OKTOBER
16	S Gal., opat
17	N 22. pobink.
IS	P Lukež
19	T Peter Alkant @
20	S Janez Kant.
21	<5 Uršula
22	P Marija Sal. +
23	S Severin
24	N 23. pobink.
25	P Krlspinjan
26	T Evarist	(g 2? S Frumencij
28	č Simon in Juda
29	P Narccs	+
30	S Marcel in Kas.
31 N 21. pobink.
ŠTEV. (NO.) 201.
RIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI
*Za fer$ in narod — ta pravico, in resnico — od boja dd. irnag«!
GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA H , CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH,
(Official Organ of four, Sloveni an OrganizationsX
ffXJSTARBjfl IN NAJBOEJ PRI ljub lj eh 1LOVEN8K1 list s
jedruZenih
PRŽAVAH AMERIŠKIH,
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 16. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 16, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Na pritisk Anglije pristala Francija na to, da vzame za -. devo glede Španije zopet nevtralnostni odbor v pre-. tres. — Ponovni "ultimatum" Mussoliniju. — Italija . hvali Anglijo, "da se ji je končno posvetilo".
Pariz, Francija. — Previdni Angliji se je ponovno posrečilo, da je pregovorila Francijo, naj se ne spusti v nobeno, podvzetje, s katerim bi utegnila spraviti v jezo mogočnega Mussolinija.Pereče vprašanje glede tujezemskih "prostovoljcev" v Španiji je na ta način zopet na isti točki, kakor je bilo pred meseci.
Novo popuščanje, h katere-tnu je morala na pritisk Anglije pristati Francija, znači sijajno zmago za Mussolinije-vo diplomacijo. Obe državi ste namreč pristali na to, kar je Mussolini zahteval, namreč, da se zadeva glede Španije zopet vrže v naročje počasnemu mednarodnemu nev-tralnostnemu odboru. Kakor že poročano, ste Anglija in Francija pred par tedni od Mussolinija odločno zahtevaj li, da mora spraviti svoje čete iz Španije, češ, da bo drugače Francija otvorila svojo mejo napram Španiji v Pirenejih ln dopustila preko nje dovoz vojnega materijala in prostovoljcev za špansko vladno stran. Mussolini pa je prav vljudno odgovoril, da o tej zadevi ne bo vodil razgovorov z Anglijo in Francijo samo, Marveč naj se stvar odda nev-tralnostnemu odboru v odločitev. In zmagal je.
V novem francosko-angle-škem sklepu se sicer zopet stavi nekak ultimatum Musso-Jiniju, namreč, da mora odpo-klicati svoje vojaštvo iz Španije do 30. oktobra, drugače da--. Ta "drugače" pa Mussolini itak že pozna, da ne Pomeni nič, zlasti še, ker ste °be državi istočasno pristali, naj začne nevtralnostni odbor zopet s svojim delom.
Ta odbor, ki v vseh 15 mesecih španske vojne ni dosegel drugega, kakor da so pod nJega okriljem države blufale di*uga drugo, se bo sestal k zasedanju to soboto. Kaj bo °dbor ukrenil zdaj, se lahko sklepa iz njegovih dosedanjih rekordov. Bržkone bo eden Prvih njegovih odločitev ta, da se imenuje posebna komika, ki naj gre v Španijo in na licu mesta uradno ugotovi, so sploh kaki tujezemski
Prostovoljci" tamkaj. In ko komisija končno poročala, kar celi svet ve, da je res na-^'a tam tujezemske bojevnike, bodo nemški, italijanski in Portugalski delegati bržkone apelirali na odbor, naj se jim da dovolj časa, da bodo zade-Vo .iavili svojim vladam. Tako se bo stvar vlekla gotovo par
Mesecev.
je to novo zavlačevanje Italiji nadvse po godu, je razvidno že iz italijanskih listov, iz katerih kar žari veselje,da i? Anglija zopet preprečila Franciji kak odločilnejši ko-rak. Časopisi hvalijo Anglijo, da je slednjič pričela odpirati 0ci> in izražajo upanje, da ®e ji bo končno toliko posve-tiLo> da bo uvidela, da je zrna
PROTEST KATOLIKOV
V proglasu se žigosajo potvar-janja protestantov.
Chicago, III. — Vodilne osebnosti iz katoliških vrst so ta četrtek izdale proglas, v katerem protestirajo proti odprtemu pismu, ki so ga pred tednom dni izdali protestan1-tje in v katerem se kritizira svoječasno pastirsko pismo španskih škofov. Katoličani žigosajo to odprto pismo, da ne samo potvarja dejstva,marveč, da tudi skuša zanetiti verski boj v Ameriki. Protestant je so se v svojem pismu z vso silo zavzeli za špansko vlado in so obsodili nacijona-liste krvoločnih činov. Proglas katoličanov povdarja, da se katoliška cerkev ne veže s fašisti, kakor se ji očita, marveč gre ji le za to, da se doseže svoboda vere in bogoslužja.
-o-
DIVJE POROKE SKUŠAJO PREPREČITI Indianapolis, Ind. — Razne organizacije, kakor tudi oblasti so že več mesecev skušale najti kako pot, da se napravi konec škandaloznemu raketir-stvu s porokami, ki ga uganjajo nekateri mirovni sodniki v malih mestih Indiane ob illinoiški meji, zlasti v Crown Point in Valparaiso. Število lahkomiseljnih mladih parov, ki se hočejo nemudoma poročiti, kakor hitro se spoznajo, se zateče v ta mesta, da se izognejo poostrenim poročnim predpisom v Illinoisu. Tako se dostikrat zgodi, da kak brezvestni mirovni sodnik, samo da dobi svojo pristojbino, poroči k£ k par med tem, ko sta oba v pijanem stanju, da se drugi dan cele zadeve niti spominjata ne. Tukajšnji generalni pravnik je prišel zdaj na neki stari zakon iz leta 1852, na podlagi katerega bo skušal napraviti konec takim porokam. Po tem zakonu je namreč prepovedano izdajanje poročnih dovoljenj takim, ki ne stanujejo v državi.
-o--
PRISILITI HOČEJO PREVIDNO VOŽNJO Kansas City, Mo. — Narodni svet za varnost je ob svoji letni konferenci v tem mestu izdal pismeno poročilo, v katerem je priporočal zakon, ki bi prepovedal avtomo-bilistom, voziti ponoči hitreje kakor 50 milj. Povdarja se, da se večina nesreč pripeti ponoči, in sicer ravno zaradi prehitrega drvenja.
BOJI ZA
ŠANGHAJ
Kitajci trdno drže svojo bojno linijo.
Šanghaj, Kitajska. — Nova srdita bitka divja zopet zadnjih par dni za tukajšnje mesto. Boji se vodijo predvsem z artilerijo in zrakoplov] in obe strani naravnost sipate na mesto granate in bombe. Na neki točki so skušali Japonci prodreti kitajsko bojno linijo, toda naleteli so na silovit odpor. Ne samo, da so se morali umakniti v svoje prvotne pozicije, marveč od 15,000 mož, ki so se udeležili napada, jih je okrog 3000 obležalo na bojišču.
-o-
PROTI JUDOVSKE ODREDBE NA POLJSKEM
Varšava, Poljska. — Tukajšnje mesto je ojačilo svojo policijo ta četrtek, ko so judovski dijaki na univerzi zagrozili, da bodo vprizorili demonstracije proti odredbam, ki so bile ukrenjene proti njim. Začetkom zadnjega tedna so namreč vodstva vseh univerz na Poljskem izdala ukrep, da mora biti v šolskih prostorih vsak sedež zaznamovan z vidnimi črkami, ali sedi na njem Jud ali arijec. To je vodilo tekom zadnjih dni do nemirov že v par univerzitetnih mestih.
