LETO XXIX., ST. 11 PTUJ, 18. marca 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA Alojz Gojčič Zaviralni dejavniki povezovanja v RAZPRAVI O OCENI INTE- GRACIJSKIH GIBANJ NA SEJI OBČINSKE KONFEREN- CE ZKS PTUJ, KI JE BILA V SREDO, 10. MARCA 1976, JE SODELOVAL TUDI SEKRE- TAR KOMITEJA OK ZKS, ALOJZ GOJČIČ. NAVAJAMO NEKAJ NJEGOVIH MISLI: Eden najpomembnejših zaviral- nih dejavnikov, da ni večjih uspe- hov na področju povezovanja je nedvomno to, da smo slabo izva- jali samoupravne sporazume, ki smo jih podpisali ob združitvi. Po drugi strani pa tudi nismo dosled- no izvajali ekonomskih utemeljitev ali analiz, ki smo jih pripravili pred združitvijo. Zato bi veljalo v sklepih današnje seje posebej zapi- sati, da je treba startati od samo- upravnih sporazumov naprej. Videti je treba, za kaj smo se v samoupravnih sporazumih o zdru- žitvi dogovorili in tisto tudi dosledno izpeljati, da ne rečem, da je potrebno te samoupravne spora- zume tudi politično in samouprav- no obravnavati in jih potrditi. Drugi problem, ki ga vidim na tem področju so programi. Tre- nutno je v večini delovnih orga- nizacijah situacija takšna, da še nimamo izdelanih letnih gospodar- skih planov, oziroma jih še pripravljamo. Tu se kaže ena od zavor, da ne moremo prediskuti- rati, kako združevati dohodek in kako ga v prihodnje tudi deliti, mislim z gledišča gospodarjenja enega leta. S tem povezani so srednjeročni načrti, ki so marsikje šele v povojih, da ne rečem, da so se jih ponekod komaj lotili. Tu se spet kaže mačehovski odnos do tega problema in ker te naloge nismo izpolnili tudi ne vemo, kam se naj posamezna delovna orga- nizacija usmeri v svojem razvoju. To velja tako za TOZD v okviru delovne organizacije kot za delov- ne organizacije v okviru SOZD. To sta prav gotovo dva glavna problema, ki jih moramo odpra- viti, če hočemo, da bodo naše povezave v prihodnje učinkovitej- še. Prav v tem času smo v tako- zvanem obdobju planiranja, zato moramo v letošnjem prvem pollet- ju vse te dokumente pripraviti, saj je to eden bistvenih pogojev za uspešno delo v bodoče na pod- ročju povezovanja sredstev in dela. Nadalje iz samoupravnih sporazu- mov, ki smo jih podpisali ob zdru- žitvi izhaja še cela vrsta drugih nalog, vrsta raznih drugih spora- zumov in dogovorov o cenah, o nabavi, prodaji, o raziskovanju trga itd. Vsega tega več ali manj še nimamo, čeprav iz samoupravnih sporazumov o združitvi to izhaja. Naslednji problem, ki zavira naše integracije je po mojem v tem, da si vodstvene in vodilne strukture v delovnih organizacijah verjetno prilaščajo preveč pravic. Prilašča- nje teh pravic vidim v tem, da so v glavnem razgovori med delovnimi organizacijami, v okviru delovne organizacije pa med TOZD, začnejo in končajo med vodihiimi in vodstvenimi strukturami. Te strukture so dolžne politično in strokovno pripraviti predloge, ki jih je treba potem po politični in samoupravni poti prediskutirati. Ti predlogi bi morali priti do slehernega delavca. To ni problem samo v naši občini, temveč je to splošen pojav. Vodilne in vodstve- ne strukture v trenutni situaciji prav gotovo nimajo zavidljivega fX)ložaja glede na ostre predpise, na naloge na različnih področjih, od sestave planov do zaključnih računov itd., vendar to ne more biti opravičljivo, da stvari s pod- ročja povezovanja niso pripravlje- ne. Četrti problem, ki precej zaviral- no vpliva na povezovanje so skup- ne službe. Mislim, da tu še nismo našli ustrezne rešitve. Največkrat razmišljamo o oblikovanju nove skupne službe, obstoječe pa želimo v celoti obdržati. Primerna rešitev bo verjetno nekje v sredini, vsaj minimum skupnih služb moramo oblikovati, obstoječe službe v delovnih organizacijah pa je treba organizirati tako, da bodo oprav- ljale naloge tudi za SOZD. Naloga organizacij ZKS v delovnih orga- nizacijah je, da poskušajo skadro- vati vsaj minimum kadrovskih potreb v skupnih službah. Peti vidik, ki bi ga morali izrazi- teje izpostaviti je v prednosti pove- zovanja z organizacijami združe- nega dela v drugih občinah, zlasti tistih, ki ekonomsko stoje boljše. V občini imamo mnogon nezapo- slene delovne sile, da ne omenjam tistih, ki so na začasnem delu v tujini in onih, ki delajo v drugih industrijskih središčih. Mislim, da bi nam take integracije mogle in morale odpirati nova delovna mesta. V tem vidim tudi bistveno kapitalno denarno moč, ki bi jo morali pritegniti od drugod. S tem bi lahko odprli mnogo več novih delovnih mest kot jih trenutno lahko z lastnimi sredstvi. Sočasno z odpiranjem novih delovnih mest se v ptujski občini kaže tudi prob- lem položaja delavca v združenem delu, saj delavec v marsikateri delovni organizaciji dela v zelo slabih pogojih. Zato bi iz naslova priliva kapitala morali izboljšati našo tehnologijo proizvodnje, s tem pa tudi položaj delavca na delovnem mestu. Na področju širšega povezovanja vidim tudi reševanje kadrovskega vprašanja. Vsi dobro vemo, da nam v ptujski občini močno primanjkuje intelektualni poten- cial, zlasti sposobnih kadrov in intelektualcev nasploh. Z združe- vanjem moramo vsaj domače fizične in umske sposobnosti bolj povezati, obenem pa ustvarjati možnosti, da pritegnemo kadre tudi od drugod. Ne mislim, da smo v političnih strukturah bili doslej na teh področjih nedejavni, vsaj po liniji ZK in sindikatov smo se dosti angažirali in smo doslej prišli že do precejšnjih rezultatov. Nedvomno velja naša skupna ocena, da v občini ni delovne organizacije, vsaj ne pomembnej- še, ki ne bi vedela, kam in kako se povezovati naprej. Predvsem pa moramo rešiti vprašanja združe- vanja dohodka, perspektivnih pla- nov in drugih sporednih nalog, kar je bistveno za ekonomski uspeh povezovanj. Odločna podpora delegatskemu sistemu Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na 70. seji zavzeto razpravljal o uresničevanju dele- gatskega sistema v občini Ptuj. Osrednjo vprašanje je bilo obve- ščanje. Poudarili so, da je potrebno razviti take oblike obveščanja, da bo delovanje celotnega delegatskega sistema pridobilo na kvaliteti in učinko- vitosti. Pn tem so poudarili pomembno vlogo, ki jo v sistemu obveščanje morajo imeti lokalna informativna sredstva, Tednik in radio Ptuj, preko katerih je moč zagotoviti najbolj množično, hitro in kvalitetno obveščanje delovnih ljudi in občanov. Glede skupščinskega gradiva so poudarili, da mora biti pisano razumljivo, koristno pa bi bilo če bi ga prejemali vsi člani delegacij. V razpravi so dali močan poudarek delovanju delegacij v krajevnih skupnostih. Tu velja omeniti, da krajevne skupnosti prejemajo namenska sredstva za delovanje delegatskega sistema, tako, da so zagotovoljeni material- ni pogoji za delovanje delegacij. Poleg tega deluje pri izvršnem svetu stalni koordinacijski odbor, ki spremlja in usnlerja razvoj delegatskega sistema in krajevne samouprave v krajevnih skupno- stih. Glede aktivnosti delegatov je bilo v izvršnem svetu izraženo mnenje, da bi njihova aktivnost in zavzetost na sejah zborov skup- ščine občme Ptuj morala priti vidneje do izraza. Izvršm svet v svojih zaključkih daje odločno podporo sedanjim prizadevanjem za izboljšAnje vsebine in obhk delovanja delegatskega sistema v • občini Ptuj. Izvršni svet je tudi obravnaval predlog sklepa o oblikovanju in nalogah odbora za organizacijo priprav referenduma za gradnjo srednješolskega centra v Ptuju. Soglasno podpira prizadevanja za gradnjo srednješolskega centra v Ptuju, hkrati pa predlaga, da se naj v okviru potreb za zagotavljanje sredstev z občinskim samopri- spevkom šolstvo obravnava širše, kar jjomeni, da je potrebno vključiti tudi reševaivje problema- tike šolskega prostora osnovnega šolstva. Izvršni svet je obravnaval še vrsto drugih vprašanj, med njimi tudi o programu dela zborov in izvršnega sveta skupščine občine Ptuj za prvo polletje 1976. FB ORMOŽ Za usmerjeno izobraževanje Na nedavni seji komiteja občinske konference ZKS Ormož, ki jo je vodila sekretarka dipl. ing. Terezija Štefančič; so namenili največ pozornosti preobrazbi sred- njega šolstva v usmerjeno izobraževanje in trenutnemu položaju šolstva v občini. O tem je udeležencem seje poročal Edvard Pajek, pred- sednik 10 občinske izobraže- valne skupnosti. Povedano je bilo, da si bodo tudi v ormoški občini prizadevali ustvariti aktiven odiios delov- nih ljudi in občanov do reforme šolstva, ki mora prispevati k uresničitvi ustav- nih pravic delovnih ljudi in dolgoročnih zgodovinskih in- teresov delavskega razreda. Za usmerjeno izobraževanje, ki ga bodo tudi v ormoški občini pričeli postopoma izvajati, bodo do leta 1980 potrebovali 25 novih učilnic z ostalimi potrebnimi prstori, kar z drugo besedo pomeni eno novo šolo. Čeprav ne bo lahko priti do potrebnih učilnic, v ormoški občini vidijo še večji problem v tem, kako zagotoviti zadostno število ustrez- no usposobljenih učiteljev. Kljub že sedaj znanin težavam in tistim, ki se bodo še pojavile, bodo v občini Ormož šla prizadevanja v to smer, da bi v svoji občini imeh prvo fazo usmerjenega izobraže- vanja. V zvezi s tem je bilo na seji komiteja OK ZKS Ormož sklenje- no, da bodo takoj pričeli z javno razpravo. Pn izvedbi te Inaloge, jim bo v pomoč gradivo, ki ga je izdelala komisija za pripravo in izvedbo akcije za reformo sistema vzgoje in izobraževanja pri IS skupščine SRS. V sklepih, ki so bili sprejeti na seji, so tudi zapisali, da je potrebno za ureditev prostorske problematike izdelati študijo, ki mora biti usklajena z dolgoročmm in srednjeročnim programom razvoja občine Ormož. Sejo so za tem nadaljevali o izvajanju celodnevne šole v ormo- ški občini. Ze v naslednjem šolskem letu bi naj pričela s celodnevno šolo OŠ Središče ob Dravi, kot prva šola v občmi. Glede povezovanja osnovnega šolstva v ormoški občini, pa je bilo povedano, da so priprave že tako daleč, da bo potrebno izvesti le še referendum. Sejo komiteja O K ZKS Ormož so sklenili z razpravo, kako v prihodnje učin- koviteje pristopiti k reševanju stanovanjske problematike pro- svetrvih delavcev. F. Golob VODA POD VODO v okviru programa gradnje regionalnega vodovoda za oskrbo z zdravo pitno vodo območja Slovenskih goric in Ptujskega polja bo potrebno zgraditi tudi vzporedni cevo- vod od črpališča v Skorbi do vodohrama v Novi vasi pri Ptuju. V to bo vključena tudi letošnja republiška mladinska delovna akcija. Letošnje sušno obdobje, ko je gladina Drave zelo nizka je izkoristilo komunalno pod- jetje Ptuj, ki je v sodelovanju s podjetjem ,,Nivo" iz Celja, položilo cevovod pod strugo Drave. Sporazumno z di- spečersko službo Dravskih elektrarn so zaprli strugo Drave, ko seje gladina znižala na minimum so, v soboto 28. februarja 1976 začeli z deli. Delavci obeh podjetij so prizadevno delali od 7 do 19, ure in s pomočjo sodobne mehanizacije z delom tudi končali. Cevovod, po katerem bo pritekala zdrava pitna voda za več tisoč prebivalcev so položili 1,5 do 2 m pod dnom struge Drave v dolžini 220 metrov. F. Ko je bU pretok Drave le 10 do 15 kubikov na sekundo, so delavci podjetja ,J^ivo" iz Celja začeli s kopanjem in polaganjem cevovoda pod koritom Drave Foto: J. Vrabl Dogovor o splošni porabi in proračun občine Ptuj Včeraj dopoldne so vsi trije zbori skupščine občine Ptuj, v dvorani narodnega doma, poslušali obrazložitev k analizi uresničevanja dele|:atskega sistema v ptujski občini, k dogovoru o splošni porabi v občmi in k predlogu proračuna občine Ptuj za leto 1976. Za tem so se posamezni zDori sestali še na ločenih, 18. rednih sejah in razpravljali o problematiki, ki je na podlagi gradiv za sejo bila ugotovljena na sejah temeljnih delegacij v krajevnih skupnostih ter v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, povezano z nakazanim v uvodnih obrazložitvah. Več o razpravi bomo poročali prihodnjič. F. V okviru možnosti Prizadevanje za stabilizacijo ali dobro gospodarjenje ima poniembno vlogo pri samoupravnem usklajevanju skupne in splošne porabe s potrebami in možnostmi združenega dela. Stabilizacijski politiki mora biti podrejeno vse naše medsebojno sodelovanje, ponašanje in ravnanje. Prav dosedanji potek družbene akcije za gospodarsko stabilizacijo dokazuje, da je ta lahko uspešna, če je celovita. V javni razpravi je bil osnutek proračuna posameznih občin, ki ga bodo občinske skupščine v teh dneh sprejele skupno z republiškim dogovorom o splošni porabi v občinah v letu 1976. Osnutke proračunov so strgkovne službe v vsaki občini pripravile v skladu z omenjenim dogovorom in s politiko, ki je bila začrtana v resoluciji o družbeno-ekonom- ski politiki in razvoju v letu 1976. Pri tem je bilo treba upoštevati zaostrene pogoje gospodarjenja in nujnost, da se vse oblike porabe vključijo v prizadevanje za stabilizacijo. Splošna ali proračunska poraba v vsaki občini zagotavlja sredstva za kritje obveznosti, ki jih je občina dolžna pokriti po določilih ustave in zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. Pred- vsem je iz tega naslova treba zagotoviti sredstva za normalno delo državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in sredstev obveščanja javnosti, za dejavnost krajevnih skupno- sti, za nekatere oblike socialnega in zdravstvenega varstva občanov, za del dejavnosti splošne ljudske obrambe, za komunalno dejavnost, za pospeševanje kmetijstva in še za nekatere druge naloge, ki jih v letošnjem letu še ni bilo mogoče prenesti na skupno porabo, to je na ustrezne samoupravne interesne skupnosti. V javni razpravi je bilo izrečenih precej pripomb, predlogov in tudi zahtev za to ali ono področje dejavnosti. Razumljivo, da do tega prihaja zato, ker so naše potrebe mnogo večje, kot so naše dejanske možnosti. S tem dejstvom se moramo sprijazniti in doumeti, da je stabilnejši razvoj mogoče doseči edino z dviganjem družbene produktivnosti dela. To dejstvo bo treba podpreti in ga upoštevati v vseh oblikah združenega dela, tako kot na vseh drugih gospodarskih in družbenih dejavnostih tudi v naštetih dejavnostih, ki se napajajo še iz občinskih proračunov. Pri tem ne bo odveč poudariti, da vse širša demokratizacija naše družbe na podlagi samoupravljanja zahteva tudi