gA kerlsll delav-Jlud.iv« Delev-go opravičeni do kar produclrajo. jL poper Is devol«d the Interooto of the rking claea. Work-are entitled to aH what they produce. Knur*) a< I'oo&a-n an 0, l»T. »t th« post offtoo »I Cliirnifn III. uudoi i If ac of • nuflfrt of March trd. IK7V. Office: 587 Bo. Centre Ave. "Delavci vseh dežela, združite \ PAZITE! na številko v oklepa|u ki ee naha|e poleg v«. Sega naelova, prilepili« nege epodej ali ne ovitku. Ako ( Cj I ) |e številke . ' «rdn| vam o prihodnjo številko našega lleta poteče naročnina. Prosimo ponovite |o takoj. Sle v. (No.) 90. Chicago, 111., 1. |unftja (June), 1909. Leto (Vol.) IV, Od blizo in daleč Madden in njegova tovariša in Boyle so bili po okraj-aoroti spoznani krivim graf ta, bo »e ga udeležili ob času, ko napovedali štrajk na poslopju f, Klicka. Omenjeni podjetnik reč izjavil, da je bil štrajk n z namenom, izprešati iz denar, katerega je namreč dal Takoj ko je izročil os t Andres, ki je nastavljen icka Co., $1000 Madenu, je končan in delavci so vrnili na delo. Ker jo prišla na ušesa državnemu pravd-Wavnianu. je ta takoj uložil ^^ & aatoibu in stavil pri-;e pod bonde. Dne 17. maja laeelo zasliša vanje prič, kar lo do srede popoldne dne maja. Porota se je posveto-celih 4rt ur in je žele v soboto ila sodniku MeSurelyu ob-ki se glasi, da je vsak ob-obsojen na $500 denarne Mi smo pričakovali se vse hujšega, kar taki "voditelji" vsekakor zaslužijo. Kalni smo sedaj, če jih bodo se naprej volile v svoje od-ali jim bodo dale krepke br- f Mi upamo, da dobe zadnje. o e e Bogastvo Abdul Hamida piv -ijejo in štejejo Mladotorki z 0 vnemo. Seveda jih ne vodi navadna znatiželjnost. Tur- zbornica stoji na stališču, da bdul Hamid zbral svoje ogro-premoženje na krivičen nana m reč na račun države. V absolutizma se državni in lovi dohodki sploh niso ločili meni zbornica, da je drža-tpravičena, konfiseirati Abdul idovo imetje. Seveda ao a tem težave. Kolikor ao mogli do-(doinati, je Abdul Hamid na-več kakor 15 milionov tur-fantov, to j« več kakor 15 v kron. Od tega bogatatva pa aamo tretjina na Turškem ji del pet do sest ur v roku, napol-*nem s plini. Iznajdba sestaja posode, napolnjene s kisikom, »oda je pritrjena na ledjih de-fca. in od nje je napeljana eev, Je pritrdi na usta; nos se mora IMnoma zamašiti. T* posode rimje človek potem svež zrak v in izprijenega i ad i huje skozi v »vrbo prirejene cevi. Nova iz-foma bo posebne vrednosti pri lilnem poslovanju ob času plino« Jfrazatrelb po premogokopih. e e fc- Zdaj čakamo že poldrugo lena dobre Čase, a vrniti se nolo. Gospodarska kriza traja Je dno > ameriški republiki. Od ■podarekega poloma v jeseni p pa do danes obetajo mero-ini faktorji prosperiteto — o-rtjenja ne opažamo, nikjer. Ob panike padejo eene vseh vre-pti mnogo nižje, kot to odgo-Hn okolščinsm. Položaj se je Iftal le v ti smeri, veleindn-^lno.dslo je pa se danes mr-i Kako se vračajo dobri časi, do-•nie najbolj jasno in določno foČilo voditeljev delavskega bi-\ v New Yorku. Iz tega poTo-1 posnemamo, da se je brezpo-n* delavska armada v letu pomnožila in ne skrčila. Na •v*kem trgu se poprašuje le delsvce za gradnjo železnic, 1 tem ko rokodelei in izurjeni |**ri ne dobe dela. * navedenega zaključujemo, da industrija še ne bo tako kmalu oživela, da bo minolo še nekaj mesecev preilno se bo zopet delalo h polnim parom. Tudi nov col-ninski tarif ali druga slična sredstva ne bodo pomagala v tem ozi-ru. Obrnilo se bo na bolje, ko bodo prebavljena ogromna množina delnic, ki se je postavila v zadnjem desetletju na trg. To se pa pravi z drugimi besedami: Kedar se bo vrednost podjetij toliko zvišala, da bo odgovarjala kapitalizaciji. Kdaj, v kterem času se bo zvršil ta proces, tega ne more povedati nihče, še kapitalisti ne. V ti dobi pa lahko zopet na stotine ljudi pogine v bedi. Za to se kapitalizem ne zmeni. Preko kopic mrličev in potokov krvi dr vi kapitalizem svojo pot. — Ob ruski meji v Nemčiji so postaje. v k ter i h pregledajo iti preresetajo siromašne ruske jzse-Ijenee. Na teh postajah jih preiščejo, <*e imajo za vožnjo po železnici in na morje do Amerike in za druge potne stroške potreben denar. Kdor se hoče umakniti tem preiskovalnim postajam, do-tičnega zasledujejo kot hudodelca. To podjetje nosi lice, kot da ae hoče iti na roko velikim paro brodnim družbam — Ballinu in tovarišem. Ti izkoristijo izseljen ce na podlagi tega zistema. ktere-ga je uatvarila pruska vlada, z umetniško premetenostjo. Že večkrat ao Ruse s takih postaj, če nI so imeli dovelj denarja, zopet vr nili biričem carja, batjuške, ki ao jih navsezadnje odgnali v Sibirija ali jih pa izročili rabeljn. Vsledtega je maraikteri izseljenec a aaaiamroi končal svoj* šiv-Ijenje na preiskovalni postaji, da bi se ubranil žalostne naode, ki ga je pričakovala v Rusiji. Zdaj se poroča, da so v vzhodni Rusiji agentje v novovstanovljene parobrodne družbe (Severo zapa-dna transportna črta) na delu, ki nima koncesije za Nemčijo in ktere parniki plujejo iz Roterda-ma. da mi pregovorili inozemce.da bi rabili pamike omenjene družbe in ne Ballinovih parobrodov. Komaj je pruski miniater notranjih del za to zvedel, že je ukazal policiji in železniškemu osob-ju, naj atrogo pazijo na voditelje ifeelniških skupin, proti kterim naj se najstrožje postopa, ako skušajo izogniti se preiskovalnim postajam. Ta ukaz je časopiaje nemških "pinkerjev" pozdravilo z nepopisnim veseljem. Ta časopis povdarja. da nova paro-brodna družba škodi interesom nemških parobrodnih družb. To je jedro, za ktero se gre. Da bodo Ballin in tovariši želi lep profit, se lovi siromašne ruske izseljenec. Pa pravijo, da je Prusija kulturna država!t e e * — Perzijski revolucionarji ne zaupajo šahu in njegovim obljubam v ustavo. Vzlic tem obljubam bijejo dan za dnem boje s ša-hovimi vojaki, ktere podč iz dobro utrjenih postojank. Da se Rusija nakrat zanima za ustavo v Perziji, je zelo sumljivo. Poleg Rusije se zanima tudi kramarska Anglija za ustavo v Perziji. Najbrž delata obe državi sporazumno, kar ima namen: podjarmiti tajno in razdeliti Perzijo. Boj ruskih vojakov z vstaši lahko zaneti boj proti vsem inozem-eem. In na to priliko nsjbrž čaka Anglija, da bo zamogla poseči vmes, Kramarska Anglija se nI bila nikdar izbirčna v sredstvih, če se je šlo za dobrobit angleških kapitalistov. Mir še ne bo tako kmalu v Perziji. Perzija je država brez centralizirane državne sile, brez dobrih j>otov in obratnih sredstev. V«ded teh okolščin in ker je dežela gorata, se dobro oborožene vstaške čete bojujejo lahko leta in mesece. Vstaši niso le domačini. ampak pomoč jim prihaja iz Kavknza. Vstaši konfiscirajo denar in živež pri bogatih Pcrzisneih. v rc- anicj pa dobe tudi oboje zastonj pri ljudeh, ki sanjajo in trdijo, da imajo pravico do Šahovega prestola. Vstaši so zasedli vsa važnejša mesta v državi in povsod organizirajo vstasko vladno upravo. Njih vstaški cilji se osredoto-čujejo v tem. Boj proti absolutizmu in decentralizirana državna uprava. V državi, ki je šestkrat večja kot Nemčija, v kteri vlada nima druge moči, kot da pobira davke« se lahko završi. da se ta ali druga provinca, kedar je prilika ugodna, proglasi samostojni in odpove šahu pokorščino. e, e e — "Cleveland Citizen" poroča, tla so delavci Selby-jeve Čevljarske tvornice v Portmouth, O., na štrajku, ker jim je delodajalec hotel znižati plačo za 10 odstotkov. O. Sel by je pred štirimi meseci pritisnil na delavce, da so glasovali, da morajo biti gostilne za prte. Ko so mu delavci storili to uslugo, je pa znižal plače z izgovorom, da zdaj potrebujejo manj de narja, ker so gostilne zaprte. Konec konca pa je. da zdaj na takarji delajo kot stavkokazi, ker so vsled prohibicije zgubili delo. Tako kapitalisti v ti republiki vodijo delavce za nos! e e • — Zakoni v ti republiki so tako pomankljivi, da že zakon mora pomagati zakonu. V wisconsinskem senatu je senator Bancroft dokazal. da so obstoječi zakoni proti ponarejajriju živil brezmočni. Bancroft je zahteval za državo Wisconsin poseben zakon, ker zakon Zdrž. drž. ne Varuje občinstva. V dokaz je pokazal dve steklenici, na