-o-
ZAČUDIL SE, DA JE ŠE ŽIV
Aurora, 111. — Na železniški progi, 23 milj zapadno od tukaj, je farmerju Donaldu Lewisu iz Hinckley obtičal truk, s katerim se je vozil. V tistem trenotku zapazi farmer, da drvi proti njemu o-sebni vlak "Zephyr". Ni bilo več časa, da bi skočil s sedeža, in tako se je farmer vdal, kakor se je zdelo, v neizogibno usodo: Zaprl je oči in čakal smrti. Vlak je švignil mimo in farmer je že gledal, od kod se mu bodo prikazali an-geljci. Na veliko začudenje pa spozna,da je še živ. Odpre oči in vidi, da stoji na istem mestu kakor prej. Pač pa je prednji del truka, s strojem vred, vlak gladko odrezal in odnesel s seboj.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
OGROMNA OBLA NA RAZSTAVI
Chicago, 111. — Med drugimi zanimivostmi, ki se bodo videle na letni chicaški avtomobilski razstavi, bo tudi velika zemeljska obla, ki bo merila v premeru 40 čevljev in bo tehtala nad štiri tone. Na njej se bodo kazale noše in pa prevozna sredstva v vseh krajih sveta. Razstava se bo vršila od 6. do 13. novembra v International amphitheater, Halsted in 43. cesta.
KRIŽEMJVETA
—	Singapore. — Neki velik nizozemski bojni aeroplan je preteklo sredo treščil v 'morje v tukajšnji bližini, pri čemer je bil ubit vrhovni poveljnik tukajšnjih nizozemskih zračnih čet, H. G. De Bruyne, in z njim osem drugih častnikov.
—	Tallinn, Eistonija. — Estonska vlada je dala zadnjo sredo aretirati kapitana in vso posadko nekega parnika, ki je vozil pod grško zastavo. Francoske oblasti so namreč javile, da je posadka ukradla orožje in municijo, s katerim je bil parnik naložen.
—	Bruselj, Belgija. — Z vso prisrčnostjo je bila sprejeta skupina ameriških vojnih veteranov, ko je prispela semkaj preteklo sredo. Napravili so obhod po mestu, pri čemer so se jim pridružili legijonar-ji raznih drugih narodnosti, ki žive v tem mestu.
-o-
MRS. ROOSEVELT OBIŠČE CHICAGO
JUŽNI KRAJI
VJKRBEH
1
Južnim državam grozi velika gospodarska izguba, ako bi se prepovedal izvoz blaga na Japonsko.
Washington, D. C. — Ako
bi se skušala Amerika pridružiti drugim državam v kaki mednarodni akciji proti Japonski, z gospodarskim bojkotom ali podobno, se bodo južne države z vso odločnostjo temu uprle. To grožnjo so zadnje dni izrazili raznih kongresniki iz teh držav.
Uradna prepoved izvoza blaga na Japonsko, ki ga ta potrebuje, bi občutno prizadela južne države. V teh državah je namreč bombaž med glavnimi pridelki. Japonski pa proda Amerika bombaža več kakor kateri koli drugi deželi, in to je tudi glavni u-voz Japonske iz Amerike. Skupno je nakupila Japonska v prvih sedmih mesecih tega leta blaga v Ameriki za več kot 300 milijonov dolarjev in od tega za skoraj 55 milijonov samo bombaža.
Vprašanje pa je, kaj bodo storile te države, ako ameriško delavstvo kot tako proglasi bojkot proti Japonski. Delavska federacija je ta bojkot že odobrila.
---o-
ROPAR PUSTIL ZA SEBOJ SLED
I
Joliet, 111. — Zadnjo sredo je policija aretirala tukaj 21 letnega Dom. Kocielko in nekega njegovega tovariša, s katerim sta preteklo nedeljo
Chicago, 111. — Mrs. Roosevelt, soproga predsednikova, j poskusila oropati neki salun v
mestu Troy. Kocielko pa je po neprevidnosti pustil v salu-nu svoj klobuk in za njim so našli zataknjena dva listka, s katerima sta se bandita svoječasno registrirala za "bank night", na katerih sta bili njuni imeni.
"Amer. Slovenec" odbija napade na katoliške Slovence in na njihovo vero; katoliški Slovenci podpirajte ga!
bo prispela 7. novembra v to mesto,kjer bo imela v Temple Sholem predavanje o "Odno-šajih posameznika do družbe." Tukajšnji župan Kelly je bil zadnjo sredo uradno povabljen od pripravljalnega odbora, da prisostvuje zborovanju in da zavzeme sedež na govorniškem odru.
-o-
POZABIL, KDO DA JE Chicago, 111. — Neki izobražen mladenič, star okrog 20 let, očividno kak univerzitetni dijak, je v oskrbi Wood-lawn bolnice, kamor je bil pripe-
spomniti, kdo je in kako mu je ime, toda, da je izobražen, se je pokazalo, ko je v štirih ljan pretekli torek, in zdravniki jezikih napisal na list papir-se trudijo, da ugotove fantovo ja: "Ne vem, kaj ni z menoj identiteto. Ne more se namreč prav."
tz <šug&$lavijm
Dve leti se bo pokorila v ječi, ker je s sekiro pobila svojega; moža, ko je pijan obležal v jarku. — Tragičen konec? novomeškega obrtnika, ki je skočil v Krko. — Številne; druge vesti iz starega kraja.
NEMČIJA RAZKAZUJE BOJNO MOČ
ga generala Franca najboljša rešitev španskega vprašanja. Med tem pa Mussolini dan za dnem odpošilja močne oddelke čet "v Libijo," kakor se uradno naznanja. Koliko teh čet gre res v Libijo in koliko v Španijo, je pa zadeva, ki ostalega sveta nič ne briga.
Ob priliki, ko je Mussolini obiskal Nemčijo, so mu naziji hiteli razkazovati svojo ogromno vojaško silo, da bo znal "duce" tembolj ceniti zvezo z mogočno Nemčijo. Gornja slika kaž^ izbrane čete, ki so paradirale pred Mussolinijem in Hitlerjem,	____________________—-
Kazen za uboj
Novo mesto, 28. sept — Danes je stala pred' novomeškim velikim senatom 31 letna Frančiška Maserkova, žena Stanka Maserka iz Zg. La-kenc, mati pet nedorastlih otrok. Obtožnica ji očita, da je 29. avg. letos v Gornjem Lakencu s sekiro ubila svojega moža Stanka, ko je pijan obležal na poti blizu svojega doma vrh klanca.
Usodne noči je šla Frančiška z možem in svojo materjo iz Gregorčičevega vinotoča iz Srednjih Lakenc domov. Njen mož je na poti zaradi pijanosti večkrat omagal in padel. Obema je pri tem grozil da ju bo še to noč zaklal.; Vlekel je iz žepa nož. Ko sta z'ena in mož prišla kakih 80 m od domače hiše, je znova om&gal in se zgrudil. Bila je temna noč, spet je začel preklinjati ženo, nato jo je pa poslal po ljudi in po luč, da ga bo spravila v posteljo. Med potjo ji je v glavo šinila misel, da je to najprimernejša prilika, da se za vedno reši nasilnega moža, zlasti, ker ji je neprestano grozil, da bo z njo in njeno taščo še to noč napravil obračun. Na domu je vzela sekiro z meter dolgim toporiščem in kos vrvi in se je tako oborožena vrnila k spečemu možu. Na tleh je ležal. Tedaj mu je zvezala noge, nato je stopila korale nazaj in kakor brezumna začela udrihati po možu. Prvi udarec, ki je presekal hrbtenico za tilnikom, je bil sam po sebi smrten. Zdaj ji je zelo žal, da je to storila...