sposobnejšo in bolje organizirano upravo, ki mora postati odgovornejša za stanje na svojem področju. Vse dosedanje izkušnje kažejo, da je opravljanje določenih upravnih in tudi družbenopolitičnih funkcij možno bolj racionalno in učinkovito organizirati. Če k temu dodamo še nepovezanost evidenc in postopkov, pomanjkanje modemih tehničnih sredstev za delo, vedno več zahtev po kadrih za posamezna opravila na vseh področjih upravnega delovanja in v samoupravnih interesnih skupnostih, se nujno moramo zamisliti, kam bi nas vse to pripeljalo, če bi imeli dovolj denarja za vse. Prav ob zaostreni finančni situaciji je toliko bolj potrebno kritično oceniti in strokovno obdelati obstoječe stanje. To bo marsikje povezano tudi z rušenjem sedanje hierarhije nepotrebnega števila vodilnih delovnih mest različnih rangov, ki duši razvoj strokovnih kadrov, ki so glavni nosilci in izvrševalci nalog. Z odločitvami samoupravnih organov in organov družbenopolitičnih skupnosti bo treba dosledno zagotavljati spoštovanje določil družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, predvsem pa pravočasno izpolnjevanje sprejetih obveznosti in nalog. Tudi v organih, ki svojo dejavnost financirajo iz občinskih proračunov, bo nujno dosledneje uvajati in izvajati načelo delitve po delu. Obseg sredstev za delo pa naj bo odvisen predvsem od izvršenega dela, kakovosti tega dela, racionalne organizacije, manjšega števila delavcev in podobno, ne pa od seštevka delovnih mest in poprečnega odstotka povečanja stroškov. Trenutno stanje na področju gospodarstva ni lahko, saj je v zaostrenih mednarodnih ekonomskih razmerah, sredi boja za stabilizacijo, ki je pogoj, da bo naš nadaljnji razvoj šel v smeri, ki j o začrtujemo s programom razvoja in politike oblikovanja in delitve ustvarjenih sredstev. Pri tem se moramo mnogo bolj kot doslej organizirano obrniti k lastnim virom in silam Če bomo dosledni pri izvršenju nalog načrtovanega družbeno-ekonomskega razvoja, smemo tudi z optimizmom računati, da bomo že v drugi polovici letošnjega leta nekoliko lažje zadihali. Franc Fideršek 2. stran TEDNIK - četrtek, 18. marca 1976 Podlehnik Še letos novi kilometri asfalta z veseljem ugotavljamo, da tudi na ptujskem območju, zlasti v Halozah m v Slovenskah goricah krajevne skupnosti stremijo za tem, da bi njihove ceste prekrila lepa asfaltna prevleka, po kateri lepše tečejo kolesa avtomobilov, ko na cestah ni več toliko prahu, m več luž in ko je tudi korak pešca prožnejši. Vemo, da skozi Podlehnik že pelje lepa magistralna cesta, po kateri noč in dan drvijo avtomobili v obe smen, vendar za krajane ta cesta nima večjega pomena, saj je zanje bolj primerna stara, ki pa je žal vsa luknjasta in sploh v slabem stanju. Zato so se krajani odločili, da bodo že letos zbrali potreben denar za moderni- zacijo stare ceste in sicer od N(.ve cerkve (del je že moderniziran) do mostu čez Dravinjo pri Tržcu, v dolžini nekaj nad tn kilometre. Modernizacija ceste bo pred- vidoma veljala štin milijone dinarjev. Ker KS nima tohko denarja, so prizadevni delegati KS šh od hiše do hiše in zbirali prostovoljni dinar. Akcija sicer še ni v celoti končana, vendar predvidevajo, da bodo tako zbrah blizu 400.000 dinarjev prosto- voljnih prispevkov. Velja namreč omeniti, da je denar, ki priteka od krajevnega samoprispevka na- menjen izključno za redno vzdrževanje krajevnih cest, to je ceste IV. reda in za gradnjo prepotrcbne mrtvašnice, zato tega denarja ne morejo porabiti za druge namene. Omenimo naj, da mora KS v Podlehniku vzdrževati kar 72 kilometrov vaških cest. Ker so nekatere v zelo slabem stanju, je Pogled na znano turistično točko Gorco sredi haloških gričev - nad Podlehnikom FH to vzdrževanje drago, zlasti dovažanje gramoza na te ceste. To še toliko bolj, ker so ceste speljane ponekod po zamočvirjenih in mehkih ilovnatili zemljiščih, kjer kubik gramoza nič ne pomeni. Velja zapisati, da so se nekateri krajani pri vpisovanju izrednega prispevka še posebej izkazah. Tako sta Avgust Murko iz Gorce iz Zofija Svenšek darovala, vsak po 3000 dinarjev, drugi pa od 1000 do 2500 dinarjev. Kot smo že omenih, akcija še ni v celoti zaključena, zato je pričakovati, da bodo nekateri bolje stoječi kmetje in drugi krajani sledih navedenim. Po modernizaciji dela ceste skozi Podlehnik bo še vedno ostal del ceste, ki še ni asfaltiran in sicer od mostu v Tržcu do Suhe veje, prav tako v dolžini okrog 3. kilometre, ostaja še modernizacija ceste v Žetale. Upati je, da bodo tudi te ceste prej ko slej prišle na vrsto. Vsega žal takoj ni mogoče realizirati, kajti potrebe po modernizaciji cestnega omrežja so prav v ptujski občini zelo velike, zlasti še na območju Slovenskih goric. F. HOVNIK Praznovanje vJuršincih Juršinska prosvetna dvorana je bila v ponedeljek 8. marca popoldan polna kot malokdaj. Med vabljenimi gosti so bile v večini žene, matere in dekleta iz Juršinec in okoliških vasi. Kako tudi ne? Saj so jih predstavmki KS in družbenopoliticmh organi- zacij povabili na slovesnost, ki so jih pripravili skupaj z osnovno šolo. Sekretar KO ZKS, Rudi Mohorko, je uvodoma govoril o pomenu praznovanja 8. marca - mednarodnega dneva žensk v času, ko se tudi ženska vse bolj dejavno vključuje v družbenopo- btična dogajanja pri nas in v svetu, čeprav moramo na tem področju storiti še marsikaj. V kulturnem programu, ki so ga pripraviL vsi razredi osnovne šok se je v pisan šopek za praznik strnilo nič koliko pesmi, recitacij in odrskih prizorčkov ter ritmičnih vaj. Vehko truda in dela je bilo potrebno, da so najmlajši iz juršinske KS pri- pravili tako presenečenje za svoje babice ob njihovem prazniku. Predsednik KS Juršinci Anton Matjašič je v pozdravnem govoru med drugim povdaril tudi po- memben delež juršinskih žena in deklet med NOV, ko so z vsem srcem delale za pravičen boj jugoslovanskih narodov. 32. naj- starejših občank, od 80.-93. leta, najstarejša je Julijana Lujh, ki ima že 93 let, so nato obdarili, trem ženam, ki so izgubile med vojno može, pa so izročili posebno danlo KB Maribor samostojne podružnice Ptuj - hranilno knjižico z začetno vlogo. Zunaj je bilo pravo zimsko vreme, sneg je belil okohške bregove, v srcih marsikatere občanke v Juišincih pa je bilo tega dne prijetno toplo. Nikoli ne bomo pozabile pozornosti, so dejale najstarejše mamice in hvala vam! mš... Juršinske pionirke so se svojim babicam predstavile tudi z ritmičnimi vajami in odrskimi prizorčki. Foto: J. Slodnjak Nova tovarna, kjer bo dobilo zaposlitev 50 invalidov VROGOZNICIi PRI PTUJU \' letošnjem letu, verjetno že za občinski praznik bo v Rogoznici pri Ptuju stekla proiz- vodnja furnirskih sodov, ki jo gradi trgovsko-industrijsko pod- jetje „LES" v Ptuju. V tej povsem novi tovarni bodo letno proizvedli 700.000 furnirskih sodov po 50 in 100 litrov, poleg tega pa še 3800 kub. metrov luščenega furnirja iz mehkih Listavcev in bukve. Investicijska vrednost gradnje znaša skupaj 58 milijonov dinar- jev, vštevši tudi opremo in obratna sredstva. Hkrati naj povemo, da bo znašala vrednost letne proizvodnje 60 miUjonov dinarjev, kar pomeni, da bo investicija hitro povrnjena. Pred- videvajo, da bodo del svoje nove proizvodnje preko Prolcsa v Ljubljani tudi izvažah in sicer bi naj znašal letni izvoz okrog 10.000 dinarjev vrednosti v devizah. Kot razveseljivo novost naj zapišemo, da bo v tej tovarni dobilo zaposlitev 110 delavcev. Nekaj jih bodo na novo zaposlili, medtem, ko bodo kar 50 ljudi, delnih delovnih invalidov, pre- vzeli bd delovne skupnosti TGA „Boris Kidrič" iz Kidričevega, kjer sami nimajo primernih delovnih mest za tiste člane delovne skupnosti, ki iz zdravst- venih razlogov niso zmožni napomejšega dela, ki ga zahteva delovni proces v TGA v Kidri- čevem. Solidarnost med de- lovnimi kolektivi, vse v skrbi za delovnega človeka, ustvarjalca naše družbe, ki jo prav gotovo velja posnemati. F. Hovnik Pogled na objekt tovarne fumirske embalaže v Rogoznici med gradnjo. Regresi za letni dopust Kadrovsko socialni sektor TGA „BORIS KlDRlC" Kidričevo je na jx)dlagi sklepa delavskega sveta sestavil navodilo v zvezi z regresi za letni dopust za leto 1976. Regresiranje bi sicer moralo biti urejeno s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ker pa tega zaenkrat še ni je pač treba zadevo urediti z začasnim sklepom. Pri urejevanju regresiranja dopustov so upoštevali določila ,,Sindikalne Uste 76" in dejstvo, da ima TGA v Crikvenici svoj počitniški dom. ki ga ne bi smeli pustiti propasti. Le-ta bi prav gotovo propadel, če bivanja v njem ne bodo solidarno regresirali, saj bi se v tem primeru člani kolektiva raje odločali za letovanje v cenejših objektih. Iz teh razlogov je kadrovsko socialni sektor tudi predlagal, da se vsakemu članu kolektiva, ki ima pravico dopusta ob izdaji odločbe za dopust izplača 1.050 din, preostanek 150 din pa se naj nameni za regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu v Crikvenici in v objektih, ki jih bodo uporabljali člani kolektiva v aranžmaju turistično-gostinskega podjetja CERTUS iz Maribora. Naštetih je vrsta obmorskih krajev in za njih navedene ekonomske cene ter regresirane evne, da ima vsak član kolektiva, ki je zainteresiran za letovanje ob morju ali na Češkem pregled, da se tako lažje odloči. To je zaenkrat le predlou kadrovsko socialnega sektorja, o katerem bodo odločali člani delavskega sveta TGA. F. M. TGA KIDRIČEVO: SEJA DS Delavski svet tovarne glinice in aluminija ,,BORIS KIDRiC" Ki- dričevo se je, 12. marca 1976 sestal na svoji 16. redni seji in sklepal o zaključnem računu TGA za leto 1975 ter poslušal informacijo o in- venturi osnovnih in obratnih sred- stev za leto 1975. V nadaljevanju obširnega dnevnega reda so sklepali in sprejeli pravilnik o volitvah in odpoklicu članov DS TGA, TOZD in organov upravljanja, ki so nepo- sredno voljeni. Uvedli so tudi pos- topek za sprejem pravilnika o izu- mih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Razpravljali so o kreditiranju stanovanjske grad- nje, o regresu za dopust za leto 1976, odobrili sredstva za kritje stroškov za izvedbo programov družbenofKJlitičnega izobraževa- nja, ob koncu pa razpravljali še o spremembi sklepa o pooblastilu za podpis samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije Slovenije in o poobla- stilu za podpis samoupravnega spo- razuma z aluminijskim kombina- tom Titograd za spremembo cen aluminijevega hidroksida. Na kon- cu pa so bila vprašanja in odgovori članov DS — delegatov iz TOZD. F. M. RAZVOJNI PROGRAM KASNI Na posvetovanju o nadaljnjem razvoju obrata Elektrokovine v Ptuju, so ugotavljali problematiko obrata in naloge, ki čakajo Elcktrokovino pri odpravljanju le-tc. Posvetovanja so se poleg Rajka Oreška, predsednika repubhškega sindikata delavcev kovinske industrije, udeležih še Franc Klemenčič, podpredsednik občinskega sveta ZSS Ptuj, Franjo Gnilšck, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj in predstavniki Elektrokovine Maribor in obrata Ptuj. Razprava je povedala, da delavci v obratu Elektrokovine v Ptuju j niso seznanjeni s problematiko temeljne organizacije združenega dela. I Slabo je čutiti delo družbenopolitičnih orgamzacij, delovna disciplina i pa prav tako ne zadovoljuje. Opozoriti je treba, da se vodstvena struKtura tako obrata kot temeljne organizacije združenega dela premalo zaveda odgovornosti. Nezadovoljstvo pri delavcih pa povzroča prepočasno izdelovanje razvojnega programa za obrat v Ptuju. V situaciji, kakršna vlada v tem trenutku, delavci ne vidijo svoje bodoče orientacije. Čeprav je treba takoj povedari, da je treba misli o zmanjšanju ali celo ukiniri odmisliti, nasprotno, delati je treba na tem, da se čimprej ustanovi TOZD. Navedene ugotovitve na posvetu zavezujejo Elcktrokovino, da v prihodnje posveti večjo pozornost obratu v Ptuju. Izboljšati bo potrebno oovcščanje delavcev o poslovnem uspehu celotne delovne organizacije kot tudi temeljne organizacije združenega dela. Pri beročem uspešnem delu bo svoj delež pristavila boljša koordinacija med OZD Elcktrokovino in TOZD ter občinskimi strukturami. Ključ v reševanju naštetih težav pa je iskati v pospešenem razvojnem programu in organizaciji dela, ki je že vpeljana v Elektrokovmi. Na posvetu so še spregovorili o možnostih investiranja v ptujski občini, po možnosti naj bi investicija šla na nerazvito območje občine. Ob reševanju problematike obrata v Ptuju pa jc treba nakazati, da je v odpravljanju našterih problemov, treba aktivirati vse razpoložljive sile. Povemo naj še, da pot ne bo lahka, saj tudi samo Elcktrokovino pestijo težave, ki se kažejo predvsem v občutnem povečanju zalog. MG. Dejavnost ZK v Slovenski Bistrici Pred nedavnim je v Slovenski Bistrici izšla tretja številka ,3iltena", glasila občinske konference ZKS Slovenska Bistrica. Glasilo izhaja ob vseh pomembnejših priložnostih in akcijah, da tako hitro obvešča člane ZK na območju občine. Ta številka posveča posebno pozornost sklepom 28. seje komiteja, ki je bila skupno z osnovno organizacijo ZKS ZTP TOZD PS Pragersko, stahščem in sklepom sestanka sekretarjev 00 ZKS in aktivov ZK v februarju, sklepom sestankov akriva Z K delavcev neposrcdnjih proizva- jalcev, poimenovanju osnovne šole Črešnjevcc po revolucionarju Veljku Vlahoviču ter njegovemu življenju in delu. S posebno pozornostjo osvetljuje pomen in vlogo partijske pohtične šole. V. H. Stanovanjska gradnja v Ptuju Dva velika žerjava pomagata graditeljem družbenih stanovanj v Volkmerjevem naselju. VVOLKMERJEVEM NASELJU BO 820 STANOVANJ V Volkmerjevem naselju v Ptuju gradi GP Gradiš, TOZD Gradnje iz Piuja dva večja stanovanjska objekta in sicer bo v enem 85, v drugem pa 90 družinskih stanovanj. In- vestitor je Samoupravna sta- novanjska skupnost v Ptuju. Kot doslej, bo tudi v teh dveh stanovanjskih objektih dobilo precej družin tako- imenovana solidarnostna sta- novanja. V drugem večjem bloku pa bo 25 stanovanj za upokojence. Tudi precej mla- dih družin bo tu dobilo svojo streho nad glavo. Oba objekta bi naj bila gotova že letošnjo pozno jesen. Upajmo, da sneg, ki je pred dnevi nepričakovano zapadel, gradnje