kterih je bilo zapisano, da vse-bujeti citronični sok. Državni kemik je pa dokazal, da prva vsebuje strupen lesni alkohol, druga pa s citronelo parfum i ran alkohol. Druga steklenica, na kteri je bilo zaoisano, da je v nji portno vino in ktere vsebina je bila zajamčena pod živilskim zakonom Zdr. drž., je pa vsebovala alkohol, glukozo, ofrlenčev ter in benzol-natron. Iz teh očividn»h dokazov spozna lahko vsakdo, da ao kapitalisti, ki ponarejajo živila, navadni morlici. Vzlic ti pribiti resnici ao pa obstoječi zakoni tako slabi, da se teh morilcev na debelo ne more prijeti. Zakaj T Ker je morala današnje Človeške družbe taka! e • e — Za make vohune V Franciji je^daj napočila doba. o kteri lahko rečejo: "Nam se ne dopadu!" Odkar je Azev*) razkrinkan, se ruska vlada tridi noč in dan, da bi dobila pravega moža za njegovo mesto v Parizu. Ruski revolucionarji so zdaj na strnži tako vestno, da je za ruske vohunske biriče delo zelo težavno. •Vsled napada na ruskega orož-niškega stotnika Von Kotlen, kte-rega je zvršil vohun Kip«, se je francoska javnost zopet opozorila na delo ruskih vohunov. Neki ruski revolucionar je priobčil v "Humanite" članek, v kterem je dokazal, da ruska vlada zdaj rabi vohune po novem zi-frtemu. Od časa do časa prihajajo sveže čete vohunov v Pariz, ki po kratkem delu zopet izginejo. Revolucionarjem se je posrečilo fotografirati celo vrsti teh go-spodo** s temno preteklostjo in sedanjostjo. Ta način za razkrinkanje ruskih vohunov priporočamo tudi v Ameriki. Pa kaj pomaga, organizacija v ameriški republiki še ni tako čvrsta in čila. e e * — Zdaj Japonska mnogo bolj trpi vsled ameriške nevarnosti, kot ameriška republika vsled rmcnc nevarnosti, ker je ameriški "graft" našel ugodna tin v deželi vzhajajočega solrva. *) Ako je ruska vlada v zadregi glede vohunov, jih lahko dobi pri Svobodaših na Blue Island a ve. Opomba najmlajšega vajenca. Zdaj sladkorni škandal po ameriškem vzorcu širi svoje pogubo-nosne kroge na «fa|Minskem. Vladna stranka je zahtevala, tla se po-držaii sladkorna industrija, za-htevida je od vlade, da jo kupi za iarecno visoko ceno. V ta namen) se je |m> ameriškem vzorcu }hh1 kupilo večje število poslancev. Zaprti upravitelji družbe za pridelovanje sladkorja so priznali, da so za nakup glasov v zbornici jzdali $100.(H)0. Razburjenost v japonskem narodu je velika. Dva {»osianca sta že zaprta. ">0 drugih poslancev se pa sumi, da ao podkupljeni. Kjpr se kapitalizem vgnjeztli rodi povsod eno in isto zlo —pri belih in pri rmenih ljudeh. V tem ogiru aretirali 28 oseb. 3 aretirance so radi punta (?) obsodili v 3. letno ješo. dasi ti prestopki v slučaju stavki' spsdajo v področje obrtnih razsodišč. V Kew South Wales je prisilno »•zsoflišč za poravnavo razporav, ki so nastale med poti jetniki in delavci. Premogarji .v Brocken Hill do delali na podlagi razsodbe tega razsodišča, ki je končala kone^n rmnoleg* leta. Atiri mesece pred koncem tejfa termina, so premogarji razširili svojo organizacijo preko južne Avstralije. vsled česar je organizacija prišla pred zvezno razsodišče. Po določbah sodišča, bi morale obe stranki — kapitalist in delavec — če pride jdo razpora pripoznati staro razsodbo razsodišča. Neka prenokopna družba je mižala plače premogarjem, ko je potekla pogodba. Unija je izročila zveznemu sodišču vso zadevo v razsodbo, ki je razsodilo v prilog delavcem. Podjetniki ao apelirali na višjo inštanco, vsled česar je bilo 10.000 premogarjev brez dela. ker niso hoteli delati zo znižano plačo. Vlada v New South WTales je poslala 350 policajev oboroženih s puškami in sabljami na pozo-rišče stavke, kjer so s silo razgna-li demonstracijo premogarjev. Ta slika nam dokazuje, kako naraščajo razredna nssprotstva; da ne bo miru, dokler se ne vpro-pasti kapitalistična človeška družba. e o e — Nemški cesar Viljem št. 2 je svoji soprogi, ki še živi, postavil spomenik v Berolinu. Neverno, zakaj T Morda radi tega. ker mora njega in njegovo soprogo rediti nemški narod? e e e — Industrielen polom je blami-ral do kosti švicarski zvezni svet Pred leti so nemški kapitalisti v zvezi z bernškimi veleposestniki in bernsko državno banko ustanovili tvornico za sladkor. Iz Galicije in Rusije so importirali ce nene delovce, a vzlic temu je šlo podjetje rakovo pot. Podjetniki so zahtevali od zveznega sveta pol milijona frankov subvencije. In svet je to tudi takoj privolil, dasiravno je odklonil podporo v brez posclnim delavcem, češ, tla nima denarja. Zdaj je pa družba bankrotirala še predno je dobila denar. Radovedni smo. če bo svet zdaj s to svoto podpiral brezpoalecef Najbrž ne! V kapitalistični državi se ima denar za kapitaliste, za brez poslecc pa ječe in prisilne delavnice. — Pekovski majstri v Chieagi zrhtevajo 6 centov za hlebec kru- 8 page sheet called and published in venian Socialist Association of America" (humbug) at Chicago ha. ki yags en tunt. Izgovarjajo received through United 8tfttg9 ►e. tla je (menica predraga. * mail a small Zlotiika! Zakaj pa niso pekov- "Proletarec" ski niojstro takrat dajali 3 funte Slovenian language by the "Slo-kruha za ."> centov, ko je stal bu-sclj pšenice 50 centov in ko no pls£ali pomočnikom 3 dolarje pla- you may see in the enclosed enclosure. * Truly sir, I was very much surprised to see in it the permission of second class matter, granted them the same at the Chicago Post Office, as paying subscribers does not even now reach 300. As to this matter I was informed from one of their herd, that at the time, the association was granted the right of entering če na teden. Takrat je stal funt kruha tudi 5 centov. e e e — "Tribune" se poroča brzojavno iz Bostona, da sta trgovca na debelo z zverjadjo Calagnari v Napolju in Ileggeman v Berlinu že več mesecev na kupovala je-tične leve in drugo različno bolno zverjad, ktero sta potem po- slala v vzhodno angleško Afriko, their publication as second class To je povedal nek &1ezničar, ki ,natter I'«»t Office at Chiea- se je iz Afrike vrnil v Boston. Ta človek je najbrž hotel osmešiti lovca in gospoda Roosevelta. 'Ne ki agent obeh trgovcev z zverjadjo je v naglici poslal belega medveda v Afriko. Ne bo se nam treba čuditi, ako dobrino nekega dne ve*t, tla je Roosevelt na ele vatorju vstrelil polarnega medveda. Svetoven pregled. Proti ruskim socialnim demokratom nastopajo organi krvave pa carja z vso krutostjo. Cela vrsta procesov se vrši v raznih krajih) največ zanimanja vzbuja tisti, ki se je te dni začel v Moskvi proti 46 socialistom., ki so obtoženi kot člani moskov«ke so-cialno-demokratične organizacije. Za dokaze služijo obtožbi knjige, pisma in vabila na shode, ki s > jih našli pri obtožencih. Preiska- \b traja že dve leti. e e e Iz Persijs poročajo, da je politični preobrat v svobodomiselnem zmislu popoln. Sestavljena je nova liberalna vlada, Saud & Dau-leh je zopet imenovan za ministra zunanjih zadev, Čete v okolici Te-brisa so odpuščene. Šah je izdal dve proklamaciji, katerih prva razglaša konstitucijo, druga pa amnestijo za politične zločine. KONDA IN NJEGOVO UMAZANO DKLO DKKTJNCIJANTA. Že delj časa sem se je pisalo pod zaglavjem v "G. S." Dsr gro-afte achuft im ganzen Land ist, und blsibt dsr Denunciant. Mi smo tisto prezrli, ker smo vedeli, od kod pridejo tisti šufti in de-nuncijanti; danes pa, ko so razmere čedalje bolj šegetave, hočemo z dejstvi dokazati, da ao šufti in denuncijanti le v uredništvu (Če sploh vedo ti šufti, kaj beseda uredništvo pomeni) rokovnja-čev Svobodasev! Bilo je namreč tiste čase. ko se je vložila od strani "Proletar-ca" prošnja, (aplikacija) za drugi razred postne pošiljatve. Tiste čase je šla vsem okoli lista trda; ni bilo denarja niti potrebnega druzega materijala. pač tako, kakor z vsakim drugim novim podjetjem. Za vse to pa menda nihče ni bolj vedel kot Konda,ki je z vso požrešno bestijalnOstjo gledal, kako bi nas uničil, — pogubi 1. Tn prav takrat se je oglasil škodoželjni satan v njegovi umazani duši in je napisal list na postno Maverja tukaj in zato se v imenu direkcijo, češ, da smo kršili v na- soeijalizma tudi ne bosta okoristi-bavo 