Kakor so priče izpovedale, je bil Maserk kot sam satan v človeški podobi, ki je ženo in otroke pretepal, zlasti še 11 letnega nezakonskega sina Stanka, katerega je vsaki dan mučil in tepel. Ženo je pa pretepal zato, ker ni dovolj vplivala na svojo mater, da bi prepisala premoženje nanj. Dostikrat je celo družino v snegu in mrazu sredi noči izgnal iz hiše in grozil, da bo vse pobil. Domov je hodil vedno pijan; kar je zaslužil je vse sam zapil in zapravil, za družino se pa ni brigal. Sodišče je upoštevalo vse olajševalne okolnostr in obsodilo ženo na 2 leti robije.
-o-
Obupen skok
Novo mesto, 28. sept. — Danes proti večeru je stopal po železniškem mostu, ki vodi čez Krko 43 letni lastnik brivnice in damskega frizerskega salona Jakob Krička. Sredi mostu se je ustavil in naenkrat skočil v Krko. Ljudje v bližini in z Loke so takoj prihiteli s čolni in ga izvlekli na suho. Svojim očem niso mogli verjeti, da je nesrečnež res Krička, katerega so poznali le kot moža blagega
značaja. Kaj ga je gnalo V smrt ni znano. Ljudje vedo le to povedati, da je bil zadnje čase silno potrt.
--o----|
Z vlakom je tekmoval Hitrejši od črnogorskega vlaka je Vojin Milovič, ki je pred kratkim dobil stavo 300 din, ko je tekmoval z vlakom, ki vozi iz Novega Bara v Virpa-zar. Milovič je nedavni večer stavil s tovarišem Gjurišičem, da bo prej kakor vlak prišel na Sutorman, na znani prelaz sredi proge med Barom in Vir pazarom. Na postaji v Novem Baru se je zbralo mnogo sveta k temu edinstvenemu startu. In resnično je bil Milovič hitrejši kakor "črnogorski simplon". Vlak je zmagal progo v eni uri in 17 minutah, Milovič pa je prišel na Sutorman dve minuti prej in je ne-pobitno dobil stavo.
-o-
Smrtna kosa
V	Kamniku je umrjl p. Dionizij Dušej, frančiškan, ki je bil znan pridigar in spovednik. Rojen je bil 1. 1883 v Tinjah na Pohorju in je bil posvečen v mašnikaleta 1908. — V Ljubljani je umrla Frančiška Cedilnik. — V mariborski bolnici je umrla Ana Ko-lar, žena slikarskega mojstra stara 71 let.
-o----"i
Pod vozom Neki voznik je v Ljubljani na Marijinem trgu povozil 65 letno bivšo služkinjo Antonijo Pintarjevo, s Poljanske ceste, katero so morali radi hudih poškodb odpeljati v bolnico.
-o-
Nesreča Z Jesenic je bil pripeljan v ljubljansko bolnico delavec Henrik Lužnik, kateremu je pri delu priletel velik kos železa v nogo in mu jo zmečkal.
-o-
Kap
V	Gornji Radgoni je kap zadela g. Alojzija pl. Brann, katerega so zjutraj našli mrtvega v postelji.
Širite in priporočajte 'Amerikansk iSIovenec"!
list
>»>i

DENAR V STARI KRAJ
lošiljamo po dnevnem kuczu. Včeraj ■o bile naše cene:
V Jugoslavijo:
V Italijo
Zal
$ 6.50_
$ 1225_
$ 30,00 _
$ 57.00 -
$112,50 _ $167.50 _
Lir? . J00 . 200
. 500 4000 „2000 ..3000
Za:	Din:
$ 2.55_ 100
$ 5.00 - 200
$ 7.20 - 300
$11.65 -- 500
$23.00 __1000
$45.00 ----2006
Pri večjih svotab poseben popust,
Za izplafila, y dolarjih; a $5. poSljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85-. — Za $25. pošljite $26,00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem.
Vsa pisma pošljite na: JOH N J ERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, UL

Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 16. oktobra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, >
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
CO.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto ........................................$5.00
Za pol leta ....................................... 2.S0
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo l»to ...............................„...$6.00
Za pol leta ....................................... 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka ........................ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
- . £
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year .....................
For half a year
.......$5.00
_______ 2.50
For three months .......................— 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ................................—$6.00
For half a year _______________________________ 3.00
For three months.........................- 1.75
Single copy ...................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._
Brez naslova

Pomožni trgovinski tajnik Ernest G. Draper objavlja te dni poročilo, v katerem trdi, da je gospodarsko stanje Združenih držav na dobri stopnji. Letošnji dohodki v Združenih državah so za 10 bilijonov višji od lanskega leta. Letos znašajo dohodki vse dežele nad 70 bilijonov dolarjev. V tej jesenski dobi je sicer opaziti neki zastoj, ki pa ni znak, kakega nazadovanja, pravi Draper, ampak le znak vsestranskega reorganiziranja raznih ustanov in korporacij. Pred nami je večja živahna bodočnost. Najboljši dokaz zato je zlasti primanjkovanje stanovanj po mestih. Znamenje za boljšo bodočnost v gradbeni industriji. Vrhu tega vse železniške družbe tožijo nad pri-man j kovanjem lokomotiv in železniških vozov. Ako bo gospodarstvo šlo to pot naprej ni vzroka, da bi administracija ne balancirala svojega proračuna. — Da bi le bilo tako!	o



Zapletljajev v Sredozemlju še ni konec. Zadnji teden je bil izvršen napad na angleški rušilec Basilisk, ki je bil na straži v sredozemskem morju ne daleč od vzhodne obale Španije. Submarin je izginil in ni bilo mogoče ugotoviti, kateri državi je pripadal. Istotako je bil ustavljen in pregledan francoski parnik. To so izvršile italijanske Jadije. Očividno je, da piratski napadi prihajajo od italijanske strani. Medtem pa italijanski parniki neprestano dovažaio nove čete v Španijo. Ruski, francoski in tudi angleški parniki pa dovažajo provijant za madridske lo-jaliste. Francija grozi z odprtjem meje med Španijo in Francijo, preko katere se že zdaj veliko kontrabanti. Ako Francija uradno odpre prosto pot preko meje, to pomeni, da bo slednja zadela na Mussolini j eve načrte v Španiji in to pomeni vojno. V istem trenotku bo udarila Nemčija na Francijo in zahtevala zgubljene kolonije. Ker pride Anglija za enkrat vpoštev le na morju in ker bo Amerika prisiljena ostati na straži na Daljnem vzhodu, bo Francija v velikih škripcih, če pride do takega konflikta. Musso-linijev obisk v Nemčiji ima svoj namen in ni dvoma, da sta diktatorja naredila in sklenila točne načrte, ki jih bota izvajala stopnjema ob ugodnih momentih. Brezobzirno obnašanje Mussolinija v Sredozemlju napoveduje take dogodke.
Ker imajo premnogi naši rojaki avtomobile bo na mestu, da zapišemo tudi nekaj o takozvanih "hitch-hikers". To so pešci ali potniki ob avtomobilskih cestah, ki dajejo % rokami znamenja avtomobilskim voznikom ter prosijo za vožnjo. Sprejeti na poti kakega poznanega človeka je prijazna uljudnost. Treba pa ie biti skrajno previden pri nepoznancih. Poročila avtomobilskih klubov vedo povedati, da je na stotine slučajev, v katerih so avto-vozniki sprejeli iz uljudnosti take potnike na cesti, da jih popeljejo seboj na določen kraj, ali do bližnjega mesta, kamor so namenjeni, pa so jih taki potniki na samotnih krajih napadli, pobili v nezavest, jih okradli in jim celo avtomobile odpeljali. Zato je treba silne previdnosti, koga kdo sprejme na avtomobil. Obenem pa je voznik za takega potnika, ki ga sprejme na svoj avtomobil tudi odgovoren, če se mu kaj zgodi, če se ponesreči, ali poškoduje. Sprejemanje potnikov na avtomobil na cestah je v zvezi z veliko riziko. In to je dobro, da si avtomobilisti zapomnijo.