ne bo preveč zavrl. Sicer pa tudi v Kidričevem gradijo stano- vanjski blok, v katerega se bo še letos vselilo 19 družin. Naj zapišemo, daje bila za gradnjo teh stanovanjskih objektov sklenjena trdna jogodba, po kateri bo veljal cvadratni meter stanovanjske površine 5450 dinarjev. Pov- prečna velikost enega družin- skega stanovanja bo znašala 52,7 kv. metrov stanovanjske površine. Nekatere stano- vanjske enote bodo večje, druge manjše, da bodo tako pač kolikor se da ustregli prosilcem glede na število družinskih članov. Gradnja objekta pa bo, po pogodbi veljala 24,450.989 dinarjev. Nismo sicer raziskovah, zakaj je izvajalec del sklenil res dokaj ugodno pogodbo o gradnji teh stanovanj, saj so graditelji drugod že precej dražji. Kljub temu pa verjetno lahko zapišemo, da bo izvajalec ob uvajanju visoko- produktivne tehnologije in zavesti delavcev svoje delo opravil tudi kvalitetno in v rokih, ki so določeni s pogodbo, kajti vsa ta stanovanja so namreč že oddana. Povemo naj, da so nekaj teh stanovanj odkupile tudi delovne organizacije v ptujski občini za svoje delavce. Vsi prav gotovo že nestrpno čakajo, kdaj bodo prejeli ključe, ki pomenijo takojšnjo vselitev. Ob zaključku naj zapišemo še to, da smo lahko vsi veseli, ko se je tudi v stanovanjski pohtiki v zadnjem času obrnilo na bolje, ko se gradi vse več stanovanj, tudi takšnih, ki jih dobijo družine z nizkimi osebnimi dohodki. Skupna akcija, ki sta jo pred leti začela ZK in sindikati že kaže vidne rezultate. FH TEDNIK - četrtek, 18. marca 1976 3. stran Videm pri Ptuju Mnogo že narejeno, potrebe še velike Zadnjo nedeljo je krajevna skupnost Videm pri Ptuju skupaj s krajevno organizacijo SZDL sklicala zbor volivcev, ki se ga je udeležilo nekaj nad 80 volivcev s tega območja. Velja že uvodoma zapisati, da je KS Videm pri Ptuju, skupaj z drugimi družbenopolitič- nimi organizacijami prav v zadnjem času zabeležila vid- ne, že kar zavidljive uspehe v svojem razvoju. Zato so vaščani zavzeto razpravljali o nadaljnjem razvoju kraja pod vznožjem Haloz in ne nazadnje tudi dela Haloz, ki spada pod krajevno skupnost Videm pri Ptuju. Med drugim so asfaltirali regionalno cesto skozi Videm - do Varejskega brega, precej izboljšali^krajevne ceste, zlasti v smeri Šturmovca kot tudi v Halozah. Na zboru občanov smo slišali, kako so pri gramoziranju ceste v Sovičah vaščani še sami pridno pomagali, kar bi prav gotovo veljalo posnemati, saj je to dokaz, da je v slogi moč in pot do uspehov. Razumljivo, da so potrebe še vedno velike. Ljudje si želijo napredka, boljšega življenja, kar je povsem razumljivo, zato so delovno predsedstvo kar zasipali z vsemogočimi vprašanji in nanje dobili tudi odgovor. Največ vprašanj je bilo glede nadaljne modernizacije cest- nega omrežja, sledila so vprašanja glede gjadnje pri- marnega vodovoda v Haloze. Haložani si želijo tudi svojo trgovino nekje v Majskem vrhu. Kulturno-prosvetna dvorana že nekaj let kliče po modernizaciji. Sedaj v njej skorajda niso mogoče večje prireditve, ker ni garderobnih prostorov, ni sanitarij. Prav tako je treba že v bližnji bodočnosti zgraditi mrtvaš- nico. Naj povemo, da je KS Videm za gradnjo mrtvašnice že zaprosila za dodelitev ustreznega zemljišča pri KK Ptuj in zato je pričakovati, da bo do realizacije prišlo že v bližnji bodočnosti. Tudi trgovino z reproduk- cijskim materialom in za odkup kmetijskih pridelkov je treba čimprej zgraditi, kar je sicer KK Ptuj, obrat za zadružno kooperacijo že obljubil. Predstavnik KK Ptuj je na zboru občanov zago- tovil, da bodo trgovino zgradili še ietos. Odprta bi naj bila že za dan republike, saj njihova trgovina na Vidmu posluje v dokaj težavnili ter slabih prostorih, čeprav ustvarja iz leta v leto večji promet. Denar za gradnjo nove trgovine je že zagotov- ljen, izdelan pa je tudi projekt. Ob zaključku naj še zapišemo, da so bili vsi prisotni občani seznanjeni z realizacijo plana, tudi finanč- no za preteklo leto kot tudi s programom dela KS za letošnje leto, zJasti o virih in o porabi sredstev kiajevne skupnosti s katerimi razpo- laga. F. Hovnik GNOJENJE IZ ZRAKA Kako tehnika nezadržno napreduje so se lahko prepričali prebivalci Pesniške doline v začetku marca, preden je zapadel sneg, ko so z letalom Pan Adrie iz Zagreba poskusno trosili mineralna gnojila na posevkih kmetijskega kombinata Ptuj. Pilot Aerokluba Ptuj, -Maks Vaupotič je uspešno krmaril za kmetijsko službo prirejeno letalo nad površinami, zaseja- nimi z ozimnimi žiti in prašil mineralna gnojila na posevke. Tako je v nekaj minutah dognojil okrog 400 ha površin. V kmetijskem kombinatu Ptuj resno razmišljajo o nakupu tega letala, ki bi stalo okrog 600.000 dinarjev, z letalom pa bi upravljal Aeroklub Ptuj, ki ima za to tudi usposobljene pilote. Izračuni namreč kažejo, daje dognojevanje njivskih površin z letalom precej cenejše od dognojevanja s traktorjem oziroma klasičnim trosilni- kom gnojil. Tudi, če je vreme suho uniči traktor vsaj 1 odstotek posevka, če je zeiTiljišče vlažno pa precej več, na razmočenem terenu pa ga ni niti moč uporabiti. S trošenjem gnojil iz zraka pa lahko to delo opravimo tudi takoj po deževju, pogoj je le, da ni vetrovno. Za gnojenje iz zraka pa je nujno, da so večji kompleksi njivskih ali drugih kmetijskih površin, saj je trošenje rentabilno le na površinah od 5 ha navzgor. V letalo, ki ga vidite na sliki, lahko naložijo do 600 kg mineralnih gnojil. Primerno pa je tudi za razprševanje tekočih škropiv za zaščito posevkov proti škodljivcem. Enako uspešno bi letalo lahko uporabljali tudi v gozdarstvu. Glede na dosedanje razgovore je realno pričakovati, da bo do nakupa letala za potrebe v kmetijstvu tudi prišlo in takrat se bomo o njegovi koristni uporabnosti lahko sami prepričali. F. Na travniku v Pesniški dolini nakladajo v letalo mineralna gnojila. Enkratni tovor potem raztrosi v treh minutah. Foto: J. Vrabl Brezgotovinski promet Izplačevanje dohodkov na hra- nilne l^njižice je zajelo že nad 95 "/o vseh zaposlenih na območju ptuj- ske občine. Ptujska podružnica Kreditne banke Maribor pa si pri- zadeva tudi za uveljavljanje brez- gotovinskega plačilnega prometa. Gre za tekoče račune občanov in uporabo čekov kot plačilnega sred- stva. Brezgotovinski plačilni promet je v svetu že zelo razvit, sorazmerno hitro pa se v zadnjem času uveljav- lja tudi pri nas, saj imajo lastniki tekočih računov vrsto ugodnosti. Tako lahko občan, lastnik tekočega računa s čekom dviga gotovino, z njim plačuje kupljeno blago v trgo- vini, vse vrste uslug od gostinskih pa do komunalnih, poravnava s čeki davčne in druge obveznosti, takse, premije,zavarovalnici. Občan, ki ima tekoči račun lahko svojo banko pooblasti, da iz sred- stev njegovega tekočega računa plačuje zanj stanarino, telefon, električno energijo, vodo, radio, televizijo itd. Tekoči račun je torej naprednejši sistem bančnega po- slovanja zato menijo v ptujski po- družnici, da bo glede na ugodnosti, ki jih ima lastnik, vedno več ob- čanov, ki bodo želeli imeti tekoči račun. Obiskali bodo tudi delovne organizacije, ki se zanimajo za brezgotovinski plačilni promet in jim nudili ustrezno pomoč. N. B. PREMIJE ZA PLEMENSKE TELICE Sklad za pospeševanje kmetij- stva v občini Ptuj je tudi letos organiziral premiranje plemenskih telic na tistih območjih občine, ki niso zajeta v organiziran odkup mleka. S tem želijo spodbujati rejo kakovostnega goveda tudi v naj- bolj odročnih in hribovitih prede- lih občine. Za telico, določene kakovosti dajejo enkratno premijo, z name- nom, da bi kmetje redili čimveč te- lic in jih ustrezno pripravili na teli- tev. Po prvi telitvi lahko rejci, ta- krat že kravo, predvidijo za pita- nje, če pa ustrezajo kot plemensko kravo kravo redijo naprej. Premiranje plemenskih telic, z izročitvijo premij njihovim rejcem, je sklad za pospješevanje kmetijst- va v občini Ptuj opravil v tem ted- nu in sicer v ponedeljek in v torek. N. B. Podlehnik v soboto, 13. marca 1976, je bilo v klubskem zadružnem domu, pre- davanje o SLO in družbeni samo- zaščiti. Predavanje so organizirali mladinci OO ZSMS Podlehnik s pomočjo OK ZSMS Ptuj, ki je po- sredovala predavatelja. Predaval je Stanko Žitnik. Mladi so njegovo iz- vajanje z zanimanjem spremljali. B. M. Bukovci Zakaj ne vse? Sem mati in žena, zato ne moremo mimo dogodka, ki ga opažam že nekaj let. V Bukovcih že par let pobirajo pO hišah denar in vabijo žene na prireditev, kar se mi zdi zelo lepo. Moram pa povda- riti, da na prireditev žal niso povabljene vse Bukovčanke. Zakaj je to tako, da so vabljene samo ene žene, druge pa ne, si ne znam razložiti. Sicer ne vem, kdo je temu organizator, vendar se naj ta organizator zaveda, če gre njegova žena rada na prireditev (seveda če je poročen), da bi prav tako šle tiste žene, ki niso bile povabljene. Ali nismo vse Bukovčanke, ali nismo vse žene in matere, ali nismo vse enakopravne? Čudi me pa to, da najdejo našo hišno številko na primer takrat, ko je treba dati kakšne prispevke za asfalt in za druge dajatve, ki pa jih ni malo, za vabilo pa ne. Užaljena Bukovčanka Proslava dneva žena v Cirkulanah v počastitev dneva žena v Cirkulanah je osnovna šola s krajevno konferenco SZDL pripravila pester program, katerega se jc udeležilo nad 200 žena in deklet z območja naše krajevne skupnosti. Tudi precejšnje število moških se je udeležilo te proslave, seveda nekaj iz radovednosti, pretežno pa tudi iz spoštovanja. Uvodni nagovor je imel Jože Matjašič, učitelj naše šole, ki jc orisal, kaj jc že storjenega v naši družbi za naše žene, posebno kmečke in matere in kaj bi še bilo potrebno urediti, da bi kmečke matere v teh manj razvitih območjih bile enakopravne članice naše družbe. Najbolj ganljive so bile pesmice, ki so jih deklamirali otroci prvega in drugega razreda svojim mamicam, pa tudi recitacija članov mladinskega aktiva je bila zelo posrečena. Marsikatero oko haloške žene in matere je postalo rosno ob občutku in doživetju, da naša družba resnično polaga skrb za boljši jutri naših žena in mater. Za konec jc še pevski zbor našega prosvetnega društva, pod vodstvom Jožeta DernUcoviča zapel nekaj ganljivih pesmi, ki so žene ob zaključku proslave spravile v veselo razpoloženje. M. Ž. Ormož^ OBNOVA VINOGRADOV Vinogradniška enota Slovi- nove skupnosti „Jeruzalem" Ormož že nekaj let uspešno obnavlja vinograde na svojem območju. Dosedanja praksa kaže, da je to za ormoško območje koristno. Trenutno ima »Jeruzalem" 480 ha rodnih vinogradov. Te površine bodo iz leta v leto večje, saj jih načrtno obnavljajo. Trenutno v lastni proizvodnji pripravljajo za obno- vo 12 ha nasadov. Za to površino že imajo pripravljene trsne cepljenke. Po programu bi naj do leta 1980 vsako leto obnovili 20 ha vinogradov. Ko smo sc pozanimali, koliko stane obnova ha vinograda, so nam v \T „Jcruzalem" povedali, da okoli 18 milijonov starih dinarjev. V to ceno so všteti stroški priprave nasada in vzdrževanje do četrtega leta, ko vinska trta začne roditi. Skriine priprave za spomladansko setev v pripravah za spomladansko setev so v ormoški občini že precej daleč. Da bi bila polja pravočasno posejana in dovolj dobro priprav- ljena za setev, si prizadevajo v obeh sektorjih kmetijstva ormoške ob- čine. Pri Slovinovi skupnosti — obratu ,.Jeruzalem" Ormož imajo že zagotovljen ves reprodukcijski material. Tako ob spomladanski setvi ne bodo imeli težav s semeni, mineralnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi in z drugim blagom. Trenutno jih najbolj skrbi, kako zagotoviti potrebne rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo. Težave imajo z deli za uvo- žene kmetijske stroje. Kljub temu pa menijo, da bo kmetijska mehani- zacija usposobljena za kmetijska dela v bližnji pomladi. Na njivah ,,Jeruzalema" bodo posejali 400 ha površin s koruzo. V poštev bodo prišli hibridi rane sorte. Načrtno se bodo lotili tudi pri- delovanja sladkorne pese. Sedaj, ko je povsem zagotovljeno, da bo v Ormožu tovarna sladkorja, bo nujno posvetiti tej poljščini — sladkorni pesi vso pozornost. Letos je bodo v ormoški občini pridelovali na 25 ha. Tudi za to proizvodnjo imajo v ormoški občini zagotovljene površi- ne, semena in potrebne strojne naprave. GF Nepozabni trenutki gospodinje in kmetovalke v občini Slovenska Bistrica ni bilo krajevne skupnosti, naselja pa tudi ne domačije, v kateri ne bi v okviru praznovanja 8. marca, posijal na obrazih od vsakodnev- nih skrbi resnih mamic, vsaj maj- hen in dobrodušen nasmeh proizvajalke, gospodinje ali kmečke žene. Možje, mladinci in otroci so hiteli, da bi kar najhitreje in na najrazličnejše načine voščili svojim najbližjim za praznik. Marsikatero gospodinjstvo je ta dan bilo prikrajšano za porcelanasti krožnik ali podstavek. Na štedilni- kih so cvrčale kipeče juhe, se žgale pečenke in še marsikaj drugega, kar se sicer vešči gospodinji nebi zgodilo, moškemu, ki se je želel izkazati le en dan v letu pa se je to zgodilo. Med Številnimi proslavami v sa- mi Slovenski Bistrici in v drugih krajevnih središčih naj posebej omenimo le nekaj primerov; Preko 70 žena se je po več letih prvič lah- ko odzvalo vabilu mladih v kraju Tinje na bistriškem Pohorju. Aktiv ZSMS je pripravil za vse kmečke žene in za druge udeležen- ke enkraten večer s kulturnim programom. Okoli 60 žensk se je razveselilo v domu kulture tudi v najmanjši krajevni skupnosti v bistriški občini, v Leskovcu, kjer so jim pripravili program učenci osnovne šole Crešnjevec. Tudi v Poljčanah, Makolah, na Prager- skem in v Optotnici je bilo več svečanosti ob dnevu žena. Kljub edinemu dnevu, namenje- nemu ženam, v celem letu pa vsi moški niso bili povsem ,,disciplinirani". Praznovali so ga kot ,,svoj" praznik, zato v poznih urah ceste niso bile prazne. Med- tem ko so se matere in žene hitro vračale v krog svojih domačih, so nekateri možje „merili" ceste. V. H. Ali je tudi pri nas tako? — SlUali ste predlog tovat-ite Šefa: kdor Je za, naj dvigne rokol Nih6e? In kdo Je proti? Tndl nihče? Torej Je predlog sorlasno sprejet..... (Pavlihaz dne 15. 3. 