nato je pa zvedel, da je njegova srečka zadela veliki dobitek. Ni težko uganiti, kako mu je bilo pri srcu. Sedaj poročajo nemški listi, da mu bodo srečni prijatelji prostovoljno odstopili znaten del dobitka.
Schubertova družina.
Letos je bila stoletnica, odkar je umrl slavni skladatelj Franc Schubert (šu-bert). Njegov oče je bil preprost učitelj. V družini je bilo 14 otrok. Živeli so revno, toda pošteno. Franc je postal eden najslavnejših glasbenih skladateljev. Letošnje stoletne slavnosti njemu na čast so bile nekaj prav izrednega celo za svetovno mesto Dunaj.
Kellogov pakt.
Pisali smo že o ti reči. V Parizu so podpisali nekaka pogodbo, s katero se države odrekajo vojske. Seveda so bile države toliko previdne, da so dodale zraven te splošne odpovedi razne pogoje, kakor tisti, ki je pri spovedi obljubil: Ne bom več klel, če me ne bodo ujezili.
Torej — alli bodo še vojske na svetu, ali jih ne bo nikoli več? Splošno sodijo, da bodo vojske še. Iz greha in krivic prihajajo spori in boji. Greha i'n krivice je pa na svetu toliko, da nas je kar strah misliti na to, kaj se mora v ‘em kotlu hudobije vse skuhati. Kellog sam je bil moder in previden v svojih izjavah, zato ni hotel reči: Zdaj ne bo nobene vojne več — ampak je rekel: S to pogodbo smo dosegli to, da se bo vojna težje razplamtela. Tudi svetovno časopisje se je v tem smislu izrekalo, nekateri listi pa so Kellogov pakt še nižje ocenili.
Kaj de „Lavoro d’ Italia“.
Veljavni fašistovski dnevnik je pisal: »Kellog je odposlanec najbogatejše države na svetu, katera gre za tem, da tudi najmogočnejša postane, ter hoče to svojo težnjo obdati s svitom idealizma....« Prišel je čez ocean na trgovski, odpeljal se bo na bojni ladji. V eni roki drži pozlačen kip mirovnega božanstva, z drugo pa trdno zateguje denarno mošnjo. Roko pomočnico iztega proti Egiptu in Kini, v Panamo in Nikaragvo (na ameriški celini, o. ur.) pa pošilja oborožene čete... Evropski diplomatje spoznavajo, kako je to početje neskladno in malo-dobrno, toda Amerika bi se lahko maščevala, če hi jo zavrnili, zato ji raje ugode, saj itak ostane vse pri starem. Stric Sam ima včasih čudne muhe, ki so pa nedolžne: zakaj bi ~gn dražili, ko je pa tako zelo bogat?«
Volitve bodo.
Močan razlog za Kellogov pakt je misel na predsedniške volitve v Ameriki. Republikanska stranka, kii je zdaj na vladi, hoče imeti kako lepo geslo. Na shodih bodo rjoveli: Poglejte, mi republikanci smo naredili mir v Evropi. Tako smo jih stisnili za vrait, da se ne bodo več mogli ganiti brez našega «nul-la osta«. Zdaj, o kapitalist, ne boj se več za posojene dolarje, ne bo jih vojna požrla, mi republikanca smo jih rešili. Volite našega kandidata Hoiverja, pa bo večen mir in dober kšeft z Evropo.
Monroe.
Monroe je bili svoje dni predsednik Zedinjenih držav. On je izrekel slavno besedo: Amerika Amerikancem. Na to besedo so Združene države z vojsko nagnale špansko moč z ameriških tal; s tem geslom so tudi Francozom odrekii vsako vmešavanje v politiko na ameriški celini. Le Anglež je še obdržal Kanado, v druge ameriške zadeve se pa tudi on ne sme vtikati.
Na podlagi «Monroe-doktrine» so Združene države začele gospodovati vsem Amerikancem. Strahujejo Panamo, Nikaragvo in se mešajo v mehikanske
zadeve. Tudi Kostarika neprijetno čuti jarem Združenih držav. Ta mala republika je iz Družbe narodov izstopila, češ da je pomoč te Družbe toliko vredna kot zdravila bolniške blagajne. Ravno letos je pa rekla, da bi pristopila nazaj v Društvo, če bi Društvo hotelo javno povedati, kaj misli o «Monroe-doktrini», t. j. ali je ameriška celina za vse Ameri-kance, ali samo za Združene države. Z drugo besedo: Druištvo narodov naj stricu Samu pomiga s pestjo, da on ne sme zatirati drugih ameriških držav.
Razume se, da Društvo narodov ne bo Stricu s pestjo pomigalo, še prositi sd ne bo upalo kaj takega; samo kako duhovito proročbo si bodo izmislili, tako, ki se naprej in nazaj bere prav.
Angleška politika.
Med Veliko Britanijo (Anglijo) in Združenimi državami je huda tekma,' kdo bo imel večje bojno brodovje. Arne-1 rika je že sklicala veliko razorožbenih konferenc, da bi na kak način Angleže preverila. Pa tudi sam jlvellogov pakt je pretanka vrv, da bi zvezala roke Veliki Britaniji. Tačas ko je Kellog sestavljal besedilo svoje mirovne pogodbe, so v Londonu na cesti govorili, da bi morda utegnilo na kak način priti do vojne z Ameriko.
Kako zelo neprijetna je Angležu ameriška moč, dokazuje najbolj to, da je Britanija s Francijo to poletje sklenila
novo zvezo. Določbe te zvezne pogodbe so sicer ostale tajne, a skozi špranje so nekateri hoteli videti to-le: V slučaju pomorske vojne bo francosko brodovje stalo ob strani angleškemu (ta določba gotovo ni naperjena proti Radičevi republiki). V Sredozemskem morju bo gospodar na zapadu Francoz, na vzhodni Anglež. V balkanski politiki bosta obe velesili enotno nastopali; enako v politiki proti Nemčiji.