Po raznih poročilih naših zastopnikov znamo, da veliko naših naročnikov posojuje list "Am. Slovenec" svojim sosedom. To.je sicer vljudno in prijazno in tudi prav. Na ta način se premnogi spoznajo z listom. Ampak posoje-vati list kar naprej in to več let je pa nespametno. Časi se boljšajo, ljudje zopet bolj delajo in taki, ki so med temi, naj bi si list sami naročili. 11 živa ti "nekaj na račun drugih ni nikakor lepo. Tudi oni, ki list posojujejo naj bi take opozorili, da se naj na list sami naroče. , Na ta način taki tudi listu pomagajo. Kdor list rad bere, ga naj tudi naroči, če mu je to mogoče. To je edino prav in priporočljivo. Naročniki pomagajte na ta način svojemu listu in priporočajte svojim sosedom, ki si list od vas izposojujejo, da si naj istega naroče.
ZVONI MISIJONSKI ZVON...|
Cleveland, O.
Med važne in pomembne novice lahko beležimo tudi to, da se vrši v najstarejši po številu faranov največji ter po cerkvah najveličastnejši slovenski cerkvi v Ameriki, to je v fari sv. Vida v Clevelan-du, sv. misijon. Namenjen je da bo trajal dva tedna in vodi ga spreten in zmožen ter požrtvovalen misijonar Rev. Vital Vodušek, ki je že mnogim poznan širom Amerike.
Kaj ne dragi čitatelji tega iista in katoličani, da imamo na sv. misijon že iz naših mladih let tam v stai*i domovini, najlepše spomine. Saj so b,ili sv. misjijoni vselej nam vsem v največje veselje in srečo, v mir in zadovoljstvo vsem, ki smo jih poslušali.. Sveti misijoni so bili oživljajoča sila, bili so v' mir in spravo vsem ki so ;imeli dobro voljo in dober namen. Še se spominjam, kako je ob večerih misijona zvonil misijon-ki zvon z visokih lin in c-znanjal pomenljivi čas svetega misijona vsem ter trkal na srca zakrknjenim. *— No pa saj je že v misijonski pesmi lepo omenjen misijonski zvon, — Z nami, ki smo dospeli v Ameriko, so priromale tudi naše slabosti in napake. Zaradi teh smo v življenju prav tako potrebni svetega misijona, kot v starem kraju. Človek je že tako slabotna stvar, da vedno le k tlom teži. Duh naš vedno popušča telesu in omahuje, če nima vednega hodrila, ki mu da moč, da se more zadostno upirati telesu. In ta bodrila so sveti misijoni. Plamen, ki nam ogreva duh, se pri svetih milijonih na novo razgori in pri njemu se ogrejejo naša srca in dobijo moč zoper težave našega življenja. — Nekateri, ki se svetega misijona ne ude leže, nimajo o pomenu svetega misijona niti pojma; drugi, ki so premišljevanje o veri položili na stran, se za misijon sploh ne menijo ne. Pa da bi bilo samo to. Taki se iz teh, ki se udeležujejo misijonskih pobožnosti celo norčujejo in jih pomilujejo. Po tem se vidi, kam človek zajde v svojem svobodnem življenju. — Vidimo nasprotje dveh rojakov. Oba sta prišla iz iste vasi, mogoče celo iz iste družine, pa sta sq tu v svobodnem življenju razšla na popolnoma različna pota in mišljenja glede vere in posmrtnega življenja. Tega je kriva svoboda, katero je Vsemogočni dal človeku, da lahko stoiki kakor hoče, lahko živi in hodi po zemlji kakor mu drago. Človek je tu svobodo izrabil in pozabil na nekaj, kar je najvažnejšega, namreč na 'to, da Ima dušo,
ki je od Boga neumrjoča in katero bo Bog enkrat tirjal od njega nazaj. Težak bo takrat odgovor za življenje na svetu, za dobro ali slabo. — Bil je Bog tako dober, da je prišel sam na zemljo, se učlo-večil, postal enak ljudem, pa je svojo božjo mogočnost pričeval s čudeži, nazadnje strašno umrl za nas, ker je radovoljno prevzel na se vse naše grehe in slabosti, samo da ljudi prepriča in jih pridobi za se, da bi ga priznali; mu bili hvaležni in udani. Vse to je sam razodel in učil in vse je izpričano v knjigah ter ni mogoče tajiti. Zgodovina sv. cerkve vse to potrjuje, pa vendar človek noče tega verjeti. Posmehuje se in norčuje, taji in zavija ter se zvito izgovarja in odklanja od sebe vse to ter živi kakor ži val, ki nima razuma. — Pa glede onih, ki se ne zmenijo ne za to ne za ono, bi še nekako bilo, toda med nami so ošabneži, ki govore da ni Boga. Da to svojo trditev utrjujejo, se oprimejo vsega, kar bi jim služilo v dokaze za to njihovo brezmiselnost. Da, celo v potu svojega obraza delujejo na to, da bi prepričali sebe- in druge, da ni Boga, da se ga ni treba prav nič bati. Reveži so to, ki so daleč zašli od prave resnice; slepi so in slepi bodo ostali, ker so zašli iz luči v temo in v temi na kriva pota; izgubili so se in ne vedo kaj so storili. — Sveti misijon je za vse, za dobre in slabe. Za dobre da bi v dobrem napredovali, za one pa ki so v zmoti, da bi se vrnili k Rejsnici. Zaradi tega misijonar, kakor zvon vabi vsaki dan rekoč: Povejte še drugim naj pridejo sem; hvaležne se bodo čutili. Mir, za dovoljstvo in sreča se bosta vselila v srca vsem, ki se bo do misijona udeležili. — Ka^ ko veselo je videti veliko cerkev, polno vernikov. Kakor lačni uživajo slastno hrano in željno sprejemajo pridigarje-ve razlage naukov in resnic. Povejte mi, če je kje drugod v katerikoli družbi na svetu večje edinstvo kakor je vselej v cerkvi pri razlaganju svetih resnic.
Res je, misijonski čas je dragočen čas tem, ki ga znajo ceniti in ki se potrudijo, da si ga obrnejo v prid večnega plačila. Zakaj bi torej ne šli k svetemu misij an u ? Zakaj bi preslišali zvon, ki tako glasno kliče in vabi? Ta zvon, ki je zdaj misijonski zvon, bo še enkrat zvonil, zvonil zadnjikrat nam v slovo, ko nas bo spremljal na zadnji naši poti v neznane večnost. Truplo se bo ustavilo pri grobu, duša pa bo šla dalje, kamor si je zaslužila. Zvon je storil svoje, tudi misijonar je svoje delo opravil
in zaključil; človek je svoj tek končal. — Truplo že počiva v grobu, čakajoč vrnitve duše, ko pride in se združita ob poslednji sodbi'. Takrat' bomo šele vsi prav spoznali sadove svetega misijona.
"O srečni in zlati čas svetega misijona..." prepevaju pevci in vsi udeleženci. Res, srečni ljudje, ki smo ga dočakali. Koliko jih je že v grobeh, kamor so legli — mnogi mlajši od nas. Njim je že odzvo-nil misijonski zvon in jih od premil domov po plačilo ka-koršnega obeta sveti misijon. Tudi nam vsem bo slednjič zazvonil zvon v slovo in nas prav tako spremil domov, kakor se glasi zvonikarjeva pesem: "...Utrujen se vl.eže na pare trpin. — Zvonovi zvonite, domov ga spremite; gre z dela in teže Adamovi sin." — Zvon je storil svoje, ko je vabil, misijonar tudi svoje ko je opominjal, učil in prosil. Ali smo pa mi katoličani storili po svojih dolžnostih? Čast vsem, ki so se klicu in vabilu odzvali!	A. G.
govoru novemberske seje se ni od dotičnega društva storilo ničesar. Prišel je mesec januar 1937 in naše društvo je poslalo 3 zastopnike z namenom, da spravijo to stvar v tek, kjer sedaj je čas zato in da se po pravilih uradno združimo, a bilj; smo brez uspeha, kajti zaželjenih uradnikov ni bilo doma. Po naročilu seje so naši zastopniki isti mesec ponovno skušali priti v dotiko z odborniki sosednjega društva, ali tudi to pot ni bilo vspeha, tako je čas za združitev bil pri koncu, in nobenega formalnega združenja ni bilo.