1976) KRATKE NOVICE JURŠINCI: Na ustanovnem sestanku osnovne organizacije ZSMS, 6. marca 1976, se je srečala mladina iz Juršincev in Gabernika. Skupna ugotovitev je bila, da bo ustanovitev mladinske organizacije prispevala k tvornejšemu in plodnejšemu delu mladih na tem območju. Sprejeli so tudi program dela. MG KIDRIČEVO: Taborniška organizacija odreda ,,Boris Kidrič" redno sodeluje z osnovno šolo. V kratkem bodo spet začeli s predavanji o taborniških veščinah za učence osnovne šole. Povezano s tem jih bodo seznanjali tudi z Zgodovino NOB. Svet za samoupravljanje, življenska vprašanja delavcev in obveščanje v TGA „Boris Kidrič" je predlagal delavskemu svetu, da razpiše natečaj o dodelitvi posojila za i^radnjo in nakup stanovanjskih hiš in zanj določi sredstva v znesku nekaj nad 2 milijona dinarjev. Prav tako so predlagali razpis posojila za popravilo hiš in .stanovanj v znesku 250.000 dinarjev. FM LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. V petek in v soboto so bili mladi iz osnovne organizacije ZSMS na strokovni ekskurziji na kmetijskem sejmu v Veroni (Italija). Med potjo so si Ogledali tudi Benetke in Padovo. Ekskurzije so se udeležili tudi kooperanti in strokovni delavci TOZD Kooperacija KK Ptuj. MG PODLEHNIK: V delovni enoti vinogradništvo-sadjarstvo KK Ptuj imajo dobro urejeno družbeno prehrano. Tople obroke pripravljajo za polovico delavcev v lastni kuhinji, ostala polovica pa se žal zaradi oddaljenosti dclovišč na hribovitem terenu in specifičnosti dela te ugodnosti ne more posluževati. Načrtujejo, da bodo tudi to v kratkem uredili, ker bodo organizirali prevoz hrane za vse delavce na terenu. mš ... PTUJ Lani je v ptujski občini končalo 8-letko okrog 850 učencev Ptujske srednje šole so jih sprejele 296, poklicne 92, v združenem delu pa je zasedlo delovna mesta 244 učencev. Podatki kažejo, da nad 200 absolventov crsnovnih šol ni nadaljevalo šolanja. NB CREŠNJEVEC: Na svečanosti ob poimenovanju nove osnovne šole po revolucionarju Veljku Vlahoviču sta, sekretar komiteja OK ZKS Slov. Bistrica in sekretar ZK enote JLA iz Slov. Bistrice, izročila spominska darila devetim mladim vojakom ki so bili na svečanosti sprejeti v ZK. VH SLOVENSKA BISTRICA: Na nedavni letni skupščini občinskej;a sveta ZSS so sklenili, da bodo slovcnjebistriški sindikati v prihodnje posvečali posebno skrb prav dclcuatskcmu sistemu, njegovemu nadaljnjemu utrjevanju in razvoju. Pri tem bodo sindikati najtesneje povezani s samoupravno organiziranostjo v združenem dolu, saj jc delo sindikata, samoupravnih organov in temeljnih delegacij v TOZD najtesneje povezano in v medsebojni soodvisnosti. VH SLATINA RADENCI: Radenska je z vsemi svojimi TOZD letos prvič v Ljubljani odprla posebno razstavo zdraviliško-turistične ponudbe za zdravilišča: Radenci, Moravske toplice, Banovci in hotele Radin, Diana, Jeruzalem, Zvezda in Grozd. Razstavo so odprli 10. marca in bo trajala do sobote, 20. marca. Razstavo so izkoristili tudi za degustacijo novega okusa brezalkoholne pijače Diet jabolko. S tem jc odprta možnost tudi ostalim turistično-gostinskim ori^anlzacijam da se neposredno predstavijo v Ljubljani, v bivših Kompasovih prostorih na Titovi 8. BŽ 4. stran TEDNIK - četrtek, 18. marca 1976 KOŠARKA „F. Osojnik" občinski prvak Odigrano je bilo občinsko prven- stvo osnovnih šol za pionirje v ko- šarki. Nastopilo je sedem ekip, ki so prikazale kvaliteten razvoj ko- šarke v osnovnih šolah in veliko borbenost ter prizadevanje. Pohva- liti je potrebno osnovno šolo Cir- kulane, ki je nastopila (tudi pri pio- nirkah) in je edina v zimskem času, ki nima pogojev vadbe, saj nima te- lovadnice kot ostale nastopajoče ekipe. 2al pa tudi tokrat nista nas- topili šoh Podlehnik in Markovci, ki jim je vadba omogočena v telo- vadnici. V predtekmovanju so bile ekipe razdeljene v dve skupini in so bili doseženi naslednji rezultati: ,,A" skupina Kidričevo: Gorišni- ca 18:20, T. 2nidarič:Cirkulane 42:0, Kidričevo:Cirkulane 31:2, T. 2nidarič:Gorišnica 20:16. ,,B" skupina F. Osojnik:Majš- perk 58:14, Majšperk:Dornava 17:23, F. Osojnik:Dornava 30:10. V finalni tekmi za naslov občin- skega prvaka sta se srečali ekipi F. Osojnik:T. 2nidarič 26:7 (10:0). Z zrelejšo in hitro igro, s točnimi meti na koš je ekipa F. Osojnik premagala svoje sovrstnike in osvo- jila naslov občinskega prvaka. V borbi za mesta je končni vrstni red naslednji: F. Osojnik, T. 2ni- darič, Gorišnica, Dornava, Kidriče- vo, Majšperk in Cirkulane. Prvenstvo je bilo v organizaciji društva pedagoških telesnovzgoj- nih delavcev in košarkarskega klu- ba Drava Ptuj. Prvenstvo je bilo v telovadnici osn. šola F. Osojnik Ptuj. Tekme so sodili Centrih, Mi- ran Marčič, Zlatko Marčič, Serona in Segulin. Oba občinska prvaka, pri dekle- tih Kidričevo in pri fantih F. Osoj- nik bosia v aprilu nastopila na pr- venstvu občin štajerske regije, zma- govalci pa bodo nastopili na festi- valu košarke v Ljubljani. Ob prikazu košarke v osnovnih šolah pa smo videli, da ptujski 0§ kvalitetno izstopata in bo potrebno v bodoče takšna in podobna tekmovanja pripraviti večkrat, saj se bo lahko le tako razlika med šo- lami postopoma zmanjšala. Mladi- na si nedvomno želi srečanj in tek- movanj, zato jim je potrebno omo- gočiti, da svoje spretnosti in znanje preizkušajo in se kosajo s svojimi sovrstniki. Prav bi bilo tudi razmi- sliti, da bi se lahko občinsko prven- stvo osnovnih šol v zimskem času razvijalo v ligaškem tekmovanju po dvokrožnem sistemu. Tako bi se lahko učenci in učen- ke kosali med seboj na domačem in tujem igrišču ob podpori in bodre- nju sošolcev, kar bi nedvomno zanimanje za košarko še povečalo. S tem bi se tudi kvaliteta košarke v srednjih šolah izboljšala pa tudi košarkarski klub Drava, bi imel iz- biro med mladimi, zato so prav oni prvi poklicani, da košarko kot prioritetni šport v raznih tekmoval- nih oblikah tako v mestu kot na podeželju utrdijo in nudijo vso po- moč, anc Uspeh Ptujčanov v organizaciji AMD ,3oris Vinter" Poljčane je bil na njihovem stadionu pripravljen avtoskiering, kjer je nastopilo nad 30 tekmovalcev. Za AMD Ptuj so nastopili v kategoriji do 785 ccm Kokot in Krajnc, do 1150 ccm Repič, nad 1150 ccm Glazer in Turnšek. Tekmovalci so morali pre- voziti 2 kroga (400 m) s smučarjem in 3 kroge brez smučarja. Skupen seštevek A\frO RELLV časa je dal uvrstitev v posameznih kategorijah. Uvrstitev Ptujčanov je naslednja: Kokot 8, Krajnc 9 (do 785), Repič 4 (do 1150), Glazar 1, Turnšek 7 (nad 1150). V finalno vožnjo pa se je iz vseh kategorij uvrstilo 10 tekmovalcev z najboljšim časom. Nastopil je tudi Repič ter po dobri vožnji zasedel odlično 4. mesto. Zmagovalec je postal domačin Dečman. Repič pa je uspel doseči tudi najboljši čas kroga in obenem rekord steze 31,2 sek. Organizacija je bila zelo dobra, tekmovanje pa si je ogledalo nad 300 gledalcev. anc ROKOMET Drava-Polet 22:30 (13:21,5:12) v športni dvorani „Mladika" smo tokrat videli prijateljsko trening tekmo med članom I. slov. lige in domačini. Nasprotnika sta nastopila z vsemi igralci, ki so na razpolago, zato sta se tudi dogovorila, da odigrajo tekmo 3 x 20 minut. Gostje so prikazali hiter in dopadljiv rokomet, videlo se je tudi, da so v zimskem času tekmovali, zato je ekipa že vigrana. Domačini žal niso mogli prikazati dejanske vrednosti ekipe, saj so bili nekateri ključni igralci odsotni, zato je trener Vlado Žemljic, menjaval mlajše igralce, da si pridobijo rutino in sposobnosti za prvenstvo spomladanskega dela prvenstva. V okviru priprav ekipe bodo odigrali še nekaj trening tekem, trenutne vremenske razmere pa so jih prisilile, da ne morejo priprav nadaljevati-na malem stadionu, temveč v športni dvorani. Uspešni so bili za Polet: Kolomanko 4, Žižek 4, Brausper 4, Benko 9, Sapac 2, Gomboc 3, Glažar 4, Sečko in Lanšak; za Dravo: Kuhar, Kajzersberger 3, J. Pihler, Meško 3, Mlakar, Bezjak 8, Z. Grame 7. Vido Vič 1, Rogelj in M. Pihler. Tekmo je pred 50 gledalci dobro vodil repubhški sodnik Oto Ašcnbrener. anc NOGOMET Drava - Šmartno 1:3(1:1) V okviru priprav na bližajočo spomladansko sezono smo videli povprečen nogomet. Gostje so po- kazali borbenost in požrtvovalnost kljub težkemu terenu, kar se jim je obrestovalo. Zmagali so prepričlji- vo, rezultat pa bi lahko bil še višji. 2al smo to pogrešali pri domačinih, kljub menjavam v polčasu je Drava ob koncu igrala le z 9 igralci, ki so se pretežno branili in zaustavljali razigrane goste. Kljub izostanku nekaterih igralcev (poškodbe, bole- zen itd.) pa so nekateri tekmo igrali bolj za rekreacijo kot zares. Malo- številni zvesti simpatizerji so odha- jali z igrišča razočarani, saj so vide- li raztrgano ležerno igro. Za goste so bili uspešni Benedek 2 in Prašni- kar, za domačine V. Planjšek. Tek- mo je vodil sodnik Stanič iz Goriš- nice. Po prizadevnosti trenerja in ne- katerih odbornikov, je bilo igrišče dobro očiščeno, žal pa je igrišče po tekmi kazalo žalostno sliko. Dobro vzdrževano in negovano igrišče je uničeno. Sprašujemo se, komu je ta tekma koristila, pustila je neprecenljivo škodo, potrebna pa bodo finančna sredstva, da bo igri- šče ponovno sanirano. Vprašamo se, kdo bo to plačal ali TKS Ptuj ali klub, je toliko denarja na razpolago? Odgovornih iz UO Drave žal nismo videli. anc PERSPEKTIVE STRELSKEGA ! ŠPORTA V OBČINI PTUJ i Občinska strelska zveza Ptuj združuje 13 strelskih družin, od tega 7 v \ delovnih organizacijah in 6 v krajevnih skupnostih, ki imajo skupno preko \ 1000 članov. \ V petek, 5. marca 1976 sta se na 1. seji sestala novo izvoljeni upravni j in nadzorni odbor strelske zveze Ptuj. Na skoraj 4 ure trajajoči seji sta se; odbora konstituirala in sprejela program dela za leto 1976. Na seji so med \ strelske družine razdelili 35 novih zračnih pušk in razpravljali o finančni! pomoči družinam. Osnovno merilo pri delitvi pušk in finančne pomoči je' odboroma bilo dosedanje delo in aktivnost družin. ' Na seji so razpravljali tudi o popularizaciji in dvigu kvalitete strel-; skega športa. Zavedajoč se, da je osnovni pogoj za kvaliteto množičnost,; vabijo vse ljubitelje strelskega športa, da se včlanijo v strelske družine in se i začno aktivno ali rekreacijsko baviti s strelstvom. ' Za dosego postavljenih ciljev pa bo nujna večja pomoč družbe, saj bi i potrebovali večje število kvalitetnega orožja in zaprto strelišče za zračno i puško v Ptuju. Pri sedanji višini finančnih sredstev pa je oboje za strelce i nedosegljivo. i Na koncu so razpravljali o visokih prijavninah za republiška in držav-; na prvenstva v streljanju, kar močno bremeni njihova že tako skromnai sredstva. j J. P., Gasilsko društvo Jablane slavi 90-letnico svojega obstoja Pred 100 leti se je v naših vaseh pogosto prikazoval rdeči petelm. Takrat je že bila občina v Cirkovcah, odobmiki iz vseh vasi so prcmiš^evali, kako bi se organizirali, da bi omejili požare. Nabavili so ročno brizgalno, v katero so morali nositi vodo. Bnzgalna je bila last občme Cilk ovce. Kasneje jim je manjkal človek, ki bi s tem orodjem delal. Leta 1886 pa so ustanovili gasilsko društvo. Ustanovitelji so bili: Alojz Goljat, Cirkovce kot glavni načelnik, Janez Kajzer, Cirkovce, Franc Sagadin, Mihovce, l'ranc Pernat, Mihovce, Franc Medved, Dragonja vas, Jakob Baklan, Jablane, Anton Safošnik, Jablane, Jože Beranič. Pongerce in Franc Kušar, Š'kolc. Takrat jim je občina Cirkovce izročila ročno brizgalno in razne cevi, ki so prej bile v lasti občine. Sedež tega društva je bil v C rkovcah. Društvo je postalo močno po številu članstva, tudi požan so se širib po vaseh, orodje pa ni bilo več primerno za tisti čas. Zato si je društvo nabavilo dve ročni brizgalni na kolesih, na konjsko vprego. Financirala je občina Orkovce, županje bil Franc Kušar iz Sikol, ki je založil svoj denar za gasilsko opremo. Po sedmih letih je ta župan začel razmišljati: potrebe so v gasilstvu vse večje, vasi so oddaljene. Predlagal je da se društvo z orodjem razdeli m se na dmgem koncu občine ustanovi gasilsko društvo in sicer v Šikolah. To je bilo leta 1893. Leta 1902 sj je društvo zgradilo gasilski dom v Cirkovcah, ker še danes stoji. Med prvo svetovno vojno, to ve povedati Štefan Ekart IZ Jablan, so morali gasilci dom izprazniri. Orodje so imeli pod kozolcem pri Alojzu Goljatu, v domu pa so stanovali vojni ujetniki. Štefan Ekart je povedal še tole zammivost: Leta 1915 je padel na Soški fronti eden od ustanoviteljev društva, Janez Kajzer iz Cirkovc. Gasilci so poskrbeU, da so truplo padlega prepeljali v rojstni kraj Cirkovce. Iz leta v leto je bilo več požarov, zato se je spet odcepilo nekaj članov, ki so bili iz Mihove in IZ Dragonje vasi. Pod vodstvom Franca Frangeža iz Dragonje vasi m Andreja Sagadina, ki še danes ŽIVI, so leta 1925 ustanovili novo gasilsko društvo, ki je bilo za tisti čas zelo moderno. Tc potrjuje tudi slika, ki jo objavljamo. Društvo se je imenovalo Mihovce in Dragonja vas. (Dalje prihodnjič) DuSan Kveder-Tomai načelnik ter Franc Rozman-SUne, komandant glav- nega štaba NOV in POS. (Slikana spomladi 1944 v Beli Krigini). IzobraŽevanje gasilskih kadrov Pri občinski gasilski zvezi Ptuj teče tečaj za gasilske podčastnike. Pravkar so kandidati opravili izpite iz sedmih predmetov prvega dela tečaja. Izpite je opravilo od 86 vpi- sanih 80 kandidatov. V nadaljeva- nju so predavanja iz treh zelo važ- nih predmetov gasilske dejavnosti: gasilska preventiva, taktika, gasil- ska oprema in orodje. Kandidati redno obiskujejo tečaj tudi iz pre- cej oddaljenih krajev: Vitomarci, Biš, Desternik, Zavrč, Pleterje itd. Mnoga od teh društev so bila dose- daj, kot pravimo, neaktivna na operativnem področju. Vzroki so največ v pomanjkanju strokovne- ga, predvsem požrtvovalnega ka- dra. Društva dokazujejo svojo ak- tivnost z vsakoletnim sodelovanjem na tekmovanju. Tekmovalne disci- pline so osnova gasilskega dela, udeležba pa je dokaz, da ima druš- tvo izvežbano najmanj eno deseti- no. To je tudi osnovna zahteva v statutu vsakega gasilskega društva. Zelo močno se nakazuje potreba po gasilskih častnikih s srednjo in višjo izobrazbo. Naša stalna želja je, da se vključi čimveč teh strokov- njakov v naše vrste. Manjkajo nam sposobni predavatelji gasilskih predmetov, kar se odraža v kako- vosti tečajev. Okrepiti je treba delo na preventivnem področju v gospo- darskih in drugih organizacijah ter ustanovah. S povečano porabo raz- nih materialov, vnetljivih tekočin in s povečano mehanizacijo je nas- tala zahtevnejša naloga preventivne vzgoje, katera pa je odvisna od sposobnosti nosilcev te akcije. Iz tega razloga nastaja zahteva po določeni opremi v posameznih gasilskih društvih, sporedno pa tu- di zahteva primerno izobraženi ka- der, prostorsko ureditev in sredstva za obveščanje. Pomanjkanje ustre- znih prostorov v Ptuju je močna ovira za izvedbo vseh nalog pri izo- braževanju kadrov, nosilcev pre- ventivne vzgoje. Ni možnosti poso- dobiti pouk z raznimi eksperimenti, eksponati, itd. Vse dokler ne bo zgrajen v Ptuju novi gasilski dom bo ta veja gasilske dejavnosti okr- njena, kvalitetno problematična. Tudi o načrtni vzgoji ne moremo govoriti, še manj pa pristopiti k na- črtni zahtevi službe obveščanja. Letos januarja sprejet republiški zakon o varstvu pred požarom opredeljuje tudi naloge gasilske or- ganizacije, te pa niso majhne. Sa- mo s področja izobraževanja svojih kadrov v gasilstvu bo ta naloga z uspešno izvedbo veliko pripomogla k izboljšanju požarnovarnostne kulture občanov in s tem k uvelja- vitvi načel družbene samozaščite v praksi. M. HORVAT KNJIGA O KVEDRU OB 10-LETNICI NJEGOVE SMRTI (Odlomki iz monografije Dušana Kvedra- Tomaža, ki jo je napisala Vida Rojic) Leto 1943 Ob koncu aprila sta odšla Stane in Tomaž v zasavski bataljon. Svoje oporišče je imel na pobočju Limbarske gore, v tedanji občini Moravče. Z bataljonom sta nato krenila na Sipek nad Trojanami, kjer naj bi se sestala štaba IV. operativne cone in zasavskega bataljona. Komandant Stane in komisar Tomaž sta hodila z bataljonom vso noč. Zjutraj sta, počivajoč v gozdu, dočakala nemški napad. Skupno s partizani sta se spustila v boj. Večkrat sta z njimi jurišala, da so se prebili. Pri tem so se razbili v dve sku- pini. V Tomaževi se je zbralo okrog 25 partizanov. Na njegovo povelje so ob cesti podrli okrog štirideset telegrafskih drogov, jih razklali in potrgali ace... Nato je vodil Tomaž partizane na Limbarsko goro. Utrujeni so se pri- plazili do vrha, kjer so zaspali... Ko je imenoval glavni štab NOV in PO Slovenije, 22. junija 1943 nove člane IV. operativne cone, sta bila Tomaž in Stane razrešena dolžnosti v conskem štabu. Tomaž je tedaj napisal poslovilno pismo štajerskim par- tizanom. Naslovil ga je borcem, komandirjem, komandantom in polit- komisarjem cone. V kratkih besedah je obudil spomin na vso prizadevnost in pogum, na vse žrtve na bojni poti, po kateri je hodil skupaj z njimi. Ob slovesu jim je zaželel, da bi še naprej pogumno branili slovensko zemljo in uničevali sovražnika. Se preden so Kvedra na Kardeljev predlog imenovali za člana glavnega štaba in načelnika operativnega oddelka, sta ga CK KPS in glavni štab NOV in POS poslala in Primorsko, da bo tam opravil pomembne politične in vojaške naloge pred kapitulacijo italijanske vojske. 18. septembra so Kvedra imenovali za političnega komisarja operativ- nega štaba za zahodno Slovenijo. Kvedru seje v zahodni Sloveniji odprlo novo obdobje vojaškega življenja med narodno zavednim primorskim ljudstvom, kjer si je štab izbral svoj sedež. V zahodni Sloveniji je deloval Tomaž do januarja 1944. Medtem je bil izvoljen, 3. oktobra 1943 na zboru odposlancev slovenskega naroda v Ko- čevju, za člana SNOS in za namestnika svetnika na II. zasedanju AVNOJ. Mnogo dni je prebil na oporiščih enot v primorskih in gorenjskih hri- bih. Obiskal je briško-beneški odred, Prešernovo brigado, brigadi Srečka Kosovela, Ivana Gradnika in druge enote na območju zahodne Slovenije. Obsežne razdalje je prejahal s konjem. V enotah je ostajal tudi po 14 dni. S štabi je vodil konference. Na partizanskih zborih so navduševali za boj njegovi ognjeviti govori. S partizani se je podal v prenekatero bitko. Na- vezoval je stike s terenskimi odbori OF, ki so oskrbovali vojaške enote in skrbel za razvoj obveščevalne službe v zahodni Sloveniji. Leto 1944: Od 18. januarja pa do 15. julija je bil Tomaž načelnik GS NOV in PO Slovenije. Čeprav je skrbel v glavnem za uspešno delovanje štabnih od- delkov in ustanov, je bil kot član ožjega štaba soodgovoren tudi za glavno nalogo štaba — za uspešno poveljevanje narodnoosvobodilni vojski v Slo- veniji. Zato je dajal pobude za vojaške operacije, o čemer pričajo razni dokumenti... Aprilka je potoval na Štajersko. Iz štaba IV. operativne cone je pisal glavnemu štabu. Sporočil je, da so pričeli Nemci 26. aprila ofenzivo med Savo, Kamnikom in Gornjim Gradom. S šesto brigado Slavka Slandra, ki jo je obiskal z Bogomolovom, članom sovjetske misije v glavnem štabu, se je udeležil napada na nemško kolono pri Krašnji. Pri napadu so uničili tank in 20 kamionov ter zaplenili mnogo orožja in razstreliva. Padlo je šest Nemcev. V Slandrovi brigadi je Kveder naletel na znanca iz Ptuja, medicinca Aleksandra Poznika. Poznik mu je obvezal manjšo rano... Na Kvedrovo pobudo se je odločil IX. korpus meseca junija za široko zasnovan napad na železniško progo v dolini Bače. Z njim so nameravali ustaviti za več mesecev promet na progi Jesenice—Bohinjska Bistrica — Podbrdo — Gorica. Štiri dni in noči so nato trli odpor sovražnika, Kveder pa je s štabom IX. korpusa usmerjal operacije... (dalje prihodnjič) TEDNIK - četrtek, 18. marca 1976 5. stran Slovenska Bistrica Nepotrebna sedanjost o urejenosti občinskega središča Slov. Bistrice bi lahko rekli, da jel prav v zadnjih nekaj letih napredovala. Urejene so številne ulice in ceste, zasajeno je bilo cvetje, okrasno grmičevje in drevje, mnoge fasade več de- setletij starih zgradb v središču mesta so že dobile lepši videz in še bi lahko naštevali pridobitve, ki so v zadnjem času popestrile zunanji videz občin- skega središča. Med njimi poa je še vedno nekaj objektov, ki po zunanjosti kvarijo celovitost lepega zunanjega izgleda mesta. Eden takšnih, morda danes naj- vidnejših je tudi ta zgradba na fotografiji, ki je v središču mesta, prav ob glavni cesti Maribor—Ljubljana in tako ,,na oČeh" številnim domačim in tujim turistom. Res, da je mesto Slov. Bistrica znano po bogatih kulturno zgodovinskih spomenikih, med katere pa ta zgradba prav gotovo ne sodi. Foto in tekst: V. Horvat Ormož! POŠ BO DOBILA NOVE UČILNICE Ormoška posebna osnovna šola se že vse od ustanovitve srečuje z velikimi prostorskimi težavami. To šolo, ki je začela z rednim poukom pred šestimi leti, danes obiskuje že 115 otrok. Število učencev se iz leta v leto povečuje. Letošnjo jesen bosta odprta še dva nova oddelka POŠ. Delovni pogoji učiteljev in učencev so v sedanjih prostorih, v katerih gostuje posebna osnovna šola izredno težko. POŠ za svojo dejavnost nima povsem pri- merne niti ene učilnice. Prav to dejstvo je narekovalo, da so se načrtno lotili priprav za gradnjo novih učilnic. Zi-. novo šolo je združeno delo zbiralo sredstva. Z akcijo so že tako daleč, da bodo z gradnjo nove posebne osnovne šole v Ormožu pričeli že v tem mesecu in sicer takoj, ko bodo na prostoru bodoče nove šole končali z arheološkimi raziskavami. Ruj - mesto Kvedrovega spomina v dvorani glasbene šole v Ptuju je bilo v petek popoldne komemorativno zborovanje v spo- min, ko je pred 10-leti, 12. marca 1966 umrl narodni heroj Dušan Kveder-Tomaž. Svečanega zbora so se udeležili tudi ožji svojci, žena Kordija, sin Bojan in sestra Marta. Po pozdravnem nagovoru Bran- ka Gorjupa, predsednika SO Ptuj, je v programu nastopil pevski zbor OŠ ,,T. Znidariča" pod vodstvom Grete Glatzeve, recitatorji gimnazi- je dijaki in vojaki garnizije, obe ustanovi nosita ime Dušana Kve- dra, pa so v živi besedi predočili življenjsko pot, delo, pomen in ve- ličino revolucionarja, vojaškega voditelja stratega in politika Duša- na Kvedra-Tomaža. Spominsko zborovanje so zaključili učenci glasbene šole z dobro pripravljenim koncertom. Komemorativno zborovanje v spomin ob deseti obletnici mnogo prerane smrti Dušana Kvedra-To- maža v Ptuju — mestu njegove mladosti je v celoti uspelo, žal pa je bilo na zborovanju premalo pred- stavnikov javnosti. F. Sola za starše Občinska zveza prijateljev mladi- ne Ptuj bo enako kot vsako leto tu- ' di letos pripravila ciklus predavanj v okviru šole za starše. Starši bodo lahko poslušali naslednje teme: Mladostnik in spolnost, vzgoja in učinki vzgojnih ukrepov, skrb za nego zob v šolski dobi, pogostejše vzgojne težave in osebnostne mot- nje, najpogostejše bolezni šolskih otrok, mladina na krivih potih, problemi duševne prizadetosti in svetovni nazor — pogled na svet. Potreba po takšnem izobraževa- nju staršev je iz leta v leto večja, zlasti na podeželju, zato si občinska zveza prijateljev mladine prizade- va, da bi predavatelji obiskali čim- več krajev zlasti v odročnih prede- lih ptujske občine. N. B. Razgovor z gojenci vojaških šol Za učence 7. in 8. razredov osnovnih šol, za dijake poklicnih in srednjih šol, je oddelek za ljudsko obrambo SO Ptuj skupaj s koordinacijskim odborom za pridobivanje mladine v vojaške šole pri OK ZKS Ptuj, pripravil v torek, 16. marca 1976 v domu JLA, razgovor z gojenci vojaške srednje kopenske vojske in gojenci vojaške akademije' kopenske vojske. Razgovora so se udeležile tudi starešine iz garnizije Dušana Kvedra. V živem razgovoru so se tako mladi seznanili z možnostmi šolanja na vojaških šolah in s perspektivami, ki so jim ostale neznane iz raznih natečajev za vpis v vojaške šole. Razgovor je bil organiziran tudi z namenom, da se čim več Slovencev aktivno vključi v vrste JLA. Zadnje čase beležimo sicer nekoliko večji vpis Slovencev v vojaške šole, vendar je uspeh še vedno nezadovoljiv. Prav je, da take in podobne razgovore organiziramo večkrat, saj nedvomno predstavljajo ključ do uspešnosti tudi na tem področju. MG Uspešna folklora Na seji odbora za organiza- cijo kurentovanja, ki se je sestal 15. marca 1976 v Ptuju, so ugodno ocenili zlasti dopoldanski del kurentovanja. Glede popoldanskega karne- vala pa so menili, da je bilo premalo sodelujočih skupin in še te niso bile dovolj uspešno domiselne. Sklenili so, da bodo prihodnje leto omejili čas prijav za sodelovanje in izbrali za kameval del kurentovanja res kakovostne skupine, tako po vsebinski domiselnosti kot po zunanji opremi. Ocena odbora za kurentovanje pomeni novo priznanje delu ptujskemu folklornemu društvu, ki združuje folklorne skupine pri prosvetnem društvu v Cirkovcah, TVD Partizan v Markovcih in DPD Svoboda v Kidričevem. Poleg uspešnega sodelovanja na kuren- tovanju so lansko leto posebno uspešno izvedU folklorno revijo v . Markovcih, sodelovali na raznih drugih revijah in srečanjih. Skupno so imeli nad 50 nastopov, prireditve pa si je ogledaločez 20 tisoč ljudi. Pii tem je izvzeto letošnje kurentovanje, ki si ga je po oceni ogledalo okrog 45.000 obiskovalcev, čeprav je bilo prodanih vstopnic le okrog 17 tisoč. To kaže, da se je precej obiskovalcev ptujskega kurento- vanja izmuznilo v množici, zlasti pa velja ocena, da so se domačini izogibali plačilu vstopnice. . N. P. Dejavnost na področju kulture Vas Apače na Dravskem polju je znana že od nekdaj občanom ptuj- ske občine. Odkar so se z refe- rendumom izrekli za priključitev h krajevni skupnosti Kidričevo in od- kar so si uralili vaške ceste, cestno razsvetljavo in zgradili novo kul- turno dvorano je ta vas postala še bolj znana in kar je pomembno, še bolj vsestransko aktivna na mnogih področjih. Pri tem mislimo predvsem na kulturno prosvetno dejavnost, ki si prav zato, ker je na ,,vasi" zasluži še toliko več pozornosti in razmi- šljanja. Bralcem je znano kako so vaščani Apač gradili svoj kulturni dom, kakšna enotnost je vladala med občani in kaj vse so do danes že dosegli. V tem času je vaščanom sicer glavni problem vodovod, vendar ne pozabljajo tudi na kulturno živ- ljenje v vasi. To ja najbolj vidno iz aktivnosti tamburaSkega zbora in dramske sekcije, ki je v zadnjem času s pomladitvijo izredno zaži- vela in dosegla že tudi prve uspehe svojega dela, saj so pred kratkim že priredili prvo predstavo v svojem domu, ki je zahtevala precej vaj in so jih sodelujoči dobro opravili. To jim daje tudi vzpodbudo za nadalj- njo delo, saj mislijo z svojo igro go- stovati tudi v ostalih vaseh v KS Ki- dričevo pa tudi drugje. F. Meško Mladinska klubska skupnost v sredo, 3. marca 1976 je bila druga seja programskega sveta MKS Ptuj. Prvič je na seji sode- loval predstavnik novoustanovlje- nega kluba mladih iz Ptujske gore. v ustanavljanju je lokalna mla- dinska delovna brigada, ki je že do- bila svojo prvo nalogo, pogozdo- vanje okolice Turistično gostin- skega centra. Brigada bo opravljala tudi nekatera dela za krajevno skupnost Ptuj, ta pa bo prispevala nekaj denarja za ureditev klubov mladih. Pri MKS je ustanovljena in- formacijska skupina, ki bo izdajala glasilo z informacijami o delu mla- dih, vsebovalo pa bo tudi literarne prispevke in bo likovno opremlje- na. Pripravlja se seminar za dopis- nike, ki ga bo vodil vodja in- formativnega centra pri RK ZSMS Andrej Pengov. V tem mesecu bosta dve javni tri- buni in sicer na temo: ,,Problem sa- mouprave na šolah" in ,,Mladi, alkoholizem in narkomanija". Te- čejo že tudi priprave za srečanje mladinskih dramskih skupin v okviru tekmovanja ,,Naša be- seda". Dramska dela bodo izva- jana v ptujskem gledališču, recitali in literarni večeri pa v klubu mladih v Ptuju. Delo sekcij po klubih je močno zaživelo, ustanavljajo pa se še nove sekcije. H. D. Dr. Fran Brumen Motnje v spolnem razvoju Med najbolj zanimive pojave v medicini, oziroma sploh v na- ravoslovju, štejemo motnje v spol- i nem razvoju. Te motnje so lahko | tako izrazite, da so tudi za laično i oko opazne že na prvi pogled, ali j pa so tako subtilno naznačene, da | jih je treba iskati in jih zazna le iz- • vežbano strokovno oko in opa- zovanje. Večkrat je to človek oblečen v žensko obleko z nizkim moškim glasom in vidno poraslimi brki ali celo z bradico. Z ostreje zarezanimi potezami v obrazu in markantneje moško krojenimi konturami spod- njih čeljustnic ter manj poudar- jenim bočno medeničnim predelom telesa. Ali pa nasprotno: moška obleka, nižja gracilnejSa postava, manjša glava, bolj zaobleno lice, nežnejše poteze v obrazu, nežnejša koža" s slabo rastjo brk in redko porasla brada ter višjega sonornega, mno- gokrat nekoliko kovinsko zveneče- ga glasu. Prva skupina so ženske, trdne volje, odločnega nastopa in go- spodovalne — pravimo jim ,mož- jače'. Druga skupina so moški, neko- liko neodločni, pripravljeni ubo- gati, kažejo izrazitejše sposobnosti prilagojevanja, ki najraje priteg- nejo mnenju, za katerega izgleda, da si bo pridobilo večino, oziroma stališču, ki ga zagovarjajo ugled- nejši, ali v novejšem času mogoč- nejši. So dobrodušni, nikomur ne skrivljajo las in jim pravimo .kimovčki', ki se pa še vedno vidno razlikujejo od premišljenih pod- repnikov, ki v srcu vselej čutijo drugače, a iz koristoljubja ploskajo v prvi vrsti parterja. Združevanje ljudi se vrši po različnih osnovah. Največkrat po elektriki podobnem načelu, kjer se dva enaka pola odbijata, pač se pa veže negativni na pozitivnega. Ce prenesemo to na zvezo med moš- kim in žensko, potem lahko ugo- tovimo, da so take zakonske zveze najtrdnejše in tudi najdolgotraj- nejše. V medicini, oziroma pri človeku poznamo VEČ INACIC SPOL- NEGA RAZVOJA, ki kažejo bolj ali manj izrazite odklone od nor- malnega stanja. Pod skupnim poj- mom, ki ga označujemo kot ADRENOGENITALNI SIN- DROM, je zbrana dolga vrsta pri- merkov, od komaj opazne nenor- malnosti, pa tja do izrazitih ano- malij in spačkov. Ta skupina spada v poglavje ne- normalnosti, oziroma obolenj nad- ledvičnih žlez, ki imajo veliko in merodajno vlogo v krogu zelo ak- tivnih notranje sekretomih žleznih organov. Po njihovem nastanku jih de- Imio v dve skupini. V prvi so zajeti primeri, ki nastajajo v fetalnem delu življenja — Se pred rojstvom. V drugi pa primerki, ki so r>osledica bolezenskih sprememb v skorji nadledvičnice (kateri del je sam za- se tudi, posebno po svoji funkciji, poseben organ). Ti nastajajo šele po rojstvu, ko je bil otrok rojen p)Ovsem normalnega razvoja pa se v kasnejšem življenju pokažejo zna- čilne spremembe. Klinične podobe KONGENI- TALNEGA — PRIROJENEGA SINDROMA so pri ženskem spolu pogostejše in kažejo izrazite znake PSEUDOHERMAFRODITIZMA (prividne dvospolnosti). Feminizem z bolj ali manj naznačenimi znaki moškosti, izrazito razvitim mišičev- jem, okrnelost (slaba razvitost) znakov ženskega spola (slabo raz- vite prsi, ozki boki, drobnejša be- dra), globok glas, brkavost in iz- razitejša porast dlakavosti na pod- lakteh, kračah in po prsih (tako imenovani hirzutizem). Interseksu- alna oblika zunanjih spolovil, ki so včasih toliko nejasno izražena, da je celo DOLOČITEV SPOLA TEZAVNA. Sčegetavček (clitoris) je cesto tako narasel, da nalikuje na moški spolni organ (penis), dočim so notranji spolni organi (nožnica, maternica, jajcevodi in jajčniki) normalno ali vsaj primerno razviti. Včasih je popačenost tolikšna, da ; imata nožnica in sečna cev isto, ozi- roma skupno ustje. Posebno zna- čilna je tako imenovana primarna amenoreja — pomanjkanje meseč- nega perila, kljub doraslim letom in dobi spolne dozorelosti. Tudi te- lesna višina je navadno opazno za- ostala. ^Sjgjjj nadaljevanje in konec) Arheološka najdišča MIriOVCE PRI CIRKOVCAH V bližnjih muzejih ni doslej iz te vasi še nobene arheološke najdbe, vendar pa se je tik pred prvo svetovno vojno o njej že pisalo. Tako je v Ptuju delujoči F. Pischinger v graškem tedniku leta 1911, kot že omenjeno pri Dragonji vasi, pisal o možnosti, da je skozi ta kraj peljala rimska cesta od Pleterja proti Mariboru. Dve leti za tem je mariborski ljubitelj zgodovine P. Schlosser to potrdil in menil, da gre tu za povezavo med dvema starima prometnima smerema: ,jantarsko potjo" od Ptuja protPoljčanam in prazgodovinsko potjo ob Pohorju od Maribora proti Slovenski Bistrici. Oba sta seveda lahko samo ugibala, kajti resničnih dokazov o taki cesti še danes ni. Vendar pa leže Mihovce med Lovrencem in Šikolami in naprej proti Racam v črti samih arheoloških najdišč, ki potrjujejo, da je bil ta južni rob Dravskega polja tako kot danes gosto naseljen že v rimski dobi in celo prej. Zato je možno, da ima današnja cesta skozi te vasi že kako staro podlago in prav tako je mogoče, da sc bo tudi v Mihovcah kdaj našlo kaj starin iz morebitnih rimskih grobov ali česa drugega. MIHOVCI PRI VELIKI NEDELJI Na znožju slovenje goriškega gričevja ležeča vas ima v svoji pradavnini dvoje zanimivih obdobij. Že pred zadnjo vojno so tam našli kamnito sekiro, ki jo je nekdo podaril mariborskemu muzeju, a se je potem zamešala med drugimi takimi predmeti, da je danes ni več mogoče najti. Šele četrt stoletja pozneje, ko so leta 1962 na polju pri Mihovcih kopah jarke za ormoški vodovod, se je pokazalo, kje prihajajo na dan take najdbe. Vodovodni jarek je na ravnici jugovzhodno od vasi na obeh straneh železniške proge presekal ostanke naselbine iz mlajše kamene dobe v dolžini 150 metrov. Tam se je 1 meter pod sedanjo površino tako da je plug ne doseže, ohranila še 40 cm debela plast črnikaste zemlje, pomešane z ogjycm in pepelom požganih Jesenih koč. Vmes so arheologi našh črepinje razbitih lončenih posod in tudi troje kamnitih sekir, ki so sedaj shranjene v ptujskem muzeju (na sliki). Šele če bi odstraniU debelo vrhnjo plast naplavljene zemlje in raziskali stara tla izpred štiri tisoč let, bi arheologi lahko ugotovili oblike in velikosti nekdanjih bivališč, seveda, če bi bilo za to dovolj denarja, naselja v celoti. Na rimsko dobo spominja nekoliko bolj severno prek mihovških travnikov in njiv potekajoča rimska cesta, ki je imela vse od Moškanjcev dalje do pričetka mihovškega klanca premočrtno smer. Od te ceste pa v Minovcih ni mnogo ohranjenega, ker je del današnjih travnikov iz mlajše dobe. Nekoč v srednjem veku ali že prej je namreč Drava prodrla skoro do današnje ceste med Cvetkovd in Trgoviščem, kot se to danes še lepo vidi. Pod Mihovci je izpodjedla nekdanja tla v velikem loku, ki se ga današnja cesta še jasno izogjblje in s tem odnesla tudi rimsko cesto. Po kratkem kosu njenega nasipa pri Trgovišču rimske ceste zmanjka za 800 metrov, dokler se na vzhodnem robu jarka na prvih mihovških njivah spet ne pojavi raztresen gramoz kot ostanek razoranega cestišča. Po teh njivah in bhžnjem Meškovem sadovnjaku so arheologi s kopanjem ugotovili še 20 cm debelo plast cestnega gramoza. Ko je rimska cesta dosegla znožje grebena, se je najprej rahlo obrnila na desno, potem pa - med vzhodmmi mihovškimi hišami spet na levo ter se pričela vzpenjati na ormoško teraso. Med hišami in ob sedanji cesti ni na zunaj nobenih sledov, toda brž ko gremo v gozd na severni strani sedanje a'ste, kjer se prične klanec, že vidimo nasip stare rimske ceste, od poznejših kolovozov in hudourniških jarkov precej razdejan. Prav blizu Peserlove domačije so arheologi presekali ostanke 1 meter visokega nasipa, ki se proti vrhu izgubi. Na položnem svetu nad klancem označuje smer rimske ceste po njivah proti Hajndlu spet raztresen gramoz, saj so tam z oranjem večinoma že razdejah nekdanje cestišče. Mihovški klanec je pri tem še posebno zanimiv, saj so tam voziU že od nekdaj. Ko je rimska cesta propadla, so si iskali drugih poti in zato jc tam več vzporednih usekov, dokler se ni cesta ustalila v sedanjem, najjužnejšem poteku. Naj omenimo kot zanimivost, da leži ta klanec dcoro tik nad naselbino iz mlajše kamene dobe, medtem ko o bivališčih iz poznejših časov ni nobenih sledov. IVAN KREFT Kako SO nas preganjali (Iz neobjavljenih spominov) ŽRTVE V DRAGATUSU, KOVORJU, LJUTOMERU IN NA Bl- ZELJSKEM Kot marsikje drugje so volivci tudi v Dragatušu odkrili volilne pre- vare takoj ob končanih volitvah, 5. maja 1935 zvečer. V Dragatušu je zaradi tega prišlo 6. maja do manjših demonstracij in aretirali so nekaj ljudi. V zelo kratkem času se je zbralo okoli 1500 ljudi, ki so zahtevali, da izpustijo aretirane. Na to zahtevo je orožništvo odgovorilo s streh v množico. Strel je zadel zadaj v glavo 55-letnega kmeta Mihaela Goršeta iz Sel pri Dragatušu. Kljub streljanju pa se demonstranti niso hoteli raziti, dokler niso izpustili aretiranih. Tako organizirano in odločno so takrat nastopali le v Dragatušu, kjer so imeli komunisti pri kmerih, predvsem pa v društvu kmečkih fantov in deklet močno F>odporo. Kjer so bili komunisti premalo povezani z množicami, je bilo podobne ak- cije težje organizirati. Tragični dogodek v Kovorju, 18. avgusta 1935 sicer do danes ni dovolj pojasnjen, vendar je moral biti pri orožnikih drugače miren čev- ljarski pomočnik Franc Erlah zelo slabo zapisan. Franc Erlah ir njegov brat sta se udeležila veselice domačih gasilcev. Franc je bil splošno pri- ljubljen delavec in dober družinski oče. Znan pa je bil tudi kot dober pevec in šaljivec, zato so ga vabili na vse veselice. Toda vselej je šel ob pravem času domov. Tako tudi s te veselice. Na njej pa je ostal še brat Anton, ki so ga orožniki pretepli že na veselici. Ko se je odpravil do- mov, so ga cglo spremljali. Pred vrati domače hiše je klical mater, da mu je prišla odpret. Mati se je postavila med sina in orožnika, ki pa jo je odrinil vstran. Poklicala je na pomoč sina Franca, orožnik pa ga je brez pravega povoda zabodel pod srce. To se je zgodilo 18. avgusta 1935, istega dne ko je bilo prvo zborovanje Slovenske ljudske fronte v Ljutomeru. Sledili so krvavi dogodki 1. septembra 1935 v Ljutomeru. Ker se zborovalci niso hoteli raziti na prvi poziv orožnikov, so začeli ti stre- ljati; smrtno zadet je padel Alojz Mavric. Ljudska pravica je takoj pozvala ljudstvo na protestno zborovanje pri Sv. Jurju ob Sčavnici, v rojstnem kraju dr. Antona Korošca, takrat- nega notranjega ministra. Za organizacijo tega zborovanja sva bila za- dolžena Silvira Tomasini in podpisani. Ker je bila Ljudska pravica s po- zivom na to zborovanje, ki bi naj bilo 8. septembra, zaplenjena, ni bilo mogoče v tako kratkem času na noben drug način izvesti propagande za udeležbo na protestnem zborovanju, zato protestnega zborovanja ni bi- lo. Dne 18. decembra 1935 so orožniki ustrelili v Gregorcih na Bi- zeljskem Antona Premelča. Tudi ta zločin je ostal do danes v precejšnji meri nepojasnjen, čeprav smo se trudili, da bi ga osvetlili, saj je imelo na Bizeljskem Slovensko kmečko-delavsko gibanje zelo veliko pri- padnikov, ki jim je bilo tudi dobro znano delovanje Antona Premelča. Po Ljudski pravici sem v knjigi ,,Slovensko ljudsko gibanje 1918—1941" objavil tudi osmrtnico, v kateri je ob drugih treh imenih po pomoti izpadlo ime Franca Erlaha. (nadaljevanje sledi) 6. stran TEDNIK - četrtek, 18. marca 1976 mladi dopisniki Praznovanje 8. marca v domu dr. Marjana Borštnarja - Dornava Petega marca so praznovale svoj dan ženske, zaposlene v domu za prizadete otrdce. Okrog 100 žendc je hvaležno zaploskalo bogatemu kulturnemu programu, še posebno pa so jih navdušili pionirji, člani folklome skupine iz Markovec. Aplavz so si zaslužili saj so se zavrteli (zaplesali), s takim zanosom, kot vidite na sliki. Slavica Pičerko, 7/b, OŠ Markovci SREČA V NESRECI Z dedkom sva bila sama doma. Bilo je že kasno, staršev pa še ved- no ni bilo domov. Ker sva se na- veličala dolgega čakanja, sem od- šla v kopalnico, da bi se umila. Ko sem se sklonila nad školjko, sem z verižico zadela ob pipo,, da se mi je strgala. Srček, ki je še malo prej veselo bingljal na veriži- ci, je zdrsnil z nje po školjki do odprtine, potem pa skozi njo in že ga ni bilo več. V prvem trenutku nisem mogla verjeti, da sem izgu- bila obesek, ki mi ga je podarila teta. Toda kaj storiti? Kaj bo porekla mama? Naj ji povem? Stekla sem k dedku in mu pove- dala žalostno novico. Dedek se je popraskal po pleši, puhnil dim iz pipe, nato pa dejal: ,,Kolikokrat sem ti rekel, da bodi pazljiva pri vsakem delu? Kaj bo dejala teta? Nikoli več ti ne bo ničesar podari- la!" — ,,Ne huduj se, dedek! Raj- ši mi, prosim, pomagaj!" sem ga prosila. Odšla sva v kopalnico, dedek se je trudil, da bi odvil vijake. Ker je že star, so se mu neusmiljeno tresle roke. Nenadoma je treščilo in na tleh so ležale črepinje. školjka se je razbila. Tedaj sem se ustrašila: ,,Kaj poreče oče?" Že sem se sklonila k tlom in začela brskati med črepinjami. Nenadoma se je nekaj zasvetilo: bil je moj srček. ,,Dedek, moj srček!" sem vzkliknila. ,,No, pa imava srečo v nesreči," je dejal dedek. Nič se nisem več zmenila za črepinje, ki so ležale v kopalnici. Bila sem presrečna, ker sem našla obesek, drag spomin na teto. Marinka Bezjak, 8/a, OŠ ,,F. Belšak", Gorišnica POMAGALI SMO PTIČKOM letos je zelo muhasta zuna. Pred kratkim je naenkrat zapadlo veliko snega in ptičke je zeblo. Zaradi zime in lakote so začele umirati. Na začetku zime nam je Godzno gospodarstvo poslalo hrano za ptice. Nam so sc zasmilile. Zato smo jim naredili tri ptičje krmilnice. Postavib smo jih pred šolo. Nanosili smo jim hrano. Ptički so bih veseh. Pndno so zobali in čivkali. Včasih se je tudi kakšna krmilnica podrla ker je bilo preveč snega na njej. V skupinah smo otroci nosih hrano pO okoliških gozdovih in sadov- njakih. Vemo, da v njih živi veliko koristnih ptic, ki uničujejo škodljivce. Ptičkom smo radi pomagali. Zadovoljni smo, ker imajo hrano in bodo z našo pomočjo preživeU zimo. Nežika Jerič, 4. razred, OS Stopeice PUST Ves teden je bil pri nas živ—žav. Brat si je pripravljal Kurentovo kapo in preizkušal zvonce. Meni pa je mamica pripravljala pustno obleko. V šoli smo si naredili kape. Jaz sem si naredila veliko kapo z rdečimi pikami. Tudi moji sošolci so imeli takšne. Po pouku nas je tovarišica našminkala. Na glavo smo si poveznili kape in odhiteli domov. Doma sem si oblekla pustno obleko. Z bratom sva šla po maškaradi domov. Medtem je mamica spekla krofe. Bili so zelo dobri. Zvečer sem hitro zaspala. Darinka Babosek, 2. a razred, OŠ Podlehnik MOJ KRAJ DANES Slovenska Bistrica je majhno, prijetno mestece pod zelenim Pohorjem. Nastalo je v srednjem veku 1313. leta ob rimski cesti Ptuj—Trojane. Mesto se je razvi- jalo, tako da šteje že kakšnih 7 tisoč prebivalcev in med njimi je zelo veliko nas mladih. Zato so se delovn i ljudje naše občine odlo- čili, da s samoprispevkom zgrade novo osnovno šolo. In želja se nam je izpolnila. 1967. leta so sve- čano odprli novo, svetlo šolo, v kateri je za vse mlade zadosti pro- stora. Pravzaprav imamo v Slovenski Bistrici tri šole: poklic- no, posebno šolo in osemletko, ki jo obiskuje več kot tisoč učencev iz mesta in bližnjih vasi. Naša osnov- na šola stoji v novem naselju v bli- žini mestnega parka in zdravstve- nega doma. Okolico šole si učenci urejamo sami, nekateri bolj, drugi pa manj pridno. Tudi asfaltno igrišče imamo, na katerem v lepem vremenu pridno telovadimo, kajti naša telovadnica je že dalj časa premajhna in pričakujemo, da bomo kmalu dobili novo. Pa še nekaj o industriji v našem mestu. Imamo tovarne: tovarno alumi- nijastih polizdelkov IMPOL in tovarno olja Slov. Bistrica. Ob Titovi cesti stoji obrat steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine in gradbeno podjetje GRANIT. Vsako leto 8. januarja praznuje- mo Bistričani občinski praznik. Namreč, tega dne 1943. leta je pri Treh žebljih na Pohorju junaško padel pohorski bataljon v težkem boju s sovražnikom. Alenka Golob, 8. c, OŠ Pohorski odred, Slov. Bistrica POČITNICE Počitnice sem preživela doma in v Velenju. Ko smo bili v Velenju sem se hodila kotalkat. Doma pa sem se sankala po hribu za našo hišo. Na snegu je bilo zelo lepo. Mama me je morala klicati h kosi- lu. Kregala me je, ker sem bila mokra. Zagrozila mi je, da bom tepena. Pa ni nič pomagalo! Zvečer za kazen nisem smela gle- dati televizije. Morala sem v poste- ljo in biti čisto tiho. Zvezdana Mere, 2. a razr., Podlehnik POČITNIŠKI DNEVNIK Ponedeljek, 26. januarja 1976 Komaj sem čakala na počitnice. Z bratom sva se sankala. Na sneg sta prišla tudi ata in mama. Ata me je naribal s snegom, mamica pa se je z bratom sankala. Proti večeru sva z bratom naredila sneženega moža. Bil je majhen, ker je bilo premalo snega. Torek, 27. januarja 1976 Danes sem šla k teti. Bila je bolna. Nanosila sem ji drva, pre- mog in vodo. Nakrmila sem kravo in prašička. Teti sem skuhala čaj in ji ga prinesla v posteljo. Popol- dne je prišel domov stric. Sel ji je po zdravila. Sreda, 28. januarja 1976 Spet sem bila na snegu. Ves dan sem se sankala. Samo takrat, ko sem postala lačna, sem šla v kuhi- njo. Zvečer sem imela čevlje in nogavice mokre. Četrtek, 29. januarja 1976 Ker sem bila včeraj preveč na snegu, sem bila danes bolna. Bole- lo me je grlo. Imela sem vročino. Mama mi je dala ospen in čaj. V postelji sem brala pravljice. Petek, 30. januarja 1976 Morala sem narediti domačo nalogo in se učiti poštevanko. Popoldne sem se spet sankala. Sobota, 31. januarja Ta dan sem preživela pri sosedo- vih na kolinah. Ata je bil za mesarja. Jaz pa sem mu pomagala. Nosila sem vodo. Zvečer smo imeli bogato večerjo. Peli smo in plesali. Tudi moj brat in jaz sva poskusila plesati. Kar dobro sva se vrtela. Ko je bilo najbolj veselo, sva morala iti z bratom spat. Marica Drobnič, 2. a razr., Podlehnik ŽIVLJENJSKA POT MOJE BABICE Ob Pesnici leži vas, ki se imenu- je Formin. V njem se je 15. februarja 1922 rodila in odraščala moja babica. Njen dom je bila revna kmečka hiša, zgrajena iz brun in ometana z ilovico. Mimo hiše vodi cesta, za cesto pa se bohoti sadovnjak. V sadovnjaku je babica preživljala najsrečnejše dneve svojega otroštva. Igrala se je s punčko iz cunj. Leta so kmalu zamenjali zvezki in knjige. Prišle so skrbi učenje in pisanje nalog. Leta so neizprosno tekla in v babičino mladost je kanila prva kaplja pelina: zbolela ji je mati in umrla. Ker ni bilo matere, je morala sama opravljati vsa gos- podinjska dela, saj so sestre in bratje bili mlajši. Ko je bila stara enaindvajset let, je spoznala fanta. Stopila je v zakon, ki ji je prinesel lepše življenje. V zakonu sta se ji rodila dva sina. Eden je poročen v Mezgovcih, drugi je v tujini. Njena največja želja je, da bi videla pravnukinjo, oziroma pravnuka. Rada imam babico, zato želim, da bi se ji želja izpolnila, saj je bilo malo sreče v njenem življenju. Irena Hunjet, 7/b, OŠ „F. Belšak", Gorišnica TEMNA SENCA Tudi v mojo otroštvo je že legla temna senca. Bilo je takrat, ko nas je zapustil ljubi dedek. Nekega dne so ga pripeljali iz bolnišnice in povedali, da so mu štete ure. Vsi so jokali, jaz pa ni- sem mogla razumeti, zakaj jokajo. Vprašala sem mamo: ,, Zakaj jokate? Saj je dedek prišel iz bolnišnice in tako mirno leži v postelji." Mama mi je odgovorila, da bo dedek umrl. Ker sem bila še dekletce, nisem doumela, kako je hudo, če umre najbližji človek. Drugo jutro pa je dedkovo življe- nje ugasnilo. Vsi so jokali. Spet sem nadlegovala žalostno mamo: ,,Zakaj dedek ne leži v postelji?" Mama je žalostno pogledala in rekla: ,,Vem, da ne razumeš, ker si še otrok. Dedek je bil hudo bolan, zato je umrl. Zagrebli ga bomo v zemljo, zato nam je hudo." Mamica je spet zajokala. Tudi jaz sem ob pogledu na mrtvega dedka zahlipala, čeprav nisem razumela, kaj pomeni umreti. Teta me je dvignila v naročje in odnesla v kuhinjo. Naslednji dan smo dedka odne- sli na pokopališče. Ko so krsto spustili v odprt grob, so vsi doma- či, posebno še babica, glasno zajokali. Rada bi stopila k njej in rekla: ,.Babica, ne jokaj, saj dedek samo spi!" Toda tega nisem sto- rila, kakor bi vedela, da bi lagala. še nekaj dni je bratec trkal na duri dedkove sobe in klical: ,,Atek, atek!" Zaman. Jelka Horvat, 7/a, OŠ ,,F. Belšak", Gorišnica ŠPORTNI DAN Spet smo imeli športni dan. Tokrat smo se sankali in smučali. Imel sem sanke. Vozil sem se s sta- rejšo sestro po strmem hribu. Večkrat sva padla. Takrat so se mi sošolci smejali. Meni pa je šlo na jok, ker mi je sneg zlezel za bundo in me je zeblo. Pa še sram me je bilo. Bojan Pernek, 2. a razred, Podlehnik V SANJAH SEM OPRAVUAL KURIRSKO SLUŽBO Gledal sem film o kurirju, ki so ga fašisti ubili, ko je prenašal partizansko pošto. Zaželel sem si, da bi bil tudi jaz kurir. Odšel sem spat in sanjal, da sem postal kurir. Jesen 1942. Na javki sem dobil važno pošto, ki sem jo moral nemudoma odnesti peti četi. Sel sem po travniku in zagledal, da se pred menoj premika grm. Grom- ska strela! Vzel sem liste, prebral vsebino, listek vtaknil v usta in ga požrl. Kmalu sem zaslišal: „Halt!" Ustavil sem se in zagledal Nemca. Naredil sem se neumnega in vprašal: ,,Kaj pa je?" — ,,Ali si videl partizane?" me je vprašal nemški vojak. Neumno sem ga pogledal, vprašujoč: ,,Kdo pa so _ to?" Nemec je odvrnil: ,,To so banditi, ki nosijo na kapah rdečo zvezdo." — Videl, vedel." sem hitro odvrnil. ,,Kam pa so šli? je bil radoveden. ,,Naravnost proti nemški postojanki," sem odgovo- ril. ,,In koliko jih je bilo?" se je oglasil Svab. ,,0, kakih 5000 že," sem se zadri. Takrat je Nemec pre- bledel in stekel v postojanko ter kričal na pomoč. Ko je pritekel v postojanko, je komaj izblebetal, da se postojanki pribUžuje močna partizanska vojska. Njegovi pajdaši so se prestrašili in na vrat in nos zbežali čez hrib. Ko sem prišel mimo postojanke, sem videl, da je prazna. Hitel sem k peti četi. Tam sem oddal sporočilo in povedal, kako sem za- godel Nemcem. Partizani so se brž odpravili v nemško postojanko in jo izpraznili. Jaz pa sem dobil odlikovanje za hrabrost. Takrat sem se prebudil.Ura je odbila šest in moral sem vstati in se odpraviti v šolo. Damjan Zamuda, 6/a, OŠ „Franca Belšaka", Gorišnica OB 8. MARCU Na praznovanje 8. marca smo se pionirji naše šole letos posebno skrbno pripravili. S tovarišicami smo se v šoli pogovarjali o pome- nu mednarodnega leta žena, v do- mu pa poslušali in gledali razne oddaje o boju za enakopravnost žena. Že v petek smo povabili na skupni roditeljski sestanek mamice in rejnice. Pripravili smo jim lep kulturni program in izročili skromna darilca in čestitke. Naš pevski zbor je skupaj z recitatorji obiskal žene Granita, Ljubljanske banke in Skupščine občine Slov. Bistrica. Mislimo, da so bile z našim programom zadovoljne, saj so nam s ploska- njem to tudi potrdile. Spomnili smo se tudi na žene, ki stanujejo v domu upokojencev. Obiskali smo jih in jim izročili čestitke, ki smo jih sami izdelali ter šopek pomladanskega cvetja. Bile so presenečene in vesele. Zato smo se pionirji našega odreda odločili, da bomo to ponovili vsako leto. Posebno zanimivo pa je bilo sreča- nje z ženami-borkami, ki so obujale spomine na težke dni iz NOB. Tudi delavkam zavoda smo čestitali ob njihovem prazniku in jim podarili lep kulturni program. Pionirji Posebne osnovne šole. Slovenska Bistrica TRAKTORISTI POZOR! Avto moto društvo Ptuj razpisuje TEČAJE ZA VOZNIKE TRAKTORJA po novih predpisih. Vse podrobnejše informacije dobite v pisarni AMD Ptuj, Cvetkov trg 4, ali na telefon 77-033. AMD PTUJ OBJAVA UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ proda na javni dražbi OSEBNI AVTO ZASTAVA PZ125 — letnik izdelave 1972 / — dobro ohranjen — prevoženih 76.000 kilometrov — izklicna cena 30.000 din DVE MOTORNI KOLESI PUCH TOMOS — letnik izdelave 1957 — izklicna cena 1.500 din Dražba bo v Ptuju, Srbski trg 1, v ponedeljek 22. marca 1976, s pričetkom ob 9. uri dopoldne. Ogled vozil od 8. do 9. ure pred dražbo na dvorišču upravne zgradbe, Srbski trg 1. Interesenti, ki bodo sodelovali, morajo pred dražbo predložiti 10-odstotni polog izklicne cene pri blagajni uprave SOb Ptuj, Srbski trg 1, pritličje, soba 9 — oddelka za občo upravo. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO ZA GRADNJO SPLOŠNE BOLNIŠNICE DR. JOŽETA POTRČA V PTUJU SO DAROVALI: dinarjev Val ter Pliberšek iz Žetall 3 500,00 III. teren SZDL Ptuj 1.000,00 Blagovna hiša Kaius, Ptuj namesto praznovanja DNEVA ŽENA (odstop darila) 550,00 Delovne žene SDK Ptuj, Titov trg 10, namesto praznovanja DNEVA ZENA 750,00 Vsem darovalcem iskrena hvala! Projektivni biro Ptuj objav- lja prosto delovno mesto POMOŽNEGA PROJEK- TANTA SODELAVCA za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom z možnostjo nastopa službe 1. aprila 1976 do 31. marca 1977. Kandidat mora izpol- njevati naslednje pogoje: Končana srednja tehnična šola strojne smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj. ZAVOD DR. MARJANA BORŠTNARJA DORNAVA prodaja kombi ford-tranzit, letnik 1968, dobro ohra- njen, vzdrževan in v voznem stanju. Javna dražba bo 25. marca 1976, ob 11. uri v prostorih zavoda v Dornavi. Izklicna cena je 45.000 dinarjev. Prednost imajo interesenti iz družbenega sektorja. Informacije po telefonu 79-015. Svet zavoda dr. Marjana Borštnarja Dornava Delo 00 ZKS gimnazije D. Kvedra Na sestanku OO ZKS gimnazije Dušana Kvedra, ki je bil v šoli 2. marca 197j^ smo govorili o vključevanju dijakov, predvsem naših članov v mladinske delovne akcije, tako v naši občini, kakor tudi v republiške in zvezne akcije. Za same mladinske delovne brigade je precejšnje zanimanje, saj so se za občinsko prijavih tudi kompletni razredi, za ostale pa se giblje število prijavljenih okrog 80. Poudarili smo tudi pomanjkanje samokritike pri nekaterih naših članih. Samokritika je ena osnovnih lastnosti dobrega komunista, prav tako pa tudi delovna disciplina in splošno družbeno udejstvovanje. Sprejet je bil tudi sklep o vključitvi v zbiralno akcijo obnovitve spomenika NOB pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju. S tem hočemo tudi pokazati, da tradicija našega NOB ni le neka preživela doba, marveč je to svetel ideal, ki nas spremlja na vsakem koraku ob graditvi naše samoupravne socialistične družbe. Informirani smo bih tudi o bodočem usmerjenem izobraževanju, o težavah, ki ob tem nastajajo, problem kadrov, prostorov . 1. . In spet smo pred problemom, daje nujno pričeti z gradnjo srednješolskega centra. Igor Čuhalcv BRIGADIRJI VETERANI! Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, Ptuj' dclicuje 25. marca 1976 ob 15. uri v domu Franca Krambergerja, Čučkova ulica 1 ZBOR < brigadirjev veteranov, ki so se udeležili mladinskih delovnih akcij v letih 1946 in naprej. Pogovorili sc bomo o mladinskih delovnih akcijah v letu 1976. in o proslavi ob 30. obletnici mladinskih delovnih akcij, ki bo 31. marca in 1. aprila v Brčkem. Prosimo vas, da s sabo prinesete potrdila, diplome, značke, zastave, zastavice, odUkovanja, fotografije in zapise - dnevnike iz mladinskih delovnih akcij! Prosimo, da se zbora točno in zagotovo udeležite. Brigadirski zdravo! OK ZSMS PTUJ TEDNIK - četrtek, 18. marca 1976 7. stran Nov obračunski in plačilni sistem Pozitivna gospodarska gi- banja je v zadnjih letih sprem- ljal cel splet nepokrite potrošnje, inflacija in nelikvid- nost. Z nelikvidnostjo našega gospodarstva se srečujemo že dobro desetletje. Vzroke zanjo je iskati mnogokje. Predvsem so to izgube nekaterih delovnih sredin, potrošnja in povečanje obveznosti delovnih organiza- cij, vse pa izhaja iz nepokrite potrošnje. V zaključkih o uresničevanju politike ekonomske stabiliza- cije, ki so bili sprejeti koncem leta 1974, je predsedstvo CK ZKJ med drugim podalo oceno dosedanjega obračunskega sistema. Zaključki so obvezali pristojne organe, da temeljito pregledajo instrumente, ki v gospodarskem sistemu pogoju- jejo inflacijo. Tako je Zvezni zbor skupščine Jugoslavije, na zasedanju 24. decembra 1975, sprejel zakon o oblikovanju in ugotavljanju dohodka temeljne organizacije združenega dela in zakon o zagotavljanju plačil med koristniki družbenih sred- stev. S sprejetima zakonoma se uvaja nov obračunski sistem za ugotavljanje skupnega dohodka in se bistveno razli- kuje od dosedanjega sistema. Spremembo obračunskega sistema so narekovali številni vzroki, ki so se v nadaljevanju pojavljali v obliki nepokrite potrošnje in vodili k inflaciji. Z zakonom o zagotavljanju plačil med koristniki družbenih sredstev in zakonom o obliko- vanju in ugotavljanju dohodka temeljne organizacije združe- nega dela ne uvajamo samo knjigovodskotehničnih spre- memb, temveč korenito spre- membo značaja družbeno- ekonomskih odnosov udele- žencev družbene reprodukcije s ciljem: zagotoviti delovnemu človeku, da v skladu z družbe- nimi dogovori in samouprav- nimi sporazumi razpolaga z rezultati svojega živega in minulega