Ta nova francosko-angleška zveza je izredno pomenljiv dogodek za evropsko politiko in njena pota v bližnji prihod-•njosti. Kdor bo prijatelj s Francozi in Angleži, se bo lahko čutil varnega in močnega. Proti ti zvezi se ne more postaviti druga enako močna v Evropi. Gotovo bosta pa zaveznika skušala pridobiti na svojo stran še druge države, da bi mogla tem večjo silo postaviti na plan proti bogatemu stricu Samu.
Ni treba misliti brž na oborožen spopad. Vsaka žival poprej renči in šele potem popade. Nova zveza ima brez dvoma tudi namen pritisniti na Združene države, da bodo bolj odj-enljive pri iztirjevanju vojnih kreditov. Skušal se bo poklicati v življenje nekak: gospodarski blok evropskih držav protti pritisku ameriškega kapitalizma.
Na kratko lahko rečemo, da Kellogov pakt nima posebno velikega pomena po svojem bistvu; parada, ki so jo v Parizu naredili, je bila bolj za oči.
Kaj nam z dežele pišejo
REŠKA DOLINA
Od povsod sporočajo v svet svoje zadeve, posebno pogostoma pa bilanco letošnje suše. Zato bom še jez napisal tako bilanco za našo dolino.
Seno smo kosili zelo zgodaj, ker smo bili v strahu, da ne bi kasneje imeli vremena, in pa v nadi, da bo tem več otave. Ozimni ječmen je obrodil dobro, ker .je dozorel še pred sušo. Pšenice je komaj polovičen pridelek; ovsa pravtako. Fižola bomo imeli komaj za božično vi-gilijo, za veliki teden bo treba kuhati štacunskega. Zdaj je čas za košnjo otave; ljudje sprašujejo eden drugega, kdo ima kaj otave. V vsaki vasi bi zadostovala dva kosca, da v enem tednu pobereta, kar je kod zrastlo. Češplje so do kraja prezorilc; kjer je bilo kaj zaroda, je vse rdeče po tleh. živina nima več paše; ljudje jo gonijo vsevprek po senožetih in mlakah, pa pri vsem tem jo morajo krmiti še doma. časa imajo ljudje dovolj na razpolago, ker delati ni kaj.
Sedaj širijo v Trnovem železniško postajo. Tam je zaposlenih do 250 domačih delavcev. Nekaj sc že pozna, a razmeroma je malo. ,Ko bi šli na delo skrbni družinski očetje, bi obrnili zaslužek za resne potrebe, toda večina teh delavcev so lahkomiselni fantje, ki dobršen del zaslužka raztrosijo po gostilnah in plesiščih, tako da se družinam le malo pozna.	š.	s.
KUBED.
Vkljub hudi letošnji suši v naši vasi ni popolnoma zmanjkalo vode. Imamo 3 občinske vodnjake, kateri bi seveda ne zadostovali. Toda v čast našim posestnikom treba povedati, da so v povojnih letih napravili kakih 30 zasebnih vodnjakov; še letos so bili deloma narejeni 4 novi vodnjaki. Če pomislimo na veliko denarno in gospodarsko krizo, treba-
je pohvaliti smisel za napredek, ki se kaže v tem. Ta napaka pa je pri nas, da ni dobrega napajališča za živino. Tudi to bi se dalo urediti in pričakujemo, da bo novi vaški načelnik to vzel v pretres.
V	naši vasi smo včasih veliko zaslužili s tem da smo tolkli grušč. Letos smo v ti reči zaostali; drugekrati smo prejeli za tako delo do 10 tisoč na leto, letos pa sta samo dva nekaj malega naredila. Bolj so se potrudili Gračiščani, čeprav niso bolj potrebni ko mi.
Živinozdravnika in kompetentno oblast opozarjamo še na to-le stvar: V ti okolici so 3 licenciranj biki, h katerim priganjajo po 5 ali (S krav dnevno. Ma-Ickatera se ubreji, plačati pa je treba za vsak skok 15 lir; ako šestkrat ženeš, si plačal vrednost teleta. Če pa uslužen kmet da. na razpolago nepotrjenega bika, plača 500 lir globe. Oblastvo, ki ima v rokah živinorejske zadeve, naj torej preskrbi, da bo več lincenciranih bikov na razpolago.
RICMANJE.
Pri vseh dobrih igralcih in protagonistih nimamo nikakršne zabave. Jezni smo bili, da cirkus Kludski ni prišel k nam; iz maščevanja smo priredili v nedeljo 20. avgusta ob eni ponoči dramo v
4	dejanjih. Prvo dajanje: fantovski prepir, enega ranijo z nožem ter odpeljejo v bolnišnico. Drugo dej.: aretacija ra-nilcev. Tretje dej.: priče — na žalost tudi oženjeni možje — romajo na orož-| niško postajo v Dolino. — Pavza. — Četrto dejanje (se še pripravlja): sodba v Trstu. — Brez epiloga.
Slabe čase preživljamo. Letina je »pospravljena«. Tudi grozdje je močno trpelo vsled suše. Jesti je treba ljudem in živalim. Kje vzeti? Dela je malo; srečen se šteje, kdor ga ima. — Svetovati bi bilo raznim, naj bi opustili pijanske razvade. Naj bi spili, ako že mora biti,
četrt ali pol litra in se podali ob krščanski uri spat. Iz pijanstva nastajajo same neljube posledice. — G. podeštata pa prosimo, naj vpošteva naše težave ter dela na znižanje davkov.
Jako zadovoljni smo, da smo dobili v osebi gospe Mattioli uslužno in prijazno čuvajko. Da bi le ostala pri nas.
Na novega župnika čakamo že tako dolgo, da smo jeli izgubljati upanje na njegov prihod.
DEKANI.
Na Veliki Šmaren smo obhajali vsakoletno slovesnost naše cerkvene patrone. Udeležba je bila velika zjutraj pri prvi maši in tudi pri slovesni maši, katero je daroval kanonik mons. Slavec ob asistenci domačega župnika in bogoslovca Bondiča. Popoldne ob 3. je bil blagoslov in shod Marijine družbe, za katero se naša dklcta žal premalo zavzemajo. Mi če jih vse kaj drugega. Preveč je v naši vasi plesnih prireditev. Tudi ta dan je bil ples na postaji, pa ni bil posebno dobro obiskan. Domačih deklet ni plesala nobena; vsa čast jim!