Prišel pa je prvi februar, mesec volitev,in sosednje društvo skliče sejo treh društev, katere so se vdeležili 3 zastopniki našega društva, sosednjega društva pa je bii navzoč celi društveni odbor, tretji pa je imel 2 zastopnika.
Dogodki
Slovenci po Ancrild
Obisk z Minnesote
Chicago, 111. — Pretekli torek nas je obiskala- Mrs. Jo-hana Babnik z Eveletha,Minn. Mudila se je na obisku pri svojih hčerah v Milwaukee, Wis. in nato napravila obisk še v Chicagi in ob tej priliki obiskala tudi naše uredništvo in tiskarno. Za prijazni obisk smo hvaležni.
Rojenice
Cleveland, O. — Vile rojenice so pred kratkim obiskale družino Mr. in Mrs. Andrew Plašček in jima podarila krepkega sinčka - prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Aj-
DOPIS ČLANA S.N.P.J.
Gillespie, III.
Cenjeni čitatelji listov "Amerikanskega Slovenca" in "Prosvete" vem da se Vam bo čudno zdelo kako je to, da sem se zatekel k listu, ki ni moja lasnina a svoj lastni list pa preziram. Pa temu ni tako. Skušali ismo , parkrat z društvom v celoti spraviti par dopisov v javnost, ali vedno brez uspeha, dasi ravno so bili pošteni in resnični, podpisani od odbornikov in z društvenim pečatom.
Vem, da bom s tem izgubil marsikaterega prijatelja ali dolžnost do prizadetih me veže, da spravim dotično zadevo na svetlo kar smo povedali gl. uradu SNPJ. da če ne drugje Pa v ameriškem tisku. Torej vsi tisti, ki mislite kaj ugovarjati prosim vas, da stvar prej. premislite, da bote na jasnem, kako se je vsa stvar vršila potem pa drage volje pišite kar hočete, mene ne bo nikdo prepričal, da se niso kršila pravila SNPJ. ve-doma od prizadetih funkcionarjev, in s tem nas prisilili se obriniti v njim neljubi list.
Kmalo bo leto okoli. Bilo je namreč tretjo nedeljo v novembru 1936, od bližnjega društva pride 5 zastopnikov na našo društ. sejo z naznanilom, da želi da bi se naše društvo združilo z njimi za dosego po pravilih predpisanega članstva in volitev skupnega delegata za 11 redno konvencijo SNPJ. Mi, tukajšnje društvo, je pristalo na to, da ko prid.e čas zato, da smo se pripravljeni združiti, pod nekaterimi pogoji, nakar so zastopniki pristali in •sicer ko pride čas zato, da se skliče sejo obeh društev na kateri bodo zastopniki razpravljali o pogojih obeh društev in tako prišli do sporazumu in uradnega združenja. Meseca deecmbra je naš tajnik o-pozoril sosednje kot vodilno društvo, da naj podvzame korake za združitev, ali po do-
Prvo vprašanje naših7astop-nik; ~ RoJenice 80 se tudi ogla" nikov, ako že ni prepozno se združiti v mesecu februarju kot pravila predpisujejo je propadlo. Prišla je zahteva našega društva, da bi se volilo doma, to je, vsako društvo zase je tudi propadlo, in tako je šlo naprej, naši zastopniki se niso strinjali s tem in naznanili, da niso za združenje.
Na 5-tega februarja je bila sklicana izvanredna seja našega društva in na poročilo zastopnikov je sklenilo, da se ne združi, ker je itak prepozno in da se uradno obvesti sosednje društvo o sklepu naše seje. Zapisnik skupne seje katerega je prejelo naše društvo, je po poročilih naših zastopnikov tudi pomanjkljiv.
Ker se pa sosednje društvo ni zadovoljilo, da smo mi odklonili združitev, so šli svojim petom naprej, kakor da smo se združili in izvedli volitev, ne da bi nas opozorili na to, niso pa nam poslali nobenih glasovnic, niti njiso nam na-znfariyi izid glasovanja, 'kar mi še danes ne vemo kako je glasovanje izpadlo, kar bi po pravilih moralo biti.
Gl. predsednik in gl. tajnik sta obvestila naše društvo da (Dalje na 3. str.)
sile pri družini Anton Urbas Jr. in jim podarile zalega sinčka.
Himen
So. Chicago, 111. — Danes v soboto 16. okt. se poroči v naši cerkvi sv. Jurija Miss Anna Po-renta, hči znane katoliške družine Mr. in Mrs. Andrew Porenta z Avenue N, ki so tudi dobri naročniki Amer. Slovenca. Mladi nevesti in ženinu želimo vso srečo in blagoslov na potu zakonskega življenja.
Podlegel
Lorain, O. — Zadnje dni je v bolnišnici preminul za poškodbami, ki jih je dobil ko ga je povozil neki avtomobil rojak John Vidošič.
Poroke
Sheboygan, Wis. — Danes, 16. okt. se poročita v tukajšnji slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda Miss Amalia Povše in Mr. Joseph S.terk. — V soboto 9. okt. sta se poročila v naši cerkvi Miss Gene Virant in Mr. Victor Repenshek. — V soboto 2. okt. je pa bila v naši slovenski cerkvi poročena Miss Helen Smerke, hčerka znane slovenske družine Mr. in Mrs. Anton Smerke. — Vsem novoporočencem naše čestitke.
DA NE POZABITE
posebno rojaki na North Side —
Trgatev
imamo v slovenski dvorani fare sv. Štefana v Chicago
DNE 17. OKTOBRA - TO NEDELJO
Na Vašo željo Vas spomnimo na to veselico; iskreno ste nam vabljeni in dobrodošli.
Vsako leto nam je dan trgatve dan veselja, naj bo še to leto.
Pridite vsi, od vseh strani. Zabava se prične ob sedmih zvečer.
Igra domača Foysova orkestrana. — Vstopnina — 25 centov.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(124)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Ricc BlllTOUgllS
Ko se jc Tarzan prebudil iz globoke nezavesti v katero je padci po silnem padcu z visokega drevesa, je opazil okoli sebe več pritlikavih črncev, ki so ravno dovršili svo.ic delo nad njini in z zadovoljstvom potrdili, da 80 ga dobro zvezali. Tarzan je hotel stegniti svoje ude, a je začutil, da je pove-
fen«
Naj si je še tako prizadeval da 1»i vata! ali si kako pomagal, ni mogel ganiti ne «c rokama ne 7. nogama. Spoznal je, da so ga pritlikavci dobro povezali- Nato so se zbrali okolu njega in se začeli posvetovati, kako bi ga spravili v naselbino, da ga ob prvi pri-Jifci uutqrijo in seved^ tiuli jlojejo..'.
. . . Visoko na drevesu je čepela mala Opica Nkimu, Vedela je, da ne more svojemu mojstru nič pomagati, zato je silno žalostno gledala,, kaj delajo grdi črnci s Tarzanom. Nazadnje je videla, da so ga' obkolili in prepričana j« bila, da ga bodo ubili- K.aj naj sed ij rupiavj mulj otjica .brej svoje£,j varuha? . > •
V tem so se črni pritlikavci toliko pogovorili, (ki spravijo belega velikana v eno svojih koč. Prijeli so ga in ga na pol nesli, na pol vlekli ter ga kot jetnika spravili v eno svojih koč. Tako je Tarzan, velik poglavar džungle prišel v roke divjim majhnim črncam, ki so obenem bili i.tiastni ljudozrci.
Sobota, 16. oktobra 1987
•AMFR'K AN«KI nvrNFf
Stran
BOŽJE ROKE SO MOČNEJŠE, KO ROKE ZDRAVNIKOV
V Lurdu, 30. avgusta 1937.