dela. Novi obračun- ski sistem pa bo sledil k pri- kazu realnega dohodka, kate- rega delitev mora biti edina osnova za porabo udeležencev v njegovi delitvi od temeljne organizacije do federacije. Bistvo novega sistema pa je usmerjeno k stabilizaciji naše- ga gospodarstva. Še na nekaj velja opozoriti, da bo nov obračunski sistem med drugim vpeljal take odnose, ki bodo omogočili prikaz dohodka samo takrat, kadar bodo le-ta pokrita s plačilno sposobnim povpraševanjem. Zakon o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev bo stopil v veljavo s prvim aprilom 1976. Njegova realizacija bo v začetku prispe- vala k temu, da bo večina organizacij združenega dela v prvem obračunu za obdobje januar — marec 1976, prika- zale nerealen obračun. Priča- kovati je zato, da se za nave- deno obdobje obračun ne bo niti sestavljal. To je predlagal tudi Zvezni izvršni svet v pred- logu zakona o spremembah in dopolnilih zakona o knjigo- vodstvu organizacij združenega dela. Tako zakon o zagotavljanju plačil med drugim pravi, da se med uporabniki družbenih sredstev ne morejo ustvariti dolžniško-upniški odnosi na podlagi prometa proizvodov in uslug. Če se pri tem ne zago- tavlja plačanje. Novi predpisi pa vsebujejo instrumente obračunavanja plačil — obra- čun po plačani realizaciji — uporabo čeka, menice, akredi- tiva in garancije. Od praktične uporabe zakona nas loči le še nekaj dni. Pa bi z gotovostjo lahko zapisali, da smo svojo vlogo v pripravah za izvajanje sprejetih predpisov, slabo opraviH tako v organiza- cijskem kot tudi v strokovnem pogledu. Nov obračunski sistem mora priti do slehernega zaposlenega. Organizacije združenega dela in banke pri tem nosijo veliko breme odgo- vornosti, predvsem pa je pomembna vloga članov ZK pri uveljavljanju novega siste- ma oblikovanja in ugotavlja- nja dohodka temeljne orga- nizacije združenega dela in zagotavljanja plačil med uporabniki družbenih sredstev. Povedati velja še, da se orga- nizacije združenega dela, ki nastopajo v vlogi upnika, še ne zavedajo v zadostni meri morebitnosti položaja, v kate- rega jih lahko postavijo nepo- ravnane obveznosti njihovih dolžnikov. Uresničevanje vse- bine novega obračunskega in plačilnega sistema pa je veli- kega interesa za širšo družbeno skupnost in terja maksimalno angažiranost in odgovornost slehernega prizadetega v tem procesu. MG Zbori občanov v Jcrajevni sl(upnosti Rogoznica Predsednik zbora delegatov kra- jevne skupnosti Rogoznica je skli- cal zbore občanov, ki bodo v so- boto, 20. marca ob 19. uri v Pa- cinjih in v Spodnjem Velovlaku ter v nedeljo, 21. marca ob 9. uri za naselja Nova vas pri Ptuju, Ro- goznica in Žabjak v domu Slo- venskogoriške čete ter ob 14. uri v Kicarju in v Podvincih. O vsebin- skih pripravah in o pripravljenem gradivu za zbore občanov sta že razpravljala svet krajevne skup- nosti in izvršni odbor krajevne kon- ference SZDL. Določili so tudi kra- jevni politični aktiv, ki ga sestav- ljajo najodgovornejši funkcionarji krajevne skupnosti, ki bodo so- delovali na zborih občanov. Občani bodo na svojih zborih najprej ocenili reahzacijo pro- grama in finančnega načrta kra- jevne skupnosti za leto 1975, nato pa bo glavna razprava o predlogu programa in finančnega načrta kra- jevne skupnosti Rogoznica za leto 1976. Na zborih se bo s svojim po- ročilom prvič predstavila tudi kra- jevna samoupravna kontrola. Ob- čani bodo sklepali še o predlogu da- tuma za krajevni praznik KS Ro- goznica in o predlogu oddelka za občo upravo skupščine občine Ptuj, ki predlaga ukinitev krajevne- ga urada na Rogoznici. IzvoUH bodo tudi delegata v zbor varčeval- cev KB Maribor — podružnica. Ptuj. Krajevna skupnost Rogoznica je pred zahtevnimi nalogami, zato bo potrebna polna angažiranost vseh občanov, zlasti pa njihova priprav- ljenost, da s posebnim samopri- spevkom pomagajo pri moderni- zaciji in vzdrževanju lokalnih in krajevnih cest ter pri gradnji vo- dovoda, trafopostaj in avtobusnih postajališč. Na območju krajevne skupnosti Rogoznica bo v tem letu pričela slovenska mladinska de- lovna akcija z izgradnjo regional- nega vodovoda ,,Slovenske go- rice", zato bodo na zborih občanov razpravljali tudi o sodelovanju z mladinskimi delovnimi brigadami. FB Teden v znamenju namiznega tenisa Pretekli teden je bil ploden za ptujske namiznoteniške igralce. V petek, 12. marca je v Ptuju gosto- vala ekipa Sobota II v okviru tek- movanja lige in izgubila z rezulta- tom 4:5, kar je posebno presene- čenje, saj ekipa Sobote tudi po tem porazu še vedno vodi v svoji ligi. Uspeha ne zmanjšuje mnogo dej- stvo, da so gosti nastopili v neko- liko slabši postavi. V soboto in nedeljo, 13. in 14. marca pa se je odvijalo republiško mladinsko ekipno prvenstvo — za ženske na Ravnah na Koroškem, za moške pa v Lendavi. Mladinci so v Lendavi nastopili z oslabljeno ekipo in zasedli 12. mesto, čeprav jim je le za las manjkalo, da osvojijo 8. mesto, saj so odločilno borbo s Soboto II (mimogrede povedano je bila to ista ekipa, ki je dan popreje nasto- pila v Ptuju) izgubili z najtesnej- šim rezultatom 4:5. Mladinke, ki so že teden dni prej na Ravnah na članskem prvenstvu osvojile 4. mesto v republiki, so se tudi tokrat izkazale z istim mestom. Pred njimi so se plasirale edino ekipa Olimpije in Fužinarja I in II. M. J. Pred tedni smo med šalami objavili mali oglas o ,4ialo^ vlačugfDanes jo predstavljamo na sliki. Je sicer brez obleke, ker so z njo tovoriU drva, kadar pa po bregačah vozijo v njej seno ali steljo ji nadenejo ustrezno „krinolino". Foto: Ivo Ciani Poziv po radiu ga je spametoval v petek zvečer, okrog 20.40 sta šli iz GoriSnice v smeri Ptuja, lepo po desni strani dve mladoletni deklici. Nepričakovano se je od za- daj v njiju zaletel osebni avto- mobil, zastava 750. Ena od deklet je padla po cestišču, drugo pa je vrglo na pokrov prtljažnika, pri tem se je razbilo vetrobransko ste- klo, deklico pa je odbilo na ce- stišče. Pri tem sta obe imeli po- sebno srečo, saj sta biU le lažje po- škodovani. Voznik pa je po nesreči strahopetno pobegnil. Delavci oddelka milice v Goriš- nici so takoj začeli iskati pobeglega voznika. Sporočilo o nesreči in po- ziv pobeglemu vozniku smo v sobo- to dvakrat objavili tudi po radiu Ptuj, prav tako je sporočilo večkrat objavil tudi radio Maribor. Verjet- no je prav to vplivalo na voznika zastave 750, da se je v soboto tudi javil delavcem milice v Gorišnici. ff K^ub snegu in nočnemu mrazu si je priboril prostor na soncu. Foto: Kosi vreme do nedelje, 21. marca 1976. Zadnji krajec bo v ponedeljek, 22. marca ob 19.54. Napoved: Poslabšanje vreme- na bo predvsem v času od četrtka, 18. marca do petka zvečer, 19. marca, ko bo vetrovno s sneženjem. V soboto, 20. in v nedeljo 21. marca bo lepo vreme, vendar še premrzlo za ta letni čas. Od 23. do 26. maica bo spremenljivo vreme, občasno deževne plohe. Do konca marca bo malo lepega vremena, Alojz Cestmk Novoizvoljen aktiv komunistov delavcev Na prvi seji aktiva komunistov delavcev, neposrednih proizvajalcev j občine Ptuj, ki se je sestal v torek, 9. marca 1976, so izvoliU za! sekretarja aktiva Ivana Horvata iz PTT podjetja, TOZD Ptuj. Aktiv! šteje 51 članov. i O vlogi m pomenu aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev občine Ptuj je na prvi redni seji aktiva novega skhca govoril sekretar komiteja OK ZKS Ptuj, Alojz Gojčič. Povedal je, da je^ eden od vzrokov za ustanovitev tega aktiva dejstvo, da v ZK ni | delavske večine. Kot poglavitno pa navaja, da bi skozi to j organizacijsko obliko reševala pereča in aktualna problematska j delavske strukture in združeval interes delavca ~ neposrednega i proizvajalca. Ustanovitev aktiva pa predstavlja pomemben korak v| kvalitetnejšem uveljavljanju vphva delavskega razreda, ki še ni prisoten ■ v vseh sredinah in na vseh nivojih našega življenja in dela. Pobuda za; reševanje perečih, in aktualnih problemov pa naj izhaja iz sredine, vi kateri delavec - naposredni proizvajalec živi in dela. Kritično je i povedal o udeležbi na sejah, ki je vse prej kot zadovoljiva. Če žehmo, i da bo aktiv uspešen v svojem poslanstvu, je treba tudi priti na sejo m : se tam v širšem krogu pogovoriti o določenem problemu in se ne oglašati samo takrat, ko je nekdo osebno prizadet. , Aktiv bo v svojem programu sledil aktualnostim našega razvoja. O ; programu so se pogovarjali že na prvi seji in sprejeh sklep, da ga delegati še pretehtajo v svojih sredinah in po potrebi dopolnijo. Sevfda pa naš razvoj zahteva, da ga dopolnjuje tudi vsakodnevna praksa. Sprejet je bil tudi poslovnik o delu aktiva. V sklepnem delu se je pa so delavci - neposredm proizvajalci še stmih svoje ugotovitve okrog ocene integracijskih gibanj v občini Ptuj. MG ! Seminar o samoupravljanju v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju je v ponedeljek, 15. marca, pripravila konferenca mladih v izobraževanju pri OK ZSMS Ptuj, enodnevni seminar za vodstva osnovnih orga- nizacij ZSMS v srednjih in osnov- nih šolah. Seminar je spregovoril na temo samoupravljanje v šoh. Predavali so člani republiške konference ZSMS. Po izčrpanem programu seminarja, so udeleženci seminarja pripravili javno tribuno na isto temo s tem, da so podrobneje osvetlili samoupravni položaj učencev v ptujskih sred- njih šolah v času pred reformo celotnega vzgojno izobraževalnega procesa. MG „ Vze/aJih Je zima, mraz..." Prebivalce ob magistralni cesti, od Hajdine proti Podlehniku je v soboto presenetilo veliko število mrtvih ptic, ki so ležale kot črni madeži na beh snežni odeji. Mnogi teh ptic niti niso poznali, ne vedeli, odkod so sc naenkrat vzele, le v tem so si bili enotni, da so ptice poginile zaradi nenadnega ostrega mraza, neobičajnega za ta letni čas. Kot smo zvedeli od poznavalcev ptic, gre za vodne ptice, imenovane priba, njihova domovina pa je okolica Blatnega jezera na Madžarskem. Te ptice so po veUkosti podobne našim grhcam, temno zelenkaste barve in s precejšnjim čopom na glavi, kar je lepo vidno tudi na sUki. Vsako jesen se te ptice selijo prezimit na jug, na naš Jadran. Nekateri trdijo, da jih večina prezimi ob Neretvi. Dejstvo je, da se vsako pomlad preko naših krajev vračajo gnezdit tja, kjer so se same zvalile. Letošnje neobičajne vremenske spremembe so prevarale tudi naravni instinkt teh ptic, prerano so odletele domov, zato jih je mnogo obležalo med potjo, verjetno n^več prav na naših tleh. pp Od mraza poginule pribe na snežni odeji pri Seiah. Foto: J. Slodnjak Tekmovanje strelcev za zlato puščico v nedeljo 14. marca 1976 je občinska strelska zveza Ptuj organizirala tekmo- vanje z zračno puško za občinsko zlato puščico. Tekmovanje je bilo v prostorih tovarne Delta na Rogozniški cesti. 60 strelcev iz 11 strelskih družin se je na občinsko tekmovanje uvrstilo z dosego določene norme (230 krogov od 300 možnih) na prvenstvih strelskih družin, na katerih je sodelovalo preko 600 strel- cev. Vrstni red: Ivan Ratajc (Turnišče) — 531 krogov, Albin Vrbnjak (Turnišče) — 518 krogov, Franc Novak (Kidri- čevo) — 513 krogov, Zdenka Skok (Turnišče) — 511 krogov, Boris Tanasič gurnišče) 511 krogov, Marjan Kunstek elezničar) — 510 krogov, Mirko Veronek (Turnišče) — 503 krogov, Slavko Gole (Turnišče) — 502 krogov, Štefan Laura (Železničar) — 501 krog. Predsednik občinske strelske zveze je po končanem tekmovanju izročil zmagovalcu občinsko zlato puščico, ter zmagovalcem občinskih prvenstev družinske zlate puščice. Prvouvrščena bosta v nedeljo 21. marca 1976 zastopala ptujske strelce na tekmovanju za republiško zlato puščico, ki bo v Murski Soboti. Jože Perko osebna hvonika RODILE SO: Klotilda Ravš, Tovarniška 16, Slov. Bistrica — Lucijo; Marija Za- kelšek, Grdina 14 — Gorazda; Cvetka Horvat, Njiverce 35 — Ro- bija; Nikolaja Zelenik, Sp. Polska- va 43/a — Jernejo; Marta Seruga, Strezetina 25 — Maria; Marija Pukšič, Zabovci 28 — dečka; Hele- na Podgoršek, Bešakova 7 — Bo- štjana; Marija Skoliber, Ptujska 33/e, Ormož — Andrejo; Silva Iva- nuša, Tomaž 15/a — Anito in Jas- no; Marija Gorjup, Bresnica 28 — Stanka in Dragico; Marija Trste- njak, Mihovci 29 — Rosvito; Jo- žica Peršoh, Sp. Jablane 35 — deklico; Stanka Ekart, Pongerce 29 — Manjo; Terezija Hergula, Za- mušani 19 — Valerijo; Ida Zirov- nik, Dolena 42 — Ido; Vekoslava Krajnčič, Gajevci 28 — deklico; Marija Kosi, Ivančeva20, Maribor — Alojza; Olga Serec, Vel. Nedelja 36 — dečka; Stanislava Kukovec, Slov. trg 11 — dečka; Marija Pauko, Gerečja vas 71 — dečka; Martina Lepej, Spindlerjeva 45, Slov. Bistrica — Petrino; Anica Juršič, Loperšice 10 — dečka; Ivanka Kolarič, Stojnci 88 — Si- mona; Marija Selinšek, Kidričevo 9 — Mojco; Daniela Petrovič, Hercegova 3 — Mateja; Dragica Mlakar, Strajna 47 — deklico; Tilč- ka Horvat, Markovci 10 — Nata- lijo; Davorina Lesjak, Krčevina 82 — Valerijo; Dragica Simenko, Po- lenšak 37 — Valerijo; Neža Po- pošek, Podvinci 66 — dečka; Silva Vidovič, Pobrežje 145 — Dejana; Cvetka Vertič, Ormoška 24 — Gordano. POROKE: Abid Karakaš, Kidričevo 31 in Brigita Zupane, Kidričevo 31. UMRLI SO: Matilda Antolič, Hermanci 37, roj. 1899, umrla 6. marca 1976; Bernarda Holc, Placar, roj. 1972, umrla 6. marca 1976; Angela Roš- kar. Turški vrh 23, roj. 1929, umria 8. marca 1976; Mara Mazlu, Tru- barjeva 4, roj. 1896, umrla 9. mar- ca 1976; Marija Kregar, Kidričevo 62, roj. 1910, umrla 10. marca 1976; Marija Hodžar, Strezetina 6, roj. 1909, umrla 11. marca 1976; Neža Zilavec, Potrčeva 14, roj. 1895, umrla 13. marca 1976; Ma- rija Straus, Dobrina 60, roj. 1887, umria 13. marca 1976; Antonija Hojnik, Hlaponci 15, roj. 1905, umria 15. marca 1976; Franc Maj- cenovič, Budina44, roj. 1903, umrl 11. marca 1976. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptu|ski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni I urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo m upra- 'va: telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za I tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska [Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in 'storitev v prometu spada TEDNIK nned proizvode, za katere se ne ^ plačuje temeljni davek od prometa proizv