Ponoči med 18. in 19. avgusta je izbruhnil požar v seniku Josipa Valenli;a. Zgorelo je^ vse, komaj so rešili živino, škoda znaša okrog 8000 lir. Požar smo hitro opazili in pogasili z gasilno bivšega ogn.jegasnega društva. Naj omenim še to, tla je bilo treba nekatere posameznike siliti k gašenju. Nekateri so samo gledali. Drugi, moški in tudi ženske, so pridno pomagali ter obvarovali, da ni šel ogenj naprej. Dobro bi bilo, da bi se zopet ustanovilo gasilsko društvo ter si nabavilo razne gasilne potrebščine.
Na polju ne bo kaj pobirati. Nekaj gospodarjev se odpravlja v Ameriko.
HARIJE.
Naša pošta nam slabo streže. Mali list, odposlan iz Trsta 17. avgusta, smo dobili na 2(5. Zahtevamo več točnosti v poštni službi! čudno pa se nam zdi, zakaj ne bi tudi okoli Harij imeli pismonoše, kakor ga imajo druge vasi pod bistriško pošto. Ali nismo enaki? Priporočamo to v premislek g. podeštatu in poštnemu, ravnateljstvu.
PROSEK.
V nedeljo 9. t. m. se slavi stoletnica obstoja pokopališča. Ob 10. bo peta sv. maša na pokopališču, popoldne ob 4. bo procesija iz cerkve na pokopališče.
TRNOVO pri Gorici.
Naš učitelj Rosetti je prestavljen v Šempas. To povišanje v službi pomeni
priznanje za vnemo, s katero sc je tako priljubil tu na Trnovem, da vse joče za njim, dočim se v Šempasu srčno vesele njegovega prihoda.
Škofije.
V nedeljo so plesali za šagro. Bilo je, kakor je pač po šagrah, le to se je opazilo, da so bile nekatere dekline oblečene prav po živinsko nesramno. Pravijo, da je v Milah neka šivilja, ki posebno rada strže razuzdanim lajdram iz te okolice ter jim dela tako grdo obleko. Morda bi bilo dobro, če bi županstvo v Milah malo pogledalo, kako in kaj je s tistim brlogom modnega smrada.
ŠEMPAS.
V nedeljo 26. avgusta je bil v cerkvi ustanovljen Marijin vrtec za otroke. Slovesnost je privabila veliko število vernikov. Do srca je šlo krasno petje tenorista g. Jožka Bratuža.
V nedeljo 2. t. m. pa sc je pripeljala v našo vas vojvodinja D’Aosta. Odprt je bil novi italijanski otroški vrtec, ki je nastanjen v hiši g. podeštata Savellija. Vpisanih je 6 otrok.
Šempas se prazni: Okoli 250 ljudi, največ mlajših moči, je v Ameriki. Samo za potne stroške je šlo okoli 300 tisoč lir. Nekateri si iščejo, dela tudi v Jugoslaviji. Birič je oznanjal pri cerkvi, da je prepovedano iti čez mejo brez potnega lista; kogar bi pri takem poskusu ujeli, dobi lahko 6 mesecev zapora.
PODLISTEK.
Kako so Piskerčani
zatrli krtov rod.
(Humoreska).
Tam nekje v Piskerci so živeli silno brihtni ljudje. |Kmetje so bili znani daleč na okoli po svoji učenosti v državnih, občinskih, posebno pa v gospodarskih zadevah. Znano pa je bilo daleč čez dolino v Piskerci, kako so zatrli krtov rod in so zaradi tega Piskerčani postali slavni. — Nekega leta se je krtov rod posebno bogato zaredil. Vsi travniki polni krtin, druga pri drugi kot še nikoli. Vsi od župana pa do zadnjega pastirja doli so tožili, da bodo ob vso Iravo in seno. Tedaj so sklenili, da ga z.atro. Toda-kako? Najprej je bilo treba tega sovražnika dobro poznati. Slučaj je
hotel, da je ravno županov s/in ujel enega krta živega in ga zaprl v eno železno kletko. Pred cerkvijo so na trgu postavili mizo in na njo kletko z živim krtom, da si ga je vsakdo lahko ogledal kakšen je kakšno barvo ima, oči in velikost. In res, v nedeljo se je zbralo pred krtom toliko ljudi, otrok in odraslih, da je moral župan postaviti pred krta policaja, da ne bi množica krta ubila. To so to škodljivo zverino ljudje zmerjali, kleli in vanjo pljuvali! žival je mirno poslušala to razjarjeno množico. Župan je sklical za popoldan izredno sejo. Najprej je bil njegov ■ predlog, da se za častnega občana imenuje njegov sin, četudi je bil še mladoleten, ker je ujel živo najbolj nevarno in škodljivo žival za slavno Piskerco. Predlog je bil enoglasno sprejet in županov sin pryi častni občan v Piskerci. Potem je bil tudi soglasno sprejet županov predlog, da se
ta sovražnik Piskerčanov obsodi na smrtno kazen. Toda kalco? V tem pa možje občinski svetniki niso bili edini. Eden je predlagal, naj se krt kot hudodelec obesi. Pa so ugovarjali drugi, da ima krt prekratek vrat in da bi se lahko iz vrvi izmuznil in ušel; predlog je propadel. Drugi je predlagal, naj se krt ustreli, pa so ugovarjali vsi, posebno pa divji lovci, da ni krt smodnika vreden, in tudi ta predlog je propadel. Eden, ki je bil znan, da rad veliko čita, je predlagal, naj krta sežgo, pa mu je zopet ugovarjal drugi, da je to mučeniška smrt in da bi ga potem še kateri sosedi častili kot mučenika; in tudi ta predlog ni obveljal. Potem pa vstanejo tam zadaj pri peči častitljivi očka rdeči mesar Smuk, podomače Johanov oče; denejo fajfo lepo na klop in klobuk doli. Znano je bi-
lo,	da očka Smuk le redko govorijo, ampak vsak je vedel, da sedijo očka Smuk
v občinskem odboru v Piskerci najdnl, in da kadar kaj povedo, da tisto goto obvelja in sicer samo zalo, ker so rel Smukov očka. In župan Tonkla je dejr «Tiho možje, Smukovi imajo besede In lo se je očku dobro zdelo, ker so župan vikali, kot oni gospoda nunca. Smukovi so začeli: »Častiti možje spoštovani zborovalci I Važna je ta ui ko smo sc danes zbrali in važen sklep, ki ga bomo storili v splošno k rist naše doline, da bodo še daleč p vedali, kako brihtni smo mi možje v I skerci. Piskerčani bomo še slavni p stali«. Tedaj pa sc oglasi eden, Štafa Jernej: «Tako jel živijo Smuk!« « naprej! Tiho!« je zaklical župan Toni in zaropotal s škornjem pod mizo. V je župana ubogalo. «Prosim, gosp/ Smuk nadaljujte«. In očka Smuk so b še bolj počeščeni, četudi niso znali dr zega kot prešiče klati in na semnjih n'
te
brat
konec
pasjih dni.
Letošnja neznosna vročina je pritisnila tircli na želodec, ki se je, prenapolnjen s slabo vodo, postavil v družbo upornikov ter spravil marsikaterega v posteljo, nekatere pa na drugi svet. Tudi mene se ni ta nadležna bolezen ognila, a vkljub temu sem zlezel pred zadnjo nedeljo na visoko goro sv. Lovrenca, kjer je bilo neobičajno cerkveno opaši lo. Romantičen je bil pogled, na Nanos, Javornik., Snežnik., ,Krizno goro in na pravljične ravnine suhega Cerkniškega jezera. Okoli cerkve je ležalo vse polno bolnikov, ali bolje rečeno lenuhov, katerim so ravnokar minuli pasji dnevi pustili sledove na možganih. Ta svojat ni obrnila pozornosti niti najpoglavitnejšemu delu sv. maše ter je kar naprej, tebi nič, meni nič prodajala svojo «anti-kulluro«. Mučenec sv. Lovrenc in pa častitljiva gora sta gotovo jokala nad to pasjo boleznijo. To so udje one lepe skupine, ki tudi pri farni cerkvi med sv. mašo kažejo svojo izobrazbo, zabijajo «šlekerje» in «g!ihajo» v prostorih, katere so sami krstili za «kovačijo». Na tiho moram še to pošepetati, da rabijo nekateri izmed teh veleintcligentov tudi razne zunanje kotičke pri cerkvi za tisto skrivalnico, na katero napišemo navadno dve ničli!
Raivno tisto nedeljo popoldan je bil sprejem novih članic v Marijino družbo, častita gosp. govornika sla kaj lepo slikala dolžnosti članic v Marijini družbi, ali vkljub temu so šle nek,e stare članice na ples, kamor jih je klicala čindata, čindata! Tak plevel bi bilo treba izruvati! V dolini pohujšanja je bil tudi letos ples, ali ta bot so neke na pol nage plesalke «gor plačale«: Vjela jih je huda lira in jim ves našopirjen mehanizem zmočila. Se premalo! Stal sem blizu Dilc in glej ga satana: mimo je prinesel na ramenih neki kavalir svojo oboževanko ter hitel ves upehan dalje, ona pa mu je Šepetala: «Peterček! Aufpasaj, da me ne vržeš-b) Priuejštefeccl še bo suša!
ŠTANJEL.
Pred kratkim smo pripeljali nove zvonove, tri za Štanjel, dva za Hruše-vico. Na dan brrmovanja (5. t. m. bodo prevzvišeni g. nadškof te zvonove posvetili in potem upamo, da jih bomo kmalu slušali z višine. Daj Bog, da bi nam ti zvonovi znanili tudi vesele dni.
GRADIŠČE nad Vipavo.
V	Gradišču imajo cerkev na griču, s ceste vodi strma pot k cerkvi. Ob ti poti je 14 kapelic križevega pota z lepimi slikami. Nedavno tega so neki razuzdanci (ne domačini) par kapelic oskrunili, svete podobe raztrgali in vrgli na pot. Ob-sodne vredna «kultura!»
BREZOVICA.
Dne 27. avgusta smo pokopali župnega cerkovnika. Bil je 24 leten mladenič Tahlega zdravja. Dve leti je opravljal to .-službo, dokler ga ni bolezen zrušila, ^a-<časno smo zdaj brez cerkovnika, le strežnik prihaja vsak dan in Tubelj, da streže pri sv. maši. Med tem se po vasi mnogo razpravlja, kdo bo novi cerkov-
nik. V tem stoletju smo imeli že štiri; le ta zadnji Jc umrl, njegovi predniki še žive. Želeti je, da bi se dobil sposoben in zanesljiv krščanski mož za to službo.
REPENTABOR.
(Zakasnelo). Na svetega Roka dan me je popoldne gnalo na Repentabor, kjer je bilo, kakor sem zvedel, že predpoldne iako dosti romarjev in izletnikov. Stopil sem v cerkev in komaj sem vstopil, me je očaralo prelepo petje: mešani zbor, izvrsten pevski material, ženski in moški, izšclanost mojstrska. Dandanes se malo' 'je kje pri nas kaj takega čuje. Pozneje sem doznal, da je pel proseški cerkveni zbor pod vodstvom pospoda župnika Josipa Križmana. Vsa čast pevcem, vsa hvala pevovodji!
PLANINSKA GORA.
Dodatno k shodu ne Planinski gori v soboto dne 8. IX. sporoča podpisani, da bo med obema sv. mašama ljudsko petje in pele se bodo sledeče pesmi: 1.) Bog pred Tvojim veličastvom (Cecilija I. del,
10.	pesem), 2.) O devica, zvezd Kraljica (Slava Brezm., 10. pesem), 3.) Jezusa ljubim (Slava Brezm.), 4.) Povsod Boga. Med darovanjem se poje:	«Darovanje»
(Cec. II. d).
NB. Moški pevci iz raznih župnij se naprošajo, da prinso pesmarice s seboj, in se vabijo na kor. .
Župni urad v Slndenem.
GAŽON pri Kopru.
Vkljub slabi letini so nam ljubi dobrotniki preskrbeli ples. Imeli smo ga 2(5. avgusta «na Krozeri«. Vendar je bil ples reven, ker smo vsi založeni z denarjem kakor cerkvena miš z moko. Povrh tega pa se je ob ti priliki zgodila velika nesreča. Ker se je plesalo pri cesti, je bilo veliko ljudi trajno na cesti sami. Avtomobili so morali voziti počasi. Neki bogataš iz Kopra je pa kar slepo drl naprej. Ljudje so mu naglo poskakati s poti, toda 7 leten deček, doma iz Solare, je prišel pod kola. Priča dogodka je bil tudi karabiner, ki je ples nadzoroval.. Ljudje so bili strašno razburjeni in bi bili najraje kar tam sodbo naredili nad brezobzirnim avtomobilistom; orožnik ga je moral braniti. Povoženega dečka so naložili na isti avto in ga peljali v materinem spremstvu v bolnišnico. Predrzni voznik bo naznanjen in po pravici bi bilo, da se obsodi na plačilo odškodnine; otrok, ima eno oko pokvarjeno..
Naši gospodarji hodijo od Poncija do Pilata. Iščejo papirje za v Amerikio. Posebno težko je dobiti papirje s številkami, tiste, ki so na oba kraja malani. Zemlja je zdaj malo vredna in banke ne dajo rade večjih posojil.
S	POMJANA.
V	Malem listu smo brali, kako so naredili ples v Farnetičah pri Sežani. Z ondotnimi fanti so iste «glihe» v ,Kavr-ljaku. Tudi ta Pariz ima 0 hiš, pa so naredili svoj ples. Ali niso furbaci? Samega vraga bi «koenali».
TRNOVO-BISTRICA.
Nepovabljeni gostje v župnišču. Dne
1.-9. ponoči so jo primahali ali se morda tudi z avtomobili pripeljali nepovabljeni gostje, da v župnišču kaj cven-ka dobe ali kaj zlatnine. Cepci neumni! kaj mislijo, da jaz zanje delam in zbiram zlato in srebro? Najbolj so jim dišali «milijoni« v železni blagajni. Začeli so celo vrtati to železno skrinjo, da iž nje prilete denarci, cekini in srebrni križev-ci. Namesto tega bogastva sc je usul pepel, ko so prevrtali prvo železno ploščo. Ropot je zbudil domače in tatovi so morali odkuriti brez «tisočev». Lačni pa menda niso bili, ker kruha niso hoteli. Pač pa jim jc dišalo žganje, pristna ra-kija ali slivovec.
Drugače so se pa še precej «tatinsko dostojno obnašali«, ker niso škode na-
redili, ko bi jo lahko. Drugič naj mi preje sporoče pismeno, kedaj pridejo, da pustim železno blagajno odprto, da mi ne delajo škode.	Prizadeti.
SEŽANA.
Na dopis v zadnji številki smo dobili pojasnilo, da trditev o nekem neredu v cerkvi na dan Velikega šmarna ni točna. Dotične osebe, ki so pri spovednici čakale, niso nič suvale ali odrivale kakega otroka.
Z ozirom na take ali podobne slučaje priporočamo dopisnikom veliko previdnost, da se ne bo komu delala krivica.
KATOLIŠKI MOŽJE IN FANTJE!
Kristus nas vabi, da pridemo k Njenu — utrujeni —, da nas poživi in nam da novih moči v svetem boju za pravice Kristusa in Njegove sv. Cerkve. Predvsem pa, da se mi sami posvetimo Presvetemu Srcu in tako postanemo sposobni in goreči za ta boj pri samih sebi, v družini in povsod.
Vsi možje in fantje! Pristopimo v Apostolstvo mož!
V	ta namen sc bo vršil v Marijinem svetišču v Logu pri Vipavi v dneh 15. in l(i. septembra t. 1. shod samih fantov in mož, da se v srcu, in razumu in v volji prerodimo in posvetimo za velike namene, ki jih zahteva Kristus-Kralj od nas mož in fantov.
V	spored shoda v Logu:
Sobota, 15.9.1928: Od 4. popoldne se prične spovedovanje. Ob C. govor:
uMož v družini». Po govoru pete litanije Matere božje in blagoslov. Nato skupna Ura molitve; molili bomo 3. uro in 2. pol ure pred sv. R. T. Spovedovanje bo do 10.
Nedelja 16.9.1928: Ob 5. se prične spovedovanje. Ob fi. govor: «Mož-zase».
Po govoru sv. maša s petjem pred Sv.
H.	T. in obenem obhajanje. (Skupno sv. obhajilo mož in fantov). Druge sv. maše še ob 7.30; ob 8.; ob 8.30. Ob 9. sv. maša s petjem pred Sv. R. T.; med sv. mašo govor: »Mož in javnost». Po sv. maši pete litanije Srca Jezusovega, Te Deum in blagoslov. Po blagoslovu je shod končan.
NB. Ženskam 15. in 16. septembra vstop v loško cerkev ne bo dovoljen.
Večerjo prinesite seboj! Prenočevali bomo lahko v cerkvi ali v okolici. Disciplina. red in mir bodi naša častna zadeva ta dva dneva!
Častite župne urade prosimo, da opozori1 može in fante na ta shod!
Možje in fantje.
matična vzgoja, kot jo nudijo najmodernejše izmed šol, to so gospodinjske šole. Le te nudijo mladim deklicam v teoretičnem pouku in s praktičnimi vajami priliko seznaniti se s svojimi bodočimi dolžnostmi, jih vzljubiti ter izvrševati z nekim gotovim razumevanjem, z gotovo smoternostjo in spretnostjo. Tudi v naši državi imamo več takih šol n. pr. v Bergamu, Milanu, Turinu, Rimu i:i drugod, pri nas najstarejša taka šola, ki deluje že celih 20 let, se nahaja v Tomaju na Krasu in jc združena z internatom, kjer dobe gojenke poleg pouka tudi vso oskrbo po jako nizki ceni. Kdor ima priliko in sredstev naj ne zamudi preskrbeti svojim hčeram priliko, da obiskujejo tako potrebno šolo. Denar, ki se potrosi v ta namen, bo naložen na bogate obresti.
to pogoljufati, in so rekli od splošni tihoti : «Mi moramo ta krtov rod zatreti in tudi drugim občanom pokazati kako! Ta rod se bo širil in uničil vse naše polje in travnike. Kje bomo jemali seno za blago in peso za prešiče? Ni treba dolgo govoriti in dokazovati, da je krt naš smrtni sovražnik, zato zasluži smrtno kazen, ampak tako, da se bo take smrti ustrašila vsa njegova žlalita in zbežala«. «Dol ž njim, smrt mu», jc vpilo vse in eden je stopil slučajno občinskemu inačku, ki je bil pri vseh sejah navzoč, s tako silo na rep, da je maček s svojim stražnim mijamijavom ves zbor prevpil.
«Tiho, mačka ven; nima besede«, pravijo oče župan. «Gospod govornik nadaljujte!« Tedaj so se očka Smuk oddahnili, pošteno pljunili na tla in rdeči kot rak s povzdignjenim glasom, kot bi krave gnali na semenj, nadaljevali:
• »Možje, reč je žalostna, pa resna. Mi
moramo prvi dati zgled, da si bo ta krtova zalega zapomnila, kakšni smo mi tukaj v Piskerci in še svojim potomcem povedala, da si bodo zapomnili, kaj se je pred leti v Piskerci zgodilo zadnjemu krtu, ko je bil naš Tonkla župan in jaz Smuk občinski svetovalec«. «No, kaj? hitro«, je rekel eden, «da ne bo krt prej poginil«. «Ne bo, bom precej končal. Ne bomo ga ne obesili, ne ustrelili, ne sežga-
li,	ampak pogine naj najbolj strašne in grde smrti:
«živ naj se v zemljo zakoplje!))
Strašno odobravanje. Krta so nesli v procesiji, župan je šel naprej pred njim, Smuk za njim, izkopali so precej globoko jamo, odprli kletko in krta živega pokopali.
Tako je bila smrtna obsodba v par minutah končana.	Iv.	B.
Za mlada dekleta.
Stara prislovica pravi: »Dobra gospodinja podpira tri hišne ogle«. Smelo smem trditi, da podpira tudi še četrtega; ne samo to, ona je vzrok in podlaga prave družinske sreče. Kjer dobro gospodinji žena, tam vsaj navadno tudi mož dobro gospodari, tam vlada blagostanje, zadovoljstvo, tihi domači mir. Žal, da so zlasti med mlajšimi dobre gospodinje bolj redko posejane; le premnogokrat naletimo na pusto in zapuščeno domače ognjišče, na katerem mrzli kamni tožijo za izgubljeno družinsko srečo. Če pa zgine sreča iz družine, zdaj iz te, zdaj iz one, bo polagoma zginila iz vasi, iz mesta, iz države. Hočemo -li ustvariti sebi ali vsaj svojim potomcem boljšo bodočnost, pričeti moramo pri temelju, to je pri naših družinah, zlasti pri ženskem naraščaju, pri dekletih. Večina naših deklet stopa v zakonski jarem, ne da bi se zato resno pripravile, ne da bi poznale sploh dolžnosti, ki jih čakajo kot gospodinje in matere. Po jasnih, medenih dneh pride le premnogokrat bridko razočaranje z ene in z druge strani, temu sledi večkrat nesporazumevanje, prepir, razdor, do katerega ne bi prišlo nikdar, ako bi gospodinja umela svoj posel, znala narediti dom ličen in mikaven, biti skromna v svojih zahtevah. Zato je nujno potrebno, da se dekle priuči, kako bo gospodinjila. Marsikaj ji bo povedala in pokazala njena izkušena mamica. Toda svet napreduje in in se bogati z raznimi novimi pridobitvami, naše mlade gospodinje ne morejo iti nimo tega, zato je tudi zanje prepotrebna smotrena siste-
Tajništvo in naša pošta.
Turk Alojzija, Avber. Ker ste se zavarovali na vojno posojilo, imate pravico do izplačila glavnice le v obveznicah avstrijskega vojnega posojila. Tržaški »Feniks« nič ne ve, da bi vi prejeli od sežanskega agenta kaj na račun. Ko pridete nimogrede v Trst, zglasite se pri nas za natačnejša pojasnila in prinesite s seboj zavarovalno polico.
Poles Anton in Marija, Bergad. Vi ste zavarovani na avstrijsko vojno posojilo. Na podlagi pogodbe imate pravico do izplačila glavnice le v obveznicah avstrijskega vjnega posojila. Natančnejša pojasnila dobite v našem uradu v oktobru.
lll!lllll!l!ll!llll]||llllll!lllllllllllllllll!ll>ll!ll!!l!ll!lll!l!lll!lllll!lllllllilllllllllllllllII!ll!l!IIIIIIIIIIIIX
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 5.
PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Belvedere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina.
Jakob Bevc
urar in zlatar
C R S T se je preselil
V
Čampo S. Giacomo št. 18
Primarij
Dott. D’ OSVALDU
GOKICA
— Specijalist za — a-s očesne bolezni s-a
se je preselil
~sr vtlioo Dante lO
Sprejema od 10-12 in od 3-4.
Dott. Gius. Comel
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neuraann-a in Hajek-a na Dunaju In asslstent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah
Sprejemu od 9-1 I In od 3-4 pop.
V Borlcl, Via Garibaldi 11 (prej via Teatro.)
Kompletne pogrebne opreme:
I.	razreda od 300 lir naprej
II.	„	» 200 „
III. „	„ 100 „	„
pogrebi otrok od 25 lir naprej.
I. SAKSIDA - DORNBERG 3.
Gospodarstvo
Kmetijska šola v Pazinu
Ravnateljstvo kmetijske šole v Pazinu v Istri nam sporoča glede prihodnjega šolskega leta:
V šolo se sprejemajo na podlagi sprejemnega izpita samo kmečki sinovi iz Julijske Krajine, ki so končali ljudsko šolo in 16. leto starosti. Isto velja tudi za zunanje gojence, za slušatelje in praktikante. Vsi mladeniči, katerih starši ne živijo v Pazinu, morajo stanovati v zavodu. Za notranje gojence je v šolskem zavodu na razpolago 30 mest, in sicer: a) 12 brezplačnih; b) 18 takih, za katera se plača vnaprej po 120 lir mesečno.
Mladeniči, ki se želijo vpisati, morajo vložiti prošnjo najkasneje do 31. oktobra t. ]., v priporočenem pismu na naslov: Ravnateljstvo praktične kmetijske šole, Pisino, Istria.
Prošnja mora biti podpisana od načelnika občine in opremljena s sledečimi prilogami: odpustnico iz ljudske šole, domovnico, rojstnim listom, spričevalom o zdravju, spričevalom o dobrem nravnem in političnem obnašanju, ubož-nim listom (če se prosi za brezplačno mesto).
Vsi, ki bodo sprejeti v šolo, morajo plačati vnaprej v dveh obrokih 100 lir za nabavo šolskih potrebščin ter za orodje, ki postane na koncu tečaja njihova lastnina. Vsak gojenec ima stanovanje in hrano v zavodu in mora biti preskrbljen s potrebno obleko in perilom, a poleg tega mora prinesti s seboj vsaj dva para rjuh, eno plahto,) dve blazini in štiri brisalke.
Redni učni tečaj traja od novembra do oktobra naslednjega leta. Zavod pa ima poleg glavnega tečaja tudi pripravni tečaj, v kaerem sc mladeniči pripravljajo za vstop v redni tečaj, in še tretji dopolnilni tečaj. Predavanja se vršijo v dopoldanskih urah in so razdeljena tako, da učenci rednega tečaja morejo in morajo obiskovati tudi nekatera predavanja pripravnega tečaja, da izpolnijo svoje znanje. Predavanja obsegajo sledeče predmete:
1) v pripravnem tečaju: ital. jezik, nravnost, zemljepis, računstvo, zemSjo-merstvo in risanje, naravoslovje, splošno kmetijstvo, čebelarstvo, svilorejo, tolo-vadbo, petje, veronauk;
2) v rednem tehničnem tečaju: kmetijstvo, živinorejo, sirarstvo, sadje-rejo, vinogradništvo, prašičerejo, perutninarstvo, kemijo, knjigovodstvo, jezik in zgodovino, kmečko zdravstvo, telovadbo, petje in veronauk;
3) v dopolnilnem tečaju:
Predmete, za katere ima gojenec
posebno veselje in v katerih se hoče izpopolniti.
jKdor želi še kakih posebnih pojasnil, naj se obrne na ravnateljstvo šole.
Davčne oprostitve.
Znano je vsem, da so po novem zakonu od 14. junija 1928. nekaterih davkov oproščene družine, ki imajo veliko otrok.
Koliko mora biti otrok ?
Olajšave bodo uživale:
1. družine z živimi desetimi otroki, ki se morajo še vzdrževati.
2. družine, katere so imele 12 otrok, od katerih je še najmanj C pri življenju in potrebnih vzdrževanja.
Uradniške družine so deležne navedenih davčnih oprostitev že s sedmimi otroki.
Pri oprostitvi od šolskih taks se pa ne gleda, koliko otrok je še ostalo pri življenju, oz. koliko jih je nedoraslih.
Katere olajšave bodo?
Zgoraj naštete družine bodo oproščene sledečih davkov:
1. občinskega davka na patente,
2. obč. davka na vrednost najemnine,
3. družinskega davka,
4. živinskega in kozjega davka,
5. sindakalnega davka,
6. šolskih taks.
Treba je vložiti prošnjo.
Kdor ima pogoje za oprostitev, mora vložiti prošnjo. Prošnja se naredi na prostem papirju (ne kolekovanem). Priloži se ji družinski list. Če so kateri polnoletni otroci* za delo nesposobni, morajo biti priloženi tudi dokazi za to nesposobnost.
Kam se vlaga prošnja.
Za odpis direktnih davkov se vlagajo prošnje na tisti okrajni davčni urad, ki odmerja komplementarni darvek, ali pa na okrajni davčni urad v okraju, kjer družina stanuje. V prvem slučaju velja prošnja tudi za vse druge direktne davke in ne samo za komplementarni davek.
če sc prošnja vloži, na okrajnem davčnem uradu v kraju, kjer družina prebiva, velja tudi za druge davke, od-merj.ene od drugih davčnih uradov, toda prosilci morajo dati v prošnji zadostne navedbe, da se ti davki najdejo.
Za oprostitev od davkov, ki jih plačur jejo prizadeti s tem, da jim delodajalci pridržujejo dotične svote, se mora prošnja vložiti v uradu ali podjetju, ki tiste davke dolguje.
Za dosego odpisa občinskih in pokrajinskih davkov in pristojbin morajo prizadeti vložiti prošnje na svoje občinske in pokrajinske uprave.
Prošnje za odpis sindakalnih in zborničnih davščin pa se morajo naslavljati na pokrajinski gospodarski svet.
Kdaj treba vložiti prošnjo.
Za letos treba prošnjo vložiti do 31. oktobra. Za kasneje se treba držati tega: kadar družina naraste do postavnega števila, oziroma kadar se uveljavijo v družini vsi potrebni pogoji, tedaj se mora prošnja vložiti tekom 3 mesecev. Kdor ta rok zamudi, zamudi celo leto.
Kadar se pa število otrok zmanjša, ali natančneje, kadar se stanje družine tako spremeni, da ni več zakonitih pogojev za davčno prostost, tedaj se mora to v 3 mesecih revnotako naznaniti dotičnim uradnijam. Če se to zamudi, bodo urad-nije kasneje ves davek poterjale, magari za 5 let nazaj (več ko 5 let pa ne). Zraven pride še globa.
Šolnina.
Prošnje za popolno oprostitev od šolnine se pošiljajo ravnateljem učnih zavodov in šol v roku, ki je določen za plačilo šolnine. K prošnji je treba priložiti dokumente, ki dokazujejo, da ima u-čenec po zakonu predpisane pogoje za oprostitev.
hektarov dobre zemlje. Dela bodo trajala vsega vkup 32 let.
Kaj bomo pridelali. Dopisnik z dežele piše med drugim o kraški in vipavski letini tako: Na hektolitre bodo vino merili samo v Tomaju, Dutovljah, Križu, Sep ulj ah, Sežani, Skopem in še tu ali tam — pa hektolitrov ne bo mnogo Drugod bodo merili in šteli samo na litre; vsakih 25 trt bo dalo 1 liter vina... Na Vipavskem sadja ne bo nič; vse je od vročine dol popadalo. Nekaj turšice bo okoli Trga, v Branici, Rihenbergu, Dornbergu, Prva-čini; drugo je vse suša končala. Grozdje je vkljub hudi vročini še silno zeleno.
Cene vina po Istri. Črno vino: Buje 200-210, jKaštelir 190, Motovun 180-210, Buzet 250, Umag 200. Itelo vino:	Buje
180-200, Motovun 190-220, Buzet 230, Umag 200.
Bančni prenosi. Ljubljanska kreditna banka je svojo podružnico v Gorici opustila, oziroma prepustila z vsem poslovanjem. Prevzel jo je «Ente nazdonalc per la Cooperazione e Lavoro«.
Po čem je lira ?
Dne 6. septembra si dal ali dobil:
Za 100 dinarjev	33.50	L
»	100	franc, frankov	74.80	»
»	100	švicarskih fr.	368.—	»
»	100	nemških mark	452.50	»
»	100	avstr, šilingov	270.—	»
»	1	dolar	18.85	»
»	1	funt	92.30	»>
Tipografla Fratelli Mosettio - Trieste.
IKII!ll:llillill!llilKIII!lilllll[!llill1llllllill!lllll!|[!lll|[|||II|j||||||||||ll!llll!l!!l!j||[||illl!!li!llllli
Gospodinje S
Pri nakupu manufakturnega blaga zasluži prednost veliko skladišče v Trstu, via Genova (prej Campanile) št. 21 (blizu srbske cerkve)
Maria Accerboni
via Genova 21.
V zalogi ima nove bogate dohode pe* rila za neveste po 2 L, domačega platna po 3.90 L, finega platna, 150 cm visokega, po 5.50 L, narodno nošo po 2 L, vsake vrste nogavic po najnižjih cenah.
Najboljša postrežba! Kar dobite drugod, dobite tudi v ti trgovini.
l'rst, via Genova 21.
ZDRAVNIK
Dr. FRAN GRUDE«
ordinira v TRSTU
Via S. Lazzaro 23 II n.
(zraven kavarne Roina)
od 10 in pol predp. do 13
V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.)
ETERNIT
Zaloga - TRST
TKIKSTE VIA TRENTO ŠTEV- 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov Z
■oeocsaaocaaKKtaoaaopi
U Najboljše čevlje ima v Trstu v zalogi
Matija Pahor
Trst — Vin Aroata lO — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih.
TRIESTE -VIA ARCATA 19
Pahor je na sejmu:
8. v Podgradu,
10. v Št. Petru n.K.
12. v Sežani
13. v Lablnju Istra, 16. v Trnov. - BUtr.
loooaaooesacioioaoaaaB
Piti domača vina. Navada je, da se za slovesne ceremonije in slavnostne obede pije «šampanj,ec», to je peneče francosko vino. Seveda čisti naravni šampanjec pride le na kraljevske mize, drugi ljudje s cilindrom in frakom se nalivajo s penečim tepkovcem, ki ga drago plačajo samo radi ničemrnosti. Fašistov-ski tajnik Turati je izdal okrožnico, naj se v Italiji tudi za slovesne napitnice pije samo domače vino, saj v Italiji ne manjka dobrih vin, pa tudi ponarejena peneča čobodra se dobi doma, čemu pošiljati denar čez mejo. V ti reči ima Turati prav.
Nove znamke. Prodajati so se začele pred kratlkiin nove poštne znamke po 50 stotink in po 20. Tudi stare še veljajo.
Holandakl narod je vzor dela, reda in ljubezni do domačije. Za zemljo se vojskujejo z morjem, kakor se Kraševec voskujc s kamenjem. Zdaj imajo v delu veilikansiki načrt, ki bo stal pol milijarde njihovih goldinarjev (4 milijarde lir). Plitvo Zujdersko jezero, ki je z morjem v zvezi, bodo s 30 km dolgim nasipom proti morju zaprli; nato bodo začeli osuševati nekatere dele te plitvine. Naredili bodo za 40 km drugih nasipov ter potem vodo s sesalkaini odstranili. Tako dobe suha tla, ki bodo ležala niže ko morska gladina. Dobiti misilijo 24.000
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. G. LAURINSICH
TRST — Via delle Sette Fontane 6 — TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške.
d Govori se slovensko.	Delo zajamčeno.	Cene ljudske.
Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.
Čevljarnica FORCESSIN
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
I Trst — Caprin 5 pri Sir. Jakobu — Trst
Mihec: Tl Jaka pa imaš zmerom elegantne čevlje. Kje neki jemlješ denar?
Jakec: Jaz kupujem pri Forcessinu, pa še manj potrošim in sem bolje obut ko ti.
Mihec: Grem pa še Jaz videt za en par k Foroesslnu.
Jakec: Le pojdi, boš videl kako boš zadovoljen.