Iščem gospodično Desmont. Neka strežnica mi smehljaje se pravi: "Postelja št. 100" in me odvede tjakaj. Toda postelja je prazna in gospodična, držeč ŠKatlo v rokah, me glasno in krepko vpraša: "Koga iščete, gospod?" "Gospodično Desmont". "Saj to sem vendar jaz" mi odgovori in se z živahnimi kretnjami obrača k bolničarki, ki ji donaša popotne zavoje. Vem, da se vse ozdravljene osebe izvrstno spominjajo in da so vse živahne in da vse glasno govorijo, kakor gospodična Desmont. Vendar, ko sem zvedel, da je ta gospodična v Lordu že u-mirala, sem bil še posebej izne-naden.
Gospodična Desmont ima mnogo opraviti. Rečem ji: "Gospodična, povejte mi, prosim, svoje točno ime in bolezen, ki ste jo imeli. "Vam bom vse napisala." Vzame iz prtljage kuverto in mi napiše: "Marija Te-i'eza Desmon, stara 44 let, sta-nuje v Suresne, okraj Seine, Avenue des Conferences, številka 8. Ozdravila od tuberkuloze na obeh straneh pljuč in baci-larne peritonize — 21. avgusta ob 9 dopoldne.''
"Ej, gospodična Desmon; če mislite, da me boste s tem odpravili in da se bom zadovoljil s tem listkom, se jako varate. Saj imam v svoji domovini veliko ljudi, ki ljubijo Marijo in radi berejo o njenih milostih, a je tudi takih, hvala Bogu malo, ki naše Gospe ne marajo in jim je treba prijateljsko razložiti in opisati dejstva. Oni pa naj potem sami presojajo. Jaz sem junaško izpraševal daljo:
Marija Tereza Desmont je u-boga bajtarica. Nalezla se je tuberkuloze, bolezni siromakov. Mučila se je z jetiko več ko 7 let. ■Nima ne očeta ne matere, samo sestro, ki pa se ne strinja z njo v verskih stvareh. Bolezen' pa je stalno napredovala. Jetika se je polastila obeh strani pljuč in ji dalje ugonabljala pljuča.
Lani je bila vse leto primora-Na ležati v postelji. V Lurd je Prišla iz bolnišnice Maison de Sante "La Consalation" v Su-resnes (Seine). Njeno stanje je bilo tako težko, da je smela potovati samo z ' belini vlakom". "Kdo vam je plačal pot?" Desmon tova je poiskala v torbici in mi dala pismo, rekoč. "Berite!"
Videti je, da sem s svojimi vprašanji že preveč nadlegoval &dč. Desmontovo. Zanjo je to Popolnoma razumljivo in logič-no> da v Lurdu ozdravljajo ljudje nenadoma, tudi od najhujših bolezni, kjer je vsa zdravniška veda brez moči. Zakaj torej toliko vprašanj ? Bog more ozdra-viti vsakogar, pa bodi da je to b>esmontova, ali kdo drugi, to je njej vseeno! Poglavitno je, da se izvrši božja volja! Preberem Pismo. Neka dobra duša, gospodična S. Rarmand, Ville St. Jo-SePh, le Banche (Savoie) pl^ča zanjo potne stroške v Lurd, ker tte more letos sama iti na romale. Zeli ji ozdravljenja in se Priporoča v molitev. — Krščan-s^a ljubezen je torej še živa!
Vrnem i i pismo in jo spet izpisujem. Zvem, da je potovala v Najhujših bolečinah. V Lurd pripeljali z nacionalnimi
so fr£
loškimi romarji 19. avgu-
sls •
v ' Ki sicer nezavestno. Neza-estno so tudi prenesli v bolniš-V1®0 "Naše žalostne Matere bož-,ie - v dvorane "Naše Gospe od Sedem žalosti". V bolnišnici sko-aJ umira. Razumljivo, da bolni-Ca več mesecev ni drugega u-v!Va'a, ko po nekaj kapljic teko-Cln- Vsa dvorana je sočustvova-a z njeno hudo boleznijo in mi-Sll!j so že na smrt. v. J,rišla sem v Lurd, da izvr-8lni voljo Matere božje. Nisem Prosila za ozdravljenje; izročila Sem to popolnoma naši Gospe, IUlJ °na k tori kar hoče. Meni je ';°eno, ali ozdravim ali ne„ da ,fe le izvršila božja volja."
'In potem?"
"No, potem sem bila v hudih bolečinah prenešena v votlino. Dne 21. avgusta ob devetih dopoldne so me dali v vodo, ker se sama nisem mogla niti zgeniti. V vodi sem se nenadoma onesvestila in začutila take neznosne bolečine, kakor da bi imela živ ogenj v telesu in kakor da so me položili v plamene in ne v vodo. Vsak hip sem mislila, da bom umrla od teh strašnih bolečin. Toda nenadoma so odšle bolečine in vse slabosti. Občutila sem neko moč v sebi, ki me-je tirala, naj vstanem in se prepričam, da sem zdrava. In ko so me drugi dvignili, da me odneso iz votline, sem se oprla na noge, stopila, šla iz votline sama in se sama oblekla."
dne uživala hrano, kot vsak zdrav človek in tek ji je ostal še do sedaj, da je neprestano lačna. Vedno hodi po bolnišnici sem in tja. In bila je na smrtni postelji, ko so jo pripeljali v Lurd! Zvem tudi, da je članica kongregacije Apostolata molitve in društva in propagira za delovanje afriških misijonov. Misijonstvo ji je zlasti pri srcu. Videl sem, kako je gdč. Desmontova energična, kar sem opazil že takoj v začetku. In resnično, treba je bilo velike e-nergije, da je prenašala 7 let tuberkulozo in se pozneje še popolnoma vdala v božjo voljo! Zdaj se bo vrnila domov, a potem odide v Afriko.
"Kot redovnica?"
"Ne, kot navadna služkinja pomagat redovnicam v misij o-nih in negovala bom bolne črnce iz ljubezni do Boga."
Medtem mi pokaže ga. bolničarka, znanka iz Urada za kon-statacije, posteljo, kjer je bila gospodična Mierge.
Približam se ji. Na postelji sedi in počiva ženska oseba, suhega obraza in suhega telesa, moli rožni venec.; mirna je in zbrana, neprenehoma se smehlja. Razložim ji pomen svojega obiska in prosim, naj mi da vse podatke: "Mierge Rosina, rojena 12. junija 1902 v Ferte St. Aubein (Loiset). Samska, siromašna, ima še mater. Bolna ,i.e bila neprestano 15 let, vedno je imela bolečine. Zdravniki na noben način niso mogli ozdraviti njene bolezni, in muke v ledvicah in črevesju. Pred 5 leti so slednjič ugotovili, da ima hud primer interokolita s kolibacilozo. 2e pet let ni mogla hoditi niti ni šla s postelje. Njena usoda se je vrtela okrog pustelje in nosilnice. Neprestano je imela hude napade. Poslednje 4 mesece se je bolezen tako poslabšala, da se je mogla hraniti samo s čajem, kavo in juho. V težkem stanju so jo pripeljali v Lurd. To je glede njenega telesa. A duševno? Verna in vdana v voljo božjo!
"Toda gospodična, vaša bolezen vas je tako zelo mučila; brez dvoma ste molili za ozdravljenje?" Ona se je nasmehnila s svojim mirnim smehljajem, poigrala se je z molkom in odgovorila :
"So ljudje, ki si ne želijo biti zdravi. Ali mi verjamete, da sem večkrat molila za spreobrnjenje svojih ljudi, kakor pa za svoje zdravje? Ena človeška duša je več vredna, kakor moje zdravje!"
Vidim, da je blaga in tiha duša, iskrena in odkritosrčna.
Ali mi morete še kaj povedati?"