2. razreda pošte, le-tc zako- la. za to bomo skrbeli mi . . . ne. Spisano polo pa je po sreči ~ -- go under the act of Congress etc. The amount of their paid-up subscribers did not accede 240. If this is the case, I don't see how the postal authorities could be so blind as to give the right away and violate the law. Well if the post authorities didn't, so the association got the same on false pretense. According to that, the postal laws of IT. S. were violated, and as a citizen of the United States, I most respectfully request that the matter be investigated and in case that it should be found out that the law was violated, I do hereby request, that the guilty party be prosecuted as the law requires. V slovenskem se glasi: Junij 25, 1906. Edwin C. Maddan, 4 tretji asistent poštmojster, Washington, D. C. Dragi gospod: Dne. 9. t. m. asm prejel skozi pošto fled. Driav osem strani maj-hsno fliko nasvano "Proletarec" in tiskano v slovenskem jeziku od "Slovenske socijalistične zveze ▼ Ameriki", (humbug) Chieagi, kakor lahko razvidite iz priloženega. V resnici, gospod, bil aem zelo isnenadjen videti t njem dovoljenja za pošiljate v druzega razreda, kterega so dobili od čikaške pošte, dati plačani naredniki niti sedaj nedosegajo 300. 0 tej stvari sem bil poučen od enega te črede, da v času, ko je Zveza dobila dovoljenja za uredbo njih lista as second class matter at Post Office at Chicago under the act of Oongrssa etc. svota njih plačanih naročnikov ni dose-gin niti 240. Če je slučaj ta, jaz nevidim, kako ao mogle biti poštna oblasti tako slepe z oddajo pravice, kršiv-ši zakone. Torej, če poštne oblasti niso — tedai je Zveza dosegla to s ponarejenimi predlogi. V smislu tega so se kršili poštni zakoni Zed. driav, in j*z, kot državljan te dežele uprašam naj-spoštljiveše, da se stvar preišče in v slučaju, da se iznajde krše-nie zakonov, prosim, da se prizadeta stranka kaznuje po zakonih. Iz tega je razvidno jasno, kakšne satanske namere je koval Konda. da bi uničil "Proletar-caToda ni se mu '^posrečilo: "Proletarec" se je vzdržal in dal že marsiktero gorko klofuto njegovim zarotnikom in uničevalcem. In to bo storil tudi v bodoče! Socijalizcm ni radi Konde in pozabil v neki miznici in tako jo je zasačil e.den naših sodrngov. Zadeva je prišla potem preti obtožni odbor soc. stranke, kjer je Konda zanikal, da je pismo poslal kam naprej. Ker mi tistodobno nismo bili v direktni zvezi. s soc. stranko, je bila stvar pred odborom izven jurisdikcije in ne rešena. V sledečem j>odajanio tekst tega umazanega tlela v angleščini in v slovenskem jeziku. .Tune, 25th. 100«. Edwin C. Madden. Thin! Asst. Postmaster. Washington. D. C. Dear Sir: — On the -1th of this month F have IZJAVA Ker je "Olas Svobode" v svoji 22 številki z dne .. maja t. 1., — kjer se opisuje sestanek Kržeta s Kondo — zamolčal ono tretje osebo, ki je imela posredovati vmes, in so vsled tega eni ožji so drugi v slov. soc. organizaciji jeli sumičiti mene, izjavljam, da jaz z omenjenim sestankom nisem imel absolutno nobene zveze, niti nikakršne vednosti. V vednost mi je prišla stvar še le po sestanku. Toliko v pojasnilo tistim, ki se za stvar zanimajo. V Chicagu, dne 28. maja, 190P. Frank Petrič. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laateik in ladajatalj. Jufoslotaaika delavska tiakovaa drutha v Chicago, III. Naročala«: Za Aa-.«rico $1.50 aa calo lato. 7Sc i« pol leta. Za Evropo %i aa calo Isto, $1 aa pol Uta. Offtmii p0 d**O90ry Pri tprmiHbi bi t al H,'a Jt polog novoga naznaniti tudi H TA H/ natlot. PROLETARIAN Owaad and pabltab«d Every Tuesday by Soath Slavic Workmen's Publishing Company Chicafo, Illinois. Joe Jealh, President; John Petrlch, Secretary; Frank Mladič, Treasurer. b ravrairriON rates: United States and Caaada. :. 30 a year, 7$c lor half year. Foreign countries $2 a year, $1 (or half year. advbbtuino bates ob sfr««tneat. NASLOV 'ADDRESS): "PROLETAREC" reprezentiral, posedujejo 25 od-stot. t>d skupnega bogastva. Mi, pc*>letarci, kterih nas je 70 od-stot., pa posedujemo 1« samo 4—5 odstot. bogastva v Zjed. državah. Moj sodrug proletarec, In organizirani delavec, vprašam te, ali at -Kdaj prejemal popolno vrednost Tvojega dela? Ali bogatva zemlje po naravnih zakonih pripadajo le nekaterim, večini pa le delo in beda?t? Kakor se vidi, ko amcrikanskl a delavei podobni ovcam, do zadne volne se puste ostriČi Tekmujoča evolucija v zadnji generaciji je industrijo in trgovi no tako sistematično preobrazila, da, že dandanes, razen male izjeme. korporacije in trust i monapo-lizirajo celo industrijo in pridel ke. Večje kombinacije so manjše uničevale v produkciji in trgovini od leta do leta vedno hujše in tr še, po sedanjem 4*graft sistemu". 5J7 to. Q»ntr» Av„ Chloa«o, III. t ? organizirttnimi kapitalisti v tru- stih. ne more nihče tekmovati ali obstati na gospodarskem polju, kjer koli, in v čemur koli. Čim več malih trgovin, |>odjetij in delavnic uničijo kapitalisti, — tem več in bolj armada neposedujočih mezdnih delavcev raste. Edino sredstvo in pomoč za 70 txlstot. neposedujočih proletarcev proti roparskim, vse posedujočim kraljem bogastva" je, da se zgr- Dopis. vedni, bodo že vedeli čt*ar jim je storiti za svoje materijelne interese, prej pa ne. Kao lahko vč, l0. ^jvr ni bilo,no bilo tudi konec kapitalizma. I zanje. Setlaj je Ator Trtliti ali dokazati jaz ne mo- ltej od organizacije "Imlustria rem, če se ne nahajajo socialisti,' * "rki'rH the W?/W - in mnogo druzih ki niso socia- V ,roke' 111 ** ^nrnko po- listi, - ki v resnici sovražijo ka- "^0V.aI?IC0 *\delo\ za $250.00 pitaliste; ali mi moramo upošte^^*/' /H(,eVH ^ ***** P' vat. da so soeialisti — kulrnr VH« * iU«ni- ( j« "Odnil vat, da so socialisti, — kakor vsi drugi — human, in da imajo vsi« kdar tudi uzrok do tega. Obernimo se še enkrat nazaj k Samuel Oompersu, voditelju delavcev od American Federation of Labor, da vidimo njegov poli pri sodnik Mann (v Spokane. Wash.) celo nervozen |xmtal radi tega. ker se toliko simpatizira za malo v pošte-VMie Hulgare, Druga zadeva, — zopet ena iz mej tisočerih. tifni karakter v minulem, kakor' Th® "f »m« Ka vi,lili pred zadnjimi volM fi,!'. 'u" v S,»„k„n,, Wwh.) je tvamj I poslal« 18 "AvHtrmn* v Yoa- o . _ . , , .'klim. Wash., kjer ni bilo nebene- Samuel Oomper« je rekel pred ye ,iela Vaakeifa teh "Av.tn 14 al. 15 leti: »Cehi jaz imel ,„„,. ^ Telj |o mM rt. K,aVn\^a" V,Wa8h'n«t0,n' Hknpaj ».'«9.30. z„ kar ho bili m b. zatnogel b, . v te«.eji. dot.- ..Antfil|1„ nj omenjenj ki a zakonodajalci pri vnak. pri- „8rP(,ova,llici. liki, jaz bi tedaj zamogel mnogo. «r: . . . . . . . « XTar J^x; " Vi delavci bi že vendar mo- več doseči, kakor zamorem se- daj." Glavni atan od A. P. of L.''"1.' V<"'lt'h<"1hj' kak" vait r" »e je nato po njegovi želji pre- ptJ° .0rr te mentil naravnoat v «' National Ca- <">ve. Je ae vam pital", in (lompera je od tedaj hr" fd' al! f. bojete '>dlofno bil ven eaa tam pri rokah in |''»^"P'^ P^i n im, potem nimate 'pravice kikat , ko se vas zopet in zopet sprazni žepe. pravem mestu. Ali je kaj dosegel z njegovim beračenjem? ali je zakonodajalce kaj sprijaznil s organiziranimi delavci, kakor je rekel da bode t Tako je poročal to "Industrial Worker." Delavske posredovalnice bi mo XT x. . x t> i i • . x b*** odpravljene prej ko mo- No. iiato m«. Rekel je eelo ud, ^ odpraviti jih bodo morali de hode. de ne baje zlepa pna.1,1 (>Uvci umj Dan(, je v oMl zakonodajalce da uatrežejo zahte- t((ritet, in poliplj, večji zlniin vam organiziranih delavcev. L - i • • i-^-IL- . » B I protlajati »r)cialistični. ali lndu- Kje na zemlji bi bili danes, da f.trielni list na ulici, kakor pa, če (rompers ni bil navzoč pri "Capi- tl a^ntji oropajo delavce do tal , ce se so delavci zadni čas Z{l<|nega dolarja prejemali, kakor n. pr, sodno pre- y bi, razprodajalec povod (injunction) zoper bojkot, ,;sta "industrial Worker" na lili-svobodo govora tiska in shaja- ti arPtiran. ker je prodajal ta list nja. Jaz b, rekel, da bi bi i sedaj 7 ni(iefo zaatavo na vi stra7li že vsi v verigah in ležali kje v lihU; mHjsko izdajo kakem duu pen. i sodniki, odvetniki in zvezdo- Spominjam se ravno ko to pišem KlP(ii (popje) vsi vedo, da delav-neke humoreske, ki sem jo čital ,ke posredovalnice ropajo de-m ki popolno karaktizira Gom- h,Ve.e vsaki dan. and none of them persovo vedenje v Washingtonski ^ive a damn. Odvisno je od nas de zbornici. Šaljiva pripovedka se je h.vcev samih, da ostavimo ta roo glasila nekako takole: j nii debelo,. in ostaviti hitro. V južni Ameriški republiki je, Dela vej ne morejo dobiti štraj-nekega dne načelni zapovednik in ka in tudi ne organizirat delav-vladar ob enim, poslal sela k svo-]etv. dokler se ne odpravi teh ka-jemu Generalu Blanca, da naj |,italističnih ptairedovalnio za de-nemudoma pripelje poeadko k W Sodniki, odvetniki in zvezdo-nJemu* U^ii. ujim je vse dobro, kar jim Minulo je 10 minut, in jih še ni ivesti dobiček. V Sesule ni noben bilo; minulo 20. 30. 40, celo uro, pa jih še vedno ni bilo. Kmetijske stroje na ameriški farmi vidimo dandanes stroj za vsako posamezno delo; tako n. pr. nemo pod en prapor, in oznanimo, stroj za košnjo, stroj za grabiti toliko željno, mirno in za vse ena-8eno, sejati žito, stroj, ki zanje in ko, pravično — socialistično via ob enim poveže žito v snope; stroj do. ki žanje in sprot omleti žito, stroji Proč s tem gnjilim, "graft proza okopa viti plevel, za oeipati fitom" v družabnem redu; proč s krompir in koruzo, in stroj za iz- sedanjo privatno lastnino, produ-kopavati krompir in za mlatiti ži- kcijo in distribucijo. Ko bo to to; in še več druzih strojev vidi- doseženo, tedaj bode šele konec mo na farmi. Trije delavci s po- večnega boja organiziranih delav-močjo poljedelskih strojev zamo- cev proti molohu kapitalizma, za rejo obdelati farmo, na kateri se obstanek. Tedaj šele, in ne prej. pridela poleg zadostno koruze in bomo uživali sad našega dela in kormpirja, nad 2000 bušljev pše- truda. nice, 500 bušljev ovsa, in se izre- Zakaj, če še tako radi mnogi ja 30 glav živine, (konj in gove- čitate vsakdanje novice v lažnji-je). Ta ilustracija jasno kaže, ne vih kapitalističnih listih, in ,iz-i da bi nadalje navajal dokaze, da mišljene povesti, ne vzamete ne-stroj nadomešča delavno moč. Ali koliko časa za čitati in se učiti v niso na tisoče in milijone delavcev ekonomičnem vprašanju, kjer bi oropani za delo in življenje radi »e poučili, kako bi se dalo zbolj-upeljave modernih "delo prihra- šati slabe razmere v kterih tiči-nilnih" strojev in mašin? Kaj sto- roo T riti za odpomoč? Ali naj staremo velika napaka in brezbriž- stroje? Ne, socializing jih. Pri- nost organiziranih delavcev je, da vatno posodovatye. strojev je ne skušajo preiskati vzrokov, ka-vzrok, ki pahne delavce od dela. • rpšiti iz verig in okov kapi-. Bistroumni ljudje tam v Texas talističnega tlačanstva. Žal, da je so predlagali ,da se mora. uničiti to očiti dokaz. Oni pripuste dm-strojc;. in da potreba pognati« iz g«"1 misliti zanje, mesto da bi za-defele vse truste, in da to hočejo se mislili sami. doseči, če bi se j^agarj morali vr- Navedel bodem tu en dokaz, da niti nazaj k motiki in arpu. . je to žalostna in gola resnica. .Ali bi ne bilp nrajniselno delo Advokatje imajo svojo unijo, u-to, če bi odpravili parpi stroj za prav kakor delavci; — poglejmo orati in se podali na polje z mo- torej, kako si oni znajo zboljšati tiko ? o^pravjli poljedelske stroje, dohodke. ki sem jih ravno omenil, vter pri- Per mesecev nazaj, imel sem jeti za ročno koso in srp. To bi priliko Čitati v kapitalističnih lis-bilo demokratično, kajf.Tajn v tih resolucijo, katero so odvetniki Texasu, kakor znano, so le demo- odobrili na svoji konvenciji kratje. ; " katera se je imela predložiti pri Ti sanjavi in smešni demokrat- zasedanju legislature (zakonodaje tam v Texas, bi hoteli novega i'-) v tem "bili" se je zahtevalo, časa "kolo napredka!' in tehnike da se vsem sodnikom zboljša pla-obrniti, ter uničiti stoletno delo ča, i" če se prav spominjam, čita-genijev in.se pogrezniti nazaj v 1° se je tudi v teeolueiji, da se jim temne čase, kjer bi morali . vse olajša in zmanjša mnogo ne-znova pričeti. Nemogoče; vemo da potrebnega dela. je. I Tako. oni imajo legislature, ka- Sedaj vladajoča republikanska mor *te jih vi delavci izvolili, za stranka nič ne misli tega storiti, povišati si dohodke in olajšati ali da bi kolo napredka obrnila. delo. Iz tega se vidi, da od-O, ne. Republikanci hočejo, da o- vetniki znajo misliti sami zase, in stane tako kakor je; > naj stroji misliti prav, za svoje interese, nadaljnje svojo delo, ter ostanejo, česar pa Ti, delavec, dobiš, ako v privatni lajati; naj imamo krize, ffreš vprašat za povišanje plače? brezposelnost in dolgo urni delav- Prvo bode, kar bodeš dobil, bo nik, in druge slične ugodnosti in "Injunction" (sodno prepoved,) mizerijo za druge. in sicer ravno od teh sodnikov in Dobro se še spominjamo, ko je odvetnikov, ki si jih Ti izvolil: in Taft obljubljal pred volitvijo, če če bi Ti pri tem kaj godrnjal, ali bo on izvoljen, bomo imeli priho- eelo bil malo preglasen, dobil bo-dnja štiri leta, dobra. pro«peretne deš povrh policijski krepeljc, in ^ase in, posvem tako administraci- tudi milico, če treba, jo, kot pod Rooseveltovo — "do- Vidiš, to je zato, ker še nisi bro" vlado. spoznal, kako se to — zboljšanje H ™a: voli dohriga moža. naj sta- Repnblikanska vlada in patenti- plače — zamore doseči. Zato, ker vim vprašanje: Ali niste vedno rano zdravilo, to je eno in isto: nisi sam zase mislil, ampak si to volili za "boljšiga moža"? ne pomaga nič. Bogastvo se steka poglavitno stvar, kolikor zadene Ne, Vi nikdar niste volili ta in se bode stekalo, (dokler delav- zakone ki te vladajo, pripustil slabšega. ci ne store temu konec) bolj ko tem gladkojezičnim politikom, da Ali niste imeli vsikdar v misli, kdaj prej, v naročje nekaterim store zate. ste stali na volišču, "ostati pri posameznikom, koje nazivljemo Vi delavci, ki se tako radi pu- »tari stranki" in voliti demokra-Trusti in kralji stokratnih milijo- stite pregovoriti, da volite za do- ta zato, ker je bil boljši izmej o-no*» brega moža pravite, da socialisti nih dveh? Ali kdo dvomi da ni. in ne o- skušamo zanetiti sovraštvo proti Ali niste prevzeli Vašega prin-stane tako, ako bodo delavci dr- kapitalistom, in da branimo voliti cipa: ostati pri stari ".Teffersono- žali križem roke? — dobre in poštene može. vi demokratični stranki", in vo- V pruskem deželnem zboru so Po oficielnim izkazilu in prera- Resnici na ljubo bodi poveda- lili republikanca zato, ker je bil Iskozvani svobodomiselci izvršili čunu od lete 1900, je v Zjedinje- no, da ni nikdar bil naš namen "boljši"? | veliko lumparijo. Komisija za ve- nih državah bilo le samo eden pro- vzbujati sovraštvo proti kapitali- Seveda ste. Vi ste vedno volili l ifikacijo mandatov je sklenila, cent plutokratov. 29 procentov Mom; sovražiti nikogar, ako rav- j za "taboljšiga". Vprav zato, ker predložiti zbornici, naj za v rž i srednjega razreda, 70 procentov no se nas preša po stari navadi, ste vsikdar volili boljšiga molaj mandate onih štirih socialno-de-t>a razreda, v kteroira TI in inr. w ™ u ;------imamo danes 4f> milijonarjev v mokratičnih poslancev, ki so bili jpop in far vedel, da se nahajajo v mestu zloglasne hiše pnvstitu-Kaj vraga jih neki zadržuje, je < ije razen takrat, ko se plačuje vzkliknil vladar ves iz sebe? "General Blanco", je rekel sel, ravno nazaj prišedši, "General se je podal z vojaki takoj na pot, ko sem mu izročil vaše povelje, pa pripetilo se je, da pride par pijanih Amerikancev, in jih nista pustila naprej." Lepa armada organiziranih de- thx. Takrat, in samo takrat hvalijo boga (in škilijo proti zvezdam) tla se še vendar nahaja po mestih nekaj zdvojenih žensk, ki plačujejo mestu veliko svoto, s katero se zniža davek davkoplačevalcem. Pop ne oporeka ničemur, kar mu prinaša dobre pečenke, tako nobeni drugi greftar. lavcev s Samuel Gompersom na Delavske posredovalnice prinaša čelu, so tudi vedno na poti, od jo dobiček mestu, zato so rešpek- kar ho "mufali" v "capital" s svojim načelnim "Generalom", da vodi bitko po zviti poti, ki vodi v kapitalistično zakonodajo. Pa smola, kakor par pijanih amerikancev ni pustilo južno a-meriških vojakov iti svojo pot, tako je tam v Washingtonski zbornici par kapitalistov, ki ne puste dalje marširat Sama in njegove lepe armade organiziranih delavcev. Z ozirom na politiko Mr. Gom- t:rane. Tudi zato bolezen dobimo zdravilo. Kakor sem poročal zadnič, tla je župan Miller zaprl "restricted district", se čuje sedaj, da ga bode zopet odprli, in sicer v drugem, bolj oddaljenim kraju, kjer ne bo-dt tako najmti. Aef policije je izjavil, tla s«' večje mesto brez prostitutk ne more ohraniti in da jih imajo celo senatorji in kon-gresmani dovolj v Washington, I). C., in da so sploh potrebne. Ljudje se pa pritožujejo, da so sedaj raztresene preveč po vsem mestu, in da bi bilo bolje, da se jih dene skupaj v kak kraj. ter rmnižati. |>a bo vse "all right". Ivan Solar. RAZNOTEROSTI. li!ni imeniki za izvirne volitve (v pruski deželni zbor se namreč vo-1; tnridektno) v Berlinu setstav-Ijene na podlagi davčnih izkazov tit loma iz leta 1907, deloma 1U0H. lierlinski magistrat., ki je bil vprašan zaradi tega, je izjavil, da je bila sestava volilnih imenikov pravilna, ker zakon ne veže občine na |>orabo davčnih iz-kazOv tloločenega leta: magistrat mora sestaviti imenik na (Hidlagi zadnjih davčnih izkazov, ki so mu na razpolago, imel pa je za nekatere volilee izkaze že iz leta 1908, z« druge pa samo iz leta 1907. To magistratovo poročilo se vjema z zakonom. Ampak če se ne bi v jemalo in če hi se morali volilni imeniki smatrati res za nepravilne. bi se morali razveljaviti man-d«:ti vseh berlinskih poslancev iz vseh 12 berlinskih poslancev iz vsth 12 berlinskih volilnih okrajev, torej tudi iz tistih, v katerih so bili okrajev, torej tudi iz tistih, v katerih so bili izvoljeni "svobodomiselci". Toda meščanska večina hi se le rada iznebila sr.eialnih demokratov; pa se bo nrorda vrezala, zakaj odgovoriti b« do morali volilei in nazadnje je vendar vprašanje, če prineso nove volitve tak rezultat, tla bo všeč '4 svobodomiseleem' Sodrug! Priporočaj te hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! Dr. W. c. Ohlendotf, m. Zdravnik sa notranja boic^ ln ranocalnik. lariravoilka preiskava brrzr>U4tu) Jati ja la cUavila. 647 in tt49 BIim u Ava., Chicago. Za dae ure. Od j • al. Od 7 do 9 zvečer. 1st«« EXSf bolniki aaj pitalo slov« Vabilo na prvo veselico slov. ženskega društva "N^de" N. P, J. ktero priredi v soboti zvečer dne 12. janijt '09. v dvorani pri g. Fraec Čehu. 568 So. Ceatre Ave. Vstopnina in prigrizek prost. Cvetlični šopek 10c. — Začetek ob pol 8 uri. Igrala bo tamburaška godba. Za obilen obisk se pripo- roča odbor: V slučajih nesreče IsvUenja udov, ako skofti kost ii svojega leiitta Itd« rabite takoj Dr. R1CHTERJEY Sidro Pain Expeller. On Buši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno dema in skrbite, da ei nabavite pravegb s našo varnostno znamko sidrom na eti-keti. ♦ V vseh lekarnah po 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & C0. 115 Pearl Street, New York. Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka, 9 Albany St., N\w Vork. N. Y. HALO! HALO! Kam pat — Na sveže pivo in iaio dobrega visa k Fratik Mladiču 611 8. Canter Ave., tam »e bomo imeli po domače.'* To je pogovor s ceste, ki priča o mojem saloona. Frank Mladič, 611 S. Center Ave,, Chicago. pa razreda, v kterega Ti in jaz pač pa je naš namen., in pravičen spadamo. tudi, da treba vzbuditi v delavcih Plutokratje laste 70 odstotkov misel, kako si lahko zamorejo vsega bogastva v Zjedinjenih dr zboljšati stanje, ako postanejo po- žavah; sredni razred, to so mali litično zavedni. Kadar postanejo kapitalisti, katere bi rad Rrvan delavei razredno in politično za- kongresn. ostali so pa korporacij- izvoljeni v Rerlinu. To so »odru ski odvetniki in tmstov agentje. m Borgmann, Hirseh, Heimami in To so tisti "dobri" možje, za Adolf Hoffmann. "Svobodomi-katerc je delavec vedno volil. |*elna" večina komisije vtemelju-fDalje prih.)' j»» svoj sklep tako, da so bili vo- Pocfpisani naznanjam roja-com v Chicagi in okolici, da sem odprl novi »alooti na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič 82ft Bine Inland Av. Chicago, o L STRAUB URAR 336 W. ISth St., Chicago, III Ima veijo aalogo ar, varili«, prata nov ln drugih dragotln. Iavrinje tudi v«a ko vratna popravila v tej stroki po selo nitki eemi. Obiičita gat DomaČa oštarija. Podpisani naznanjam, da toči« turno domače vino in dobro piv«. Na razpolago Imam tudi prost«« DVORANO za veselic«, za svatbe in s«j«. Za obilen obisk se priporoča 1 franc ceh; f>68 So. Centra Ava. --—— Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj? Saj vek k je, | kjer je največ zabave. Alii«Dei da je največ zabave v GObTiLNL John Košiček, 590 So. Centre Ave., Cbicato,| MODNO OBUCO za moike, ienske in otroke dobil po najniljih cenah pri Kapper's Največja trgovina z obučo da mm strani, cor. Weat 18th 4 Wood Sta, Chicago, 111. Aka hoče! dobro naravno vino f| oglaai ae pri J0S. BERNARD 620 Blue Island A ven* Telefon Canal S42 Cll Pri njemu dobifi najbolja kalifoi aka in importirana vina. Najboljše in najfinejše obleki so po nizki ceni na pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Ohkq Velika zaloga klobukov, Čepie,( vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, darilo. Najbolje iu a«| ne je obuvalo k«f pri ;"9 John Klnfi 631 Blue Islatd CHICAGO. 4 Sprejema* t ud pravila. Jože Sabatb advokat ln pravni saatopnfk f kaa Skih In d vinih aadevsk. Pilite alovenski! 1628 1638 Unity 3uUdiaf 70 Daarbora St., Ckiea|%l Reo. 5155 Prairie Art. Phone Drexel 727L Drnltvene regalia, kape, prekorafll band era ltd. za alovenska drultva najbolje prsik Emil Bachtna 580 So. Centre Ave., Chicai«, iltid Leopold Salti ODVBTWIX v kazenskih in eivilaik sadeni Auto Phone 6065. Office Phone Maia 3065 Reeidenee Phone Irwiaf UEAD: 27 ICETROPOUTAK Bl^ 8e vero zap. ogel Raadolpk in La 8alle olic« Stanovanje: 1217 Sheridan BaaA Pristno domači CATAWBA...........70—78e BELO VINO...............«01 RDEČE VINO..............5* RDEČE STARO VINO......40« RMENO VINO.............»81 Posoda prosta. Te cene vej jemalcem od 50 galonov naprej; kot 50 gslonov se ne pošilja, vi liljsm proti predplačilu sli pe C. ft po vsi Ameriki. Priporočam se rojakom tudi «a moje lepo urejeme gostilne s i«b* pijačami in z vedno pripravlj««l» stim prigrizkom. Za dobro in točno postrelho, tu.li aa pristnost vina jamčia. JOSIP ZALOKAR 899 Edltoi Road N. E., Clifit V i M ICIPALNE VOLITVE NA DAN8KEM i; mišljeno in lažnjivo je govoril v slučaju, ko je trdil, da so v Jed-notnem uradu "krukat" uradniki, jejo zopet lep napredek! ktere je treba vedno 44kritiziratiM, lih socijaliatov. Po novih naj navedemo en slučaj, kterega v mestih, kjer prej še ni je oprnal med drugim takole: 'ineljalistov v mestnem svetu,| Predsednik: Vprašam g. Kondo jadnjih volitvah marea me- uprašanje o tej drugi organizaciji zvoljeni soeijaliati po ji Kakšne vrste organizacije je Danskem. V Copenhagenu, t»m mestu, ki ima čez pol mi-prebivalcev, imeli so štiri stranke glasovati: Soci-snti-soeialisti, rad i ca lc i in lion (Independent elerieal). pijalisti so oddali v tem mestu glasov in izvolili 20 sodrn kandidatov. Radikalci so od-]i 11,631 glasov, in jih izvolili Independent clerical stranka je »ils pa le samo 2,4'» glasov, in lili samo enega kandidata, m«, drugo večje ineato v Dan-je padlo v roke socijalistov, to? Dobrodelna organizacija t Konda: Ne, gos|k)d. J. Petrič: Dobrodelna organizacija je to. Konda: Nekaj bolniške in nekaj za življenje. Predsednik: Kakšno aorodatvo imata ta dva časnika z ozirom na v mestni svet. Anti-soeialisti'to organizacijo? Je to boj obeh oddali 36,606 glasov, in izvolili časnikov za uplivanje na organizacijo? Konda: Ne za vse. Ima svoje lastno Glasilo. Predsednik: Kakšna sorodstva so potem za časnike? Konda: Sorodstvo k časniku je, . do množina naročnikov "Glas or »e več druzih večjih in Svobode" ho tudi člani te organi-jiih mest. | zacije in ti nas vprašajo to nare- tro rastoča soc. demokratična ditj, pa mj nmmo hcteij tega ka v Danski, je tako pre- j dolgo časa. dokler niso dobili sem niila ondotne kapitaliste, da so enega m(>ža jz Washingtona, in I pričeli omejevati le na eno v*ak moj ^obi eno polico, mrtvo nnko, na Proti-socialist stran-j polieo (and we didn't try to do I it for a long time until they got Pri teh zadnjih volitvah so a man here from Washington, and iwke lene prvič v zgodovini do- each men gets a certificate, a |e pravico voliti, in so takoj d(»ath certificate), rrit dosegle lep uspeh; po mno-; To je zavarovalninat kjer dobe i mestih so bile izvoljeno v mrtvo ipolieo (It is insurance estni svet. Sedem bilo jih je iz-, where they get a death certifica_ rfjenih v Copenhagen, dve iz te ) Ta mož bi imol dobiti ^qq •dnjih socijalist.nje Ta krasen (thig mAQ ghould have t peh so dosegli vsled zavednosti - je bn m. ni ba zmožen in ftnizovanih delavcev |dva ali tpije travniki so ga pro- Pred volitvami izdali so v ^^ ne0zdravljivim, in ko je ^nem glasilu soc demokrati«- pri§e, gem v Chicaffo ti go i stranke Social Demokraten ( 6akali „a kolodvoru in ^ ^^u jlacijo katero je podpisal pred- ž njim k čijo in 80 mu lačall bik od Executive Hord" od v K $250.00 in ko se je to zgodilo, so 7 strokovnih unij, na sye delav- m drU|ri ^ za nami Torej teh unij. da naj pokažejo so h- puatite to tako in p^b^ stVari irnost za svoje interese in poli- 8e bodo zopet zgod^ (Konda jt bi izraz na dan volitve za soc. to povedaJ tako kot bi odbor »okritično stranko. Apelacija s N p j čakal na < bn hotd pogajati •efo kaznovalo. | za odpravnino. To stoji v pravilih Eakaj neki ne izdajo zakonov, s g jf p, j ^ p^ Svobodaši so terim bi ves proletarijat, bera- najzadnji ljudje, ki imajo kaj pra-o in prostitucijo lahko pomedli vice vtikati noa v zadeve SNPJ. Svobodaši hočejo štem seveda le m vat i proti gospodarstvu, ker jih Med zvezdami Iznašlo se je, da le še enega slovenskih listov je mogoče pri-mirjati v dosegljivosti laži, obre kovanja in podtikanja z "Glasom svobodije", — to je: ljubljanski škofov Slovenec. • • * Konda je pred kratkem rekel s solzami v očeh,, da ho imeli v jeseni, ko ho morali oglašati za demokrate namo 28e. denarja v hiši in da nino imeli djati kaj v skledo. Sedaj pa že razpisujejo nagrade po #100.00, V teh-le "kritikah" oberkritikastrov mora biti pa le denar! . . . • e e — Iz CarigTada se poroča, da je turška vlada {>onudiln ruskim in rumuiiHkim Židom zemljišča za naselitev, brez vsakih omejitev. Vsakemu našeljenen podeli tudi takoj državljavstvo, ako to zahteva. • e e — Dne 27. maja so zopet obesili javno v Carigrad i 13 oneb, ki so se vdeležile p rot ire vol mi je. e • e — Nižja zbornica za državo Illinois je nprejela s 81 glanovi proti da se smrtna kazen odstrani. Da ta predlog postane zakon, je treba, da ga sprejme senat in podpiše gubernator. e e e — V Franciji je nastala stavka pomorščakov. Promet med Alži-rom, Tunisem in Korziko je vstavljen. Podjetniki so zaprosili vlado, naj jim da pomorščake zboj-rih ladij za poštne parnike. Predsednik republike je pa odredil, da smejo prevažati pošto parniki pod tujo zastavo. • e e — Kubanska vlada je naročila 15.00 pušk v Nemčiji, topove za obrambo obrežja in bojne topovj je pa naročila v Franciji. Ta naročila v Evropi so silno razburila patriotične "jenkije", ki si do-u.išljajo. da imajo edini pravico izsesavati Kubo. Ivan Oankar: "LEPA NA&A DOMOVINA". SODRUOI VOLILCI POZOR! Dne 7. junija t. 1. se vrše volitve /a sodnike. Soeijalistična stranka je postavila leton cel ti-ket za te sodnike, kterih doba je šest let. Kdor hoče, da ne bo "in-junetionov", ta bo volil bledeče kandidate: J. J. Kral. Sevmor Steadman. T. J. Morgan. D. J. IUutall. Henry Murphy. N. C. Benton, A. W. Manee. L. J. Deism, Wm. Broas Lloyd, Wm. Feather, Samuel Block. Peter Sis-n.an, Alfred IJvale, Wm. .A. Oun-nea. M. H. Taft. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. površja zemlje? KAJ TOČK IZ OBRAVNAVfe boIi' ima novce. Ne UD OBTOŽNIM ODBOROM UT0L. 80C STRANKE V USUftBI SLOV. 800 KLUBA ST. 1 V CHICAGU, PROTI GLAS SVOBODI IN LASTNIKU....... kaj podobnega je bilo tudi pred izvenredno konvencijo, ko so se "Svobodaši" na vse kri pije zavzeli za simulanta Windiša in tako hoteli izposlovati, da bi mu Jednota izplačala smrtnino. f Mo- goče bi se potem delili s KondoT One 2. apriia t. 1. se je v prosto- "P- x*>enc* > t Chicago Daily Socialista vrši- Predsednik: In kaj je rekel Pro-lazpraf* o resoluciji, ki jo je Starec? ftlložil slov. soe. klub v Chieagu prsm Glas Svobode, ker se je Konda: Well, ko smo kritizirali delo te organizacije — ali oblje kseni oglašalo in delalo propa-|uradnike te organizacije — ti so odo za demokrate in prohibi- kar skočili na nas v Proletarcu in niste, po drugi strani pa hotelo, so rekli, da to ni naš biznis. in v. delavcem dopovedati, kako! to in ono in so zmiraj pravili, da "Glas Svobode" socijalističen lažemo. Ti so si vedno*prisvajali Vsi pri angleški stranki soj reči, da lažemo. "Ni nič tako; i namreč mnenja, da je "Glas' Konda laže, Konda laže." In to in obode" z njegovim "strickt" take reči preko nas."---No, ijalističnim gospodarjem, Kon-m. drugi "Apeal to Reason", v slovenskem jeziku in Warrennu slovenskega naro-v Ameriki. Lahko si torej mi-■N&t da jih je naša resolucija, v ?ri smo navedli dejatva. o pričanju drugih kandidatov v *nski volilni borbi, precej iz-indila. ko se je pokazala T>VO in Konda je res lagal, kar tam v pričo. Je že tako rojen ta človek; brez laži mu ni živeti. Ampak "■bljen po d ni gem WaylamTm tele "kritike" — kaj? Kako bi "bilo zaboga mogoče, da bi on, Konda. okrog 20 let v Ameriki, državljan in vsesorte, vendar ne-smel imeti tega "špasa"? Kaj njemu mar. kaj sklenejo konvencije! On je "svobodomiseljn"; ______| _ ergo: ustave raznih društev in Konda v pravi luči. O ko- Jednot so wuršt! — Konda. Glas -nem izidu cele obravnave bo- Svobode in Maver — to so ljudje, poročali natanjko pozneje. | ki bodo pokazali, kako se "menami obravnavi je Konda na vse ža" slov. zavode v Ameriki! Oj, pije skušal dokazati, da je on kako škoda je. da ne živi tukajle tollen ko jagenček — in da j v naši sredini kak Mumik; to bi k dmgi ljudje slabi in pa. da bilo smešnih buckov in navihan-zmotljiv, kot vsi umrjoči cev. Vsekakor si bo treba te na- vihanee enkrat pogledati od vseh tej priliki se Konda ni mo-( strani. Tudi tistega, kterega po-vzdrJati. da bi nc zavlekel v, klic — kakor pravi sam — je »r tudi S. \r. P. J., ktera v celi. brezplačni detektiv. Vse to bomo kvi ni imela ničesar opraviti z, pregledali v bljižnji bodočnosti — ^heijo. Da ljudje izvedo, kako in če bole mogoče s humorjem. Časopisu "Nriprej-u ' v Ljub-1 jt. ti i se naznaja, da uredništvo " Proletarea" ni na 683 St. Louis Street, ampak na, 587 S. Center Ave.. Chicago, Illinois. Za Conemaugh, Pa., in okolico je zastopnik Proletarca sodru« Frank Podboj. On je pooblaščen pobirati naročnino za list in daja ti tozadevne pobotnice. Kdor želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj nam to nazna-nij da mu pošljemo pobotne knjižice. Nervozen človek. Moderni način življenja je list varil nervoznega človeka. Na jed nem mestu ne more ostati dalje časa. ne more svojega dela primerno opravljati, ne more jesti ali spati, sovraži družbo in zabave. Njegovi živci so onemogli in potrebujejo nove hrane. Najpre-piostejši in najboljši način gojiti živce je. prisiliti prebavila, da sprejemajo in prebavljajo dovolj tečne hrane. Bolniku redno dajaj nekaj časa Trinerjcvega ameriškega zdravilnega grenkega vina v s|M>dbujanje slasti do jedi. Ce .«< to stori, priČno prebavila zopet delovati, nova kri se napravi iz razkrojene hrane in ta nova kri l>o porazdeljevala živilo vsem delom človeškega telesa. Živci se ekrepe. Uživaj to zdravilo ob vsakovrstni nervoznosti in pri pokvarjeni prebavi. V lekarnah, .los. Triner, 616—622 S. Ashland Ave., (Iiieago, lil. VELIK PES, komaj leto dnij star, 2 čr»vlja in štiri palce visok se proda. Več pri lastniku: Franku Prapotnik u, 586 N. Broadway St., Aurora, HI. Zadnjič Hem videl na cesti oddelek infauteristov; marširali so proti kolodvoru. Dež je lil curkoma; škomji so se jim udirali globoko v razmočeno blato, ki je škropilo do kolen. Ni bilo več zgodaj, morda že deveta ura dopoldne; ali dan je bil pustemu mraku podoben, ves siv in mrzel. Vojaki niso marširali sami; ob obeh straneh kolone so korakali — trop, trop, trop, — moški, žen-nke, otroci. Lilo je od njih, kakor da bi cunje izžeuial, blato je škropilo otrokom do pasu in do obraza. Oglasil se je krik ženske, za-ihtel je otrok — ali dež je lil dalje, blato škropilo dalje,, kolona je stopala dalje, trop, trop, trop... Videl sem vojaka, visokega, močnega moža; njegov* hrbet je bil narahlo sključen, tisti hrbet, ki je nosil že devetkrat težje tovore nego je vojaški tomfeter. Njegove roke so bile črne in težke; bil je morda kovač. Poleg njega je stopala s hitrimi, drobnimi, drobnimi koraki ženska, ki je bila za glavo manjša od njega; segala mu je komaj do rame. In za roko je držala ženska malega fanla, ki je trudoma in jokaje t»-kel z njima ter neprestano zaosta- jal..... Mož se je postrani ozrl in je takoj umaknil pogled. "Vrni se!" Ženska je vzkliknila, zgrabila ga je za rokav. "Ne jaz . . . ti se vrnil" Pogledal je v tla in bled je bil. "Saj boš dobila oseminšestde-set vinarjev na dan in Francek... Francek . . . Francek štiriintrideset ..." Zajokala je naglas, potegnila je fanta za seboj, da se je spotaknil ter padel na kolena v blato. "fte to naj vzamejo ... še tisti Judežev denar ..." Videl sem vojaka, moža. ki se mu je na prestarem obrazu poznalo, da je sedel dolga leta v delavnici: taki ljudje so stari, preden so bili mladi. &el je s tistim mirnim, težkim korakom, kakor je hodil zjutraj ob sedmih v tvor-nico; morda je celo pozabil, da i-ma tornister na hrbtu. Z obema -rokama pa se ga je oklepal pod pazduho star, suhoten človek, ki se je trudil, da bi stopal po vojaško. Govoril je hitro in veselo in neprestano mu je teklo iz oči po obeh dveh Ticih. "Saj tudi jaz, Jan, pred tride-| setimi'leti ... o, krepki fantje smo bili . . . vriskali smo, pravim . . . tudi jaz, glej. Jan ... o Jan moj. Jane. Janjek!" Kakor da bi z nožem udaril, tako je planil krik iz njegovih ust. "Oče , . . saj boste dobili na dan oseminšestdeset vinarjev in povrhu še . . , " Ali oče ga je pogledal z očmi. ki so bile vse zakrvavele. "Jan!" . . Videl sem vojaka, zelo čokatega. nlečatega moža; poznalo se mu je na opaljenem obrazu, da je vajen solnCa in burje jn vsega hudega. Morda je bil iz okolice, kmečki sin. Kraj njega je stopala postarna ženska z zgrbljenim, prstenim obrazom ; tudi njena obleka, do pasu blatna, in pisana ruta na glavi je razodevala kmetico. "Zdaj pa je Čas. mati; vrnite se domov, pa zbogom!" Molčala je in je strmela nanj, kakor da ga vidi prvo in poslednjo uro. Z rute ji je lila dežniea na obraz in na lasč, ki so se spri-jemali na čelu. "Vrnite se, mati, daleč vam je do doma . . . saj boste dobili na dan po oseminšestdeset vinarjev .. . " Njena ozka brada je vztrepeta-la pod zgrbljenimi ustnicami in jaz nisem vedel, če je bila dežniea ali če so bile solze, kar je teklo brez nehanja preko velih lic ter kapalo na prsn . . . Videl šem jo še enkrat, pred kolodvorom. Tam so bili zastražili ograjo, branili so spremljevalcem pot. In stali so vsi ob ograji, dolg špalir, možkl, ženske, otroci. Preko prostranega dvorišča je marširala kolona . . . trop, trop, trop . . . Pisana ruta kmetice se je nenadoma vzdignila iznad špalirja — koščene, stare roke so se s čudno moj jo oklenile ograje, vzdignile so telo. "Jr.j meni!" ..." Kolona je izginila za sivim poslopjem. POZOR! kdo miali, da v Chicagi ui dubtti eaa kot v stari domovini. A tu p n k to je zmota! Pri meni se dobi: domače klobase, domače suho meso, five kokoti čiste kokoti in meao vae vrat«. Cene najnižje, blago najbolje. MIHAEL LACKOVIČ, 370 W. 18th St., Chicago Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da iad«Juj«mo racnorretne Ohlt^k P najnovejšem kroju. Unijeko delo; trpeino ln Li&ao C V zalogi imamo tudi razne druge potrefcUine, k epa. daji v delokrog oprava — oblek. Pridite in oglejte n nafto izloibo. Z v»«m «po koran j eni tsr Dobro le vedeti S Posebno važno je to za bodoče neveste in ženine za ženitovanjske slike Izkušeni fotografist je najbolje poznat. Za primerne cene dobite krasno izdelane slike. Fotografira tudi ob večerih pri posebni luči. 391-393 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO. TELEFON CANAL 2S7. USTANOVLJENO IMS. Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klobike, srajce, kravate, ovratnike aH druge potrebne leči za moške -- za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. I JURAJ MAMEK.-ffigSr"Sli Iitssiin e.................................. HMIMMMIMŠ>#MMmiM»M»M»M6, by Upton Sinclair.) (Nadaljevanje ) Med tem ao se odločili klavničarji definitivuo. da organizirajo nove delavske moči. Kden ali dva tisoč stavkokazov je vsako noč prispelo in so se porazdelili na pbaarnezite oddelke. Nekateri so bili izučeni delavci, klavci, nadzorniki itd. od kompanijskih podružnic in nekaj tudi od tujih kompanij iz drugih mest; večina pa so bili črnci s prostranih bombaževih plantaž daljnega Juga, in te so gonili enako ovcam v delavnice. Neka zakonska naredba je prepovedovala graditi hiše brez postavnega dovoljenja. Pogoj je bil, da so se napravila okna, stopnice in varnosti izhodi za slučaj požara. Tukaj pa ao nastanili delavcu v prostoru, namenjenem za barvanje mesa, da je i/gledalo bolj sveže, in do katerega se je prišlo le z vzdigačo. In v ta prostor, ki ni imel nobenega okna in ene same duri, so stlačili kar sto mož, ki so spali po tleh na žimnieah. V tretjem nadstropju Jonesove preaičje klavnice se je nahajalo skladišče brez vsakega okna; tam so prišle te kričeče razmere v javnost in se je zahtevala preiskava, in ko je bil mestni župan prisiljeu zaukazati uporabo zakona, obrnili so se klavničarji na advokate, ki so dosegli, da je bil ukaz razveljavljen. Baš ob tistem času se je župan hvalisal, da se mu je posrečilo zatreti hazardne in druge protipostavne igre. Toda četa profesijonalnih igralcev se je zvezala s policijo, in skubili so stavko-kaze kar po notah. Vsako noč si lahko videl na velikem dvorišču pred Brownovo klavnico krepke, mišičaste postave črncev, gole do pasu, ko so se rokoborili za denar, dočim je kričeča množica treh do štirih tisoč ljudij razgrajala in se vlačila okrog: moški in ženske, mlade bele deklice z dežele med pohotnimi Črnci, ki so z bodalom v čevljih pomenjali neprestano nevarnost. Cele vrste črnih kodrav-cev so gledale z oken bližnjih tvornic. Predniki teh črncev so bili ali še divjaki v Afriki, ali pa so jih vsaj brzdale oblastnije, ki so z oavobojenimi zamorci ravnale še vedno tako kot svojačasno, ko so bili se pravi sužnji. Zdaj-pa bilj prvič svobodni —prosti, da so lahko stregli vsaki strasti, — prosti, da so si svobodn^med sabo razbijali glave!! Potrebovalo se jih je, da zlomijo štrajk, in ko bo zlomljen, poslali jih bodo spet nkzaj. od koder so prišli, in njihovi se- Pa bodo odgovarjali po vrsti: "Lani je nemška zemlja pila mojo kri, tirjala moj davek; letos pije in tirja avstrijska zemlja; čez leto dni morda bom služil A-meriki. Moja pot gre tja, kamor ukazujejo tisti, ki imajo domovino in, oblast. Od tvornice do tvornice, iz rudnika v rudnik, s polja v mesto, od dežele do dežele: in nikoli ne vprašajo: kje je tvoja domovina? Vprašajo le: koliko je še vredno tvoje delo, koliko je še v tvojih žilah krvi? In kadar ni več krvi< ukažejo: pojdi ! Pojdi in išči si domovine, poišči si jo kraj ceste, v jarku! Ali kadar se jim zahoče, mi obesijo tornister na hrbet in velevajo: Hiti* umri za našo domovino! Zakaj njih je domovina in njih je oblast! Jaz sejem in žanjem, branim hišo in polje; ali ne setev ni moja in ne žetev, ne hiia, ne polje. Ti si vprašal, ti nam povej: kje je naša domovina?" Tako bodo odgovorili vsi tisti, ki so marširali po blatni cesti. $tvar je v redn, pa aapojmo: "Lepa naša domovina ; . . " • Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke, trpljenja in suženjstva naštetih milijonov bo vzrastla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bodo le še grenak in grd spomin te gospodske domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota človeštvu. zasmeh pravici . . . Drugačno melodijo bo dobila pesem o "lepi naši domovini"!— AGRARNO VPRAŠANJE NA FRANCOSKEM KONGRESU. Letošnji zbor francoske socialistične stranke se je bavil tudi z agrarnim vprašanjem in za nas. ki imamo opraviti s pretežno poljedelskim prebivalstvom, so te razprave tembolj zanimjive, ker se v mnogih krajih tudi kmečko ljudstvo večalimanj približuje socialni demokraciji in je stranka že zdaj prisiljena, resno se baviti s kmečkimi vprašanji. Tudi v pretežno industrialnih deželah je ta problem stalno na dnevnem redu socialne demokracije; na Nemškem je cela vrsta odličnih sodru-gov, ki ga študira že dolgo let in nekateri se bavijo skoraj izključno s tem vprašanjem. Veliko pozornost mu posvečujejo na Ruskem. V nekaterih deželah se pfl o-pira tudi praktična organizacija stranke močno na kmečko prebivalstvo. Na Hrvatskem je n. pr. sodmg Korač izvoljen za poslanca v popolnoma agrarnem Sid-skem okraju; poljedelski delavci v Sremu imajo krepko organiza- cijo, toda oni niso mogli voliti Korača, ker nimajo volilne pravice. Po hrvatskem zakonu je treba plačati najmanj 40 kron davka, da se ima volilno pravico, kar dokazuje, da so volili sodruga Korača pravi kmetje. Velike poljedelske socialistične organizacije so na Ogrskem, v Italiji, na Bolgarskem, razvijajo se tudi na južnem Češkem. Na francoskem kongresu v St. Ktiennu je bil poročevalec o a-grarnem vprašanju sodrug Cam-pčre-Morel, ki je podal različne predloge. Ker so se od kazal i komisiji in se bo o njih še razpravljalo, jih priobčimo pozneje, za danes [ta objavljamo najvažnejše momenti' iz zanimive debate. Rappoport je dejal, da niso niti Campčre-Morel, niti njegovi prijatelji nikdar zatajevali kmetom zadnjega cilja, podružalbljenje proizvajalnih sredstev. Nas nazor o gospodarskem razvoju nam pravi, da je velika posest kot produktivna sila vspešnejša in da se mala last ne da rešiti. Pridobiti moramo kmete s tem, da varujemo njihove interese, Lagardelle: Mi ne moremo niti reševati, niti razbijati male lasti. Tudi Engels je spoznal, da ne moremo vstvarjati nobenih lAredb,. ki bi nas branile protisocialistič-nih kmečkih čutov. Koristne reforme, ki jih predlaga Campčre-Morel, kakor združitev kmečkih zadrug s konsumnimi društvi, niso nič v lv»tvu socialističnega. Po-štarska stavka je pokazala, kako se dajo očistiti državne funkcije.j Marx je dejal o komuni, da je bila cenena vlada. Tukaj je pot, ki vodi h kmetu. Pokazati mu moramo, da smo drugačna stranka kakor tiste, ki delajo lov na njegove glasovnice. Ilervč govori kot zastopnik Čisto kmečke federacije (departina Jon ne) in pravi: S Campčre-Mo-reh>m se strinjava, da moramo v prvi vrsti nastopati za posle in dninarje, če nastane spor, tudi mi malega kmeta za izkoriščanega delavca in zadruge za sredstvo proti kmečkemu egoizmu. Ampak te uredbe niso specifično socialistične ; tudi nekatere druge stranke jih zagovarjajo. Campčre-Mo rel misli preveč na volilne inte rese; Janrč* je zašel v to napako in ne misli, kako so izdajalski po-litičarji spravili parlamentarizem na slab glas. (Mejklici: Pa terorizem! Azev!) Mi ne vidimo koncentracije zemljiške lastnine, temveč poinnoževanje srednje pose sti. Obračati se moramo torej do kmeta z drugimi argumenti. Jaurčs: Ali je Campčre-More-lov nazor o samomorilnem kmetovem delu fiziologično in gospodarsko upravičen? Zdi se mi, da se na kmetih poprečno dalje živi kakor v mestu. Zato je pa vendar socialistična akcija na kmetih potrebna. Zadruga se lahko boljin-bolj približuje ideji skupne lastnine. Drugo vprašanje: Poleg kmečke lastnine je še neka druga. Legenda je, da bi bila Francija dežela malega kmeta. Dve tretjini zemlje, in prav najboljša zemlja ni v kmečkih rokah. Ali naj Čaka socialistična stranka na popolno zmago, da naskoči veliko posest? Mi ne smemo velike posesti razbijati v male kose. Campčre-Morel hoče kmete braniti pred kapitalisti na kmetih, pred sladkornimi tovarnarji itd. Dobro. (Dalje prih.) Kako so nastale vere in bogovi? Po Ingeraollovih apiaih ta Slovence priredil Iren Kaker. CENA. KNJIŽICI 3 O e. Dobi »e pri izdajatelja: Ivano Kaker, 629 Laflin SL, Chicago, IIL Rabite premog? Rabite drva? Ali se selite? To ram najboljft* in aajlitrtjle preskrbi Frank Udovif, EKSPRESMAN 539 W.-18th street CHICAGO, ILL. Pre t tla pohifttro, premog, drva in drago. Oglatite ae pri njem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. Znamenita ponudba. Izvrztne vrste otroiklh vozičkov po 13.95. Cena, ki odgovarja popolno delu te vrste. Vozički so lični, itreha in cela konstrukcija se da zložiti akupaj. Streha je izdelana iz dobre kole. Barve su različne: črne, rmene ali modrikaste $6.50 ta............*3.95 Popravimo kolesa na voiičkih z ro-barjevmi natečaji. JOS. KRAL. 417-419-421-423 W. 18th Street. CHICAOO, ILL. Učite se angleško! Brez znanja angleškega jezika ni napredka v Ameriki; to zna vsakdo Zlasti je neprecenljive koristi za delavca, ki se mora pri angleAkih podjetjih boriti za svoj kruh. - V Chicagn smo pred kratkim odprli slovensko angleftko *olo, kjer učimo na podlagi aloveničine pisati, čitatl ln govoriti angleški Jetik. ftola traja vsak pondeljek, sredo in petek od 7 do 9V« zvečer na 587 So. Centre Ave. v nekdanjih prostorih slovenske čitalnice. flolnina stane $3 na mesec. Rojaki v Chicagn, kterim manjka znanja angleščine, pndite in se vpiftite. Učimo tudi ienske. Za rojake izven Chlcage imamo poeebni tečaj; učimo jih pismenim potom in to po najnovejši in jako praktični mi®todi učenja. Natančneja pojasnil« pošlemu vsakemu na zahtevo. , Rojaki, učite se angleško! Slovensko-angleška-korešpodenčna šola, 585-587 8o. Centre Ave., Chicago, IU Dp. Wm. A.. Lurlc, IZKUŠEN ZDRAVNIK. r>rdlntij#: Auda'a Drugstore, 611 8 Centre sve.. od 11 —12 po dnevl Drugi urad: 100 8t.te St., Koom 210. od 4—5 ute popoldne, Itviemll nedelje. <>bliši iu podobne ri potrebni in zastarela trganju in od prehlajenja ljcnirn bolečinam rabite ^ znani Anchor Pain Kxpeler. duši posledice pivlilajenja miri prenapete živce, ki pr čajo bolečine. 2.*> in ,")() ct. Naročite se Slovensko-angleško slon Slovensko-angiešk! tolmač Angleško-slovenski slovar. Vse tri knjige v eui .,taai 11.00 in jo dobiš pri V, J. KUBELKA AND CO. 9 Albany St., New York, H. Primerr^ delo dobiš le, ako zmožen angleščine. N POZOR! SLOVENCI! PO« SALOON s modernim keglji&a Sveže pivo r sodčkih in bnt^ in druge raznovrstne pijače ter wt amodke. Potniki dobe čedao p čiiče za nizko eeno. Postrežba točna in lzbonu. Vtem Slovencem in drugim Slovi te toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 SO. CENTER AVE., CHIC, Sveti kruh in fino peciro dobite v hrvatsko slovenski pekarti Curiš i Radakov 623 8o. Throop Street Vozi tudi na dom CHIC1 Valentin Potisel gostilničar 1237-lst St.. La Stik. Toči vae, gostilni podrejene tnae priporoča vojakom za obUea «kH Poetreftba točna in aolida*. M. Lackovtč 178 Waat 18tk St., MODERNO OPREMLJENA 8KA TRGOVINA Z JE8TVDC, (GROCERIJA.) Najbolj« rit, kava, tej, meha M ■ploh veakovratno domače in prate* ako blago vedno zveie po najaiif * na prodaj. Na zahteve razvaiam blago tali dom. aa kar sil ne rašnnim. Joseph Kratky 573 W 17tt St.. Chlcara. IIL Izdelovalec najfinejših cis veake vrste. Na debelo in droba«. --—-H G.Vnkm 559 W. 111 caicaft. Popravljaš! nike in pipai primer«!! < nah. Kadar se brijete stopite vedta brivnico I. razreda, to je pri Louis Polka 461 W. 18th St., Thilli Hali H CHICAGO, ILL. Podpisana sc priporoča Slovcncem za mnogobrojen bisk, ker imava na razpollj dobro gostilno in dvoran« Šajnck & Hans 587 S. Center At Cliicage, Stanovanje: 1346 W. 22nd Street. Telephone, Canal S59. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co, 567-69-71-73 Blue Island Ai CHICAGO, ILL. Velika trgovina i mi šanim blagom. Zmerne ceoe vsak dai M, A. Weisskopf, M. I Izkušen zdravnik. Uradu je od 8—11 pred pok in od 6—0 zvečer. 885 So. Aabland Ave. Tel. Canal 476 Chicago.