Gospodična me milo pogleda in se nasmehne.
V tem je prišla ga. bolničarka, znanka iz Urada in je rekla: "Povejte gospodu prav vse, to je za naše katoliške liste."
Gospodična Mierge pravi: "Veste, gospod, ko sem videla ono gospodično v modri obleki, (pokazala mi je Desmontovo) kako umira, kako trpi, kako se zdaj pa zdaj onesvešča, sem triku,j v Lurdu prosilo sveto Devico, da, če jc meni namenila ozdravljenje, naj ga rajši pode.
mussolinijev sin v ameriki
2c letni Vittorio Mussolini (na desni), sin italijanskega diktatorja, ki točas-no biva v Zed. državah, ne po diplomatskih poslih, marveč, da proučuje f.neri-ško filmsko industrijo in po njenena vzorcu nato izboljša domačo v Italiji.
li njej."
"Pa to je vendar gelč. Desmontova" ji pravim. "Res je, ozdravela je," mi odgovori gdč. Mierge. "A isti dan, ko je ona ozdravela, sem se sama zavedela, da sem zdrava."
"Kako, v votlini? Takrat, ko je bila procesija? Kje?"
"Seveda, isti dan, v petek. Ko je ona ozdravela, niti vedela nisem, kako se piše, rne je nehalo boleti. Čutila sem, da morem vstati in hoditi. Poskusila sem stopiti na noge in prepričala sem se, da sem bila zdrava in poleg tega sem začutila, da sem lačna. In opoldne sem spet vse jedla. Ko že štiri mesece ne jem nič!" "Pa zakaj ?" "Nimam nobenih bolečin, hodim, venomer sem lačna, nobenih znakov bolezni nimam." "Torej vi ste želeli in prosili Marijo, da bi o-zdravela ona gospodična, pa sta
ozdravele obe?!"
Gospodična mi odgovori samo s smehljajem in ljubeznivo gleda proti Desmontovi, ki prav glasno razpravlja o nečem z nekim duhovnikom ih živahno maha z rokami.
Glejte krščansko ljubezen! Petnajst let je bila bolna, pa zagleda svojo sestro v Kristusu, ki trpi pa ponudi svoje zdravje Bogu za njeno ozdravljenje ,a se ji pri tem ne zdi niti vredno, da bi vprašala dotično za ime in jo zmeraj imenuje le 'gospodično v modri obleki'! Zanjo je poglavitno njen bližnji, ki trpi.
Kolikor se čudim tem primerom ozdravljenja, se še bolj čudim tem izrazom ljubezni do bližnjega in žive vere! Glejte, kako sta se tukaj spojila dva primera, spojila z žrtvijo in molitvijo!
—Dr. Zudenigo.
ZA NAŠE GOSPODINJE
delo NA VRTU PRED ZIMO
Izpraznjene grede treba pre lopatiti in jih pustiti čez zimo ležati v grudah. Te grude skozi in skozi premrznejo. Prst bo spomladi prhka kakor pepel. Pokrivati zemljo z gnojem nI priporočljivo. Če pa spravimo gnoj pod zemljo, ga spomladi dobimo, ko lopatimo, zopet na površje. Zato jesensko gnojenje ni na mestu. Občutljivi mladi grmiči se povijejo s slamo, smrečjem ali dračjem. Drugi grmiči se povežejo, da jim sneg ne polomi visečih vej. Cvetlice, ki potrebujejo odeje, se pokrijejo z listjem, slamo, smrečjem ali drugimi vrtnimi odpadki. Dokler ni občutnega mraza, ni treba debelejše odeje. Vrtnice se polože v zemljo in se pokrijejo s smrečjem ali suho prstjo. Čez smrečje ali prst se položi gnoj, da je večja gorkota.
-o-
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Dušeno meso Kos govejega mesa (funt in pol ali dva funta) dobro potolči in osoli. Dobro zmešaj žlico sirovega masla, malo naribane li-nonove lupinice; zelenega peter-šilja in drobnjaka.. V meso vrezi z ostrim nožem več lukenj in vanje namazi zmešano sirovo maslo. V kozi razbeli mast in prepraži eno drobno zrezano čebulo, položi meso na čebulo, dodaj nekaj zrn popra in dva zre-zana korenčka. Kozo pokrij in duši, da se meso zapeče. Ko je zapečeno, prilivaj po žličkah pol pajnta rdečega vina. Meso večkrat obrni in ko se sok poduši, prilij spet malo vina; tako duši, da postane mehko. Nato deni meso na topel krožnik in ga zre-ži na poljubne kose, na sok pa potresi dve žlici moke. Ko moka porumeni, po potrebi še malo za-
li j z vodo ali z juho in ko dobro povre, pretlači na zrezano meso
in daj z makaroni na mizo. *
Peče-a cvetača (karfijola)
Dve cvetači skuhaj v slanem kropu. Kozo ali pred ognjem varno skledo dobro pomaži s sirovim maslom in vlij dve žlici smetane v skledo. Kuhano cve-tačo zreži na kose in jo na gosto zloži v skledo. V lončku pa žvrk-Ijaj pol pajnta sladke smetane in dve jajci, žvrkljano polij po cvetači, potresi povrhu z drob-tinami, nato peci približno 20
in soli. Vse skupaj dobro zmešaj, z žlico izreži drobne krofe ter jih na vroči masti ocvri. Ocvrte krofe ne zlagaj drugega na drugega, ker se potlačijo in izgube lepo obliko. Ko so gotovi, jih daj hitro na mizo. Če jih hočeš dati kot močnato jed na mizo, tedaj primešaj k testu žlico sladkorja v prahu in ko so ocvrti, jih posuj še s sladkorjem.
-o-
PRAKTIČNI NASVETI
Stare zamaške, ki so postali črni ali celo plesnjivi, lahko spet uporabiš, če jih prekuhaš. Zamaške daš v lonec in naliješ nanje kropa. Na zamaške daš pokrovko, ki pa mora biti manjša od lonca, da pritiska zamaške v vodo sicer plavajo po vrhu in se ne prekuhajo dobro. Ko so za-maški vreli četrt ure jih deni čez noč v.mrzlo vodo, kateri si dodala žlico solne kisline (s solno kislino previdno postopaj). Drugi dan zamaške v čisti vodi operi in jib na zraku posuši. — Če so zamašiti bolj slabi in prepuščajo zrak, jih deni za nekaj ur v tole mešanico: V dva kvar-ta mlačna vode raztopi 10 grabnov želatine in 15 gramov glicerina. Potem zamaške na zraku posuši. Če so pa znma-ški preveliki jih ne reži z nožem, temveč jih s steklenim papirjem zdrgni, da postanejo manjši. Zamaške pa s katerimi zamašiš take tekočine, ki se rade »primejo,kakor gumi, kl^ej in siično, pred uporabo namaži z oljem, in z lahkoto boš o d mašil a tako steklenico.
*
Če peres rdeče volnene obleke, kapice, jopice, primešaj zadnji vodi, v kateri izpiraš, malo vinskega kamna (dobiš v drogeriji) in barva se bo o-svežila.
Če imaš nove čevlje in te
podplati v njih pečejo, tedaj zbriši znotraj čevlje s krpo, namočeno v špirit. Nato čevlje po-, suši. To ponovi dvakrat do trikrat in te podplati ne bodo več pekli. Če pa to ne pomaga, daj čevlje h čevljarju in naj ti izmenja podlogo na podplatih.
*
Svilene bluze, obleke, peri in izpiraj vedno v mlačni vodi. Vodi primešaj zdrobljeno milo (kakor luks in podobno) in ne mencaj preveč svile, marveč le bolj tlači, in ko izpiraš, je ne ožemi, ampak samo otisni. Zadnji vodi dodaj malo boi'aksa. Potem svilo zavij v suhe krpe in
še vlažno zlikaj.
*
Neprijetni dražljaji kože in srber je, ki ga povzročajo spušča j i po nekaterih jedeh, kakor jagodah, rakih, ribah, oblažiš,
minut. Daš kot predjed na mi- če se večkrat na dan umijes z
zo.
Krompirjevi krofi
Dva funta krompirja operi, olupi in ga zribaj v mrzlo vodo, nato ga skozi čisto krpo ocedi in ožmi. Eno zemljo namoči v mrzlo mleko in ko se je razmo-čila, jo mešaje prevri in nato pretlači skozi sito k krompirju.
vodo kateri dodaš malo limono-vega soka ali pa kisa. Obenem užij večkrat jedilno sodo.
--o-
Injekcije morfija za ublažitev bolečin in odpravo nespečnosti je uvedel 1857 Anglež dr. Aleksander Wooth.
-o--
Oglasi v "Amcr. Slovencu"
Dodaj eno jajce, dve žlici moke imajo vsikdar uspeh!

NAZNANILO
preselitve na novi naslov objavlja:
DR. JOSEPH E. URSICH
SLOVENSKI ZDRAVNIK in KIRURG
ki je doslej ordiniral na 2000 W. Cermak Road, in se je preselil in ordinira zdaj na naslovu
1901 W. Cermak Rd.
Chicago
Njegove uradne ure bodo: Od 1 do 3 ure popoldne in od 7 do 8 ura zvečer izvzemši ob, sredah.
Uradni telefon: CANAL 4918 Rczidančni telefon: La Grange 3966
— Po dnevi na razpolago celi dan v uradu. —


IZ SLOV, NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. str.)
mora vsako društvo naznaniti v gl. urad kedaj in z katerim društvom smo se združili,ako ne so združitve neveljavne, in ker se naše društva ni nikoli združilo tudi ni naznanilo nobene združitve v gl. urad: tako smo ostali nezdruženi. Sosednjemu društva pa, ako mu je resnica ljuba, njih odborniki lahko potrdijo, da se je v resnici tako godilo.
Toliko med" društvi na kratko povedano, imamo pa še" dosti podrobnosti za pisati, ako heče kdo ugovarjati temu poročilu le pridi na dan in sicer v "Prosveti" sem pripravljen odgovarjati. Samo pridite ven odkrito brez vsacih zavijanj.
Ker mislim še nadaljevati med društvom in gl. uradom, zato že sedaj vprašam gl. predsednika in tajnika, ali še vedno trdita, da je bilo naše društvo po nekomu zastopano na zadnji konvenciji, akorav-no se nismo z nikomur združili, ne volili in ne v gl. urad naznanili, kar so zahtevale pravila' in ali morete nas prisiliti, da se moremo podvreči obstoječim pravilom, ako jih mi ne priznavamo? Bo li Pro-sveta dala vam malo prostora za odgovor na zgorajšnje vprašanje? Drugi teden se pa zopet oglasim.
John Rugeh
; ' 900 N. Clinton St.
Gillespie, 111.
E0?

ŽE
383
O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE
So. Chicago, 111.
Sedaj imam pa spet nekaj poročati iz naše naselbine, zato bi vas prosil, da pazno preberete. Najprej vam hočem omeniti o naši vinski trgatvi, ki bo v nedeljo 17. okt. zvečer. O tem ste že slišali oznanilo v cerkvi, pa tudi novinar je o tem že narkrat o-menil in torej ni nikaka novica, ampak samo prijazno 0-pozorilo in vabilo, da se vinske trgatve udeležite najmair vsi ki to berete, potem pa še to, da drugim poveste, ki mor da teh vrstic ne berejo. Trgatev bo namreč za cerkev, tc je, čisti dobiček bo šel za ne. šo cerkev. Veste, da cerke\ vedno potrebuje nekaj, seda; to, sedaj drugo. Zima je tukaj, treba bo kurjave. Prejšnja leta, kc je bila v deželi prosperiteta, smo dobili vsake zimo za našo cerkev celih štirideset ton premoga popolnoma zastonj in ga je darovala takoimenovana "Illinois Steel korpcracija". Kolikor je bol; depresija pritiskala v deželo in tlačila delavce, tako se je tudi to darilo manjšalo od leta do leta in tedaj, ko bi te pomoči najbolj potrebovali, je bilo to darilo popolnoma u-maknjeno. Tako sedaj ne dobimo nič več. Zato si moramc pač sami skrbeti za premog, če hočemo, da bomo v cerkvi vsaj nekoliko na toplem, Torej, tudi za to bo šel del dobička vinske trgatve. Poleg tega. ste gotovo že opazili, da se popravlja zvonik. Ta in on; morda misli, kaj pa spet to? Pa veste, je petreba popravila. Dež in sneg in zima, pa tudi vročina in tu pa tam vrabci, skratka zob časa, je polagoma izluščil izmed opek malto, zato se vsako leto kažejo večje luknje med epeko. Čc bi stvar tako pustili, bi se nam začela cerkev, oziroma zvonik, šča-soma rušiti. Kaj bi bilo potem, to vsakdo ve in kakor razumni tudi pripezna potreba popravila. Za zvonikom bo prišla na vrsto, menda prihodnjo pomlad, spredj a stena cerkve, kjer se tudi že preveč razločno vidijo luknje med 0-peko. T.udi to je potrebno da se čimprej popravi, toda treba bo počakati, da pridemo do financ. Če pa^no ogleduje-
te še druge stvari pri cerkveni stavbi od zunaj, boste še marsikaj našli, kar potrebuje nege in popravila. . Zato se vam ob tej priliki tudi kar najtopleje priporoča cerkveni bazar, ki bo prihodnji mesec, kar bo že v cerkvi ZE CciSčl oznanjeno. Tudi pri bazarju bomo mogli vsi pomagati in delati vsak po svojih močeh, da dosežemo uspeh. Sicer bosta morda rekli, da to ni no^ vinarjeva zadeva, pa upam, da mi ne boste zamerili, da tudi jaz o tem malo zapišem, ker pač čutim, da je vse to zadeva nas vseh skupaj, torej tudi vsakega poedinca. — Končam s tem in vas navijuti-neje povabim na veselo vinsko trgatev v nedeljo zvečer po večernicah. Vstopnina bo samo 25c za odrastle, za otroke 10c. V dvorani si boste pw lahko privoščili sladkega grozdja in okusnega sadja, kolikor vas bo pač volja, ali kolikor vam bo vaš žep dopuščal, če boste pred odhodom z doma kaj vanj dejali. Nasvidenje pri trgatvi.
Novinar
-O-
dan Schwab©vih
BOOSTERJEV
Chicago, 111.
V soboto večer dne 23. oktobra priredijo v dvorani sv. Štefana šesti letni ples ali veselico takozvani Schwabovi Boosterji. Kaj pa je to za ena reč pravi marsikdo "Schwabovi Boosterji". To je klub, ki mu načeluje naš rojak Mr.
Jack Schwab, demokratski Precinct Captain \ 27. pre-cinktu 21. warde ki ima organiziran svoj krožek, kateremu predseduje in ga vodi Mr. Jack Schwab. Natančen seznam vseh članov toga kluba je naveden v programu, ki je zelo obširen. "Schwabs Booster Club" je izdal tudi letos zelo obširen pregram, ki vsebuje 84 strani berila in 0-glasov. Izdati tako obširen program vsekakor ni mala stvar, če se pomisli, da jc še vedno dobiti oglase zelo te^ ko. Toda Mr. Schwab jih dobi, ker ima veliko vrsto znancev in prijateljev v vrstah bu-sinessmanov in drugih odličnih mož v svojem okrožju.
Mr. Jack Schwab in njegov Precinct se nahaja med Wol, cott in Ashland avenue in od južne strani West Cermak Road lo kanala ali do Blue Island -•venue. V tem svojem Pre-cinetu, kakor tudi po drugih Precinctih se Mr. Schwab kot-zastopnik stranke zelo trudi v premnogih slučajih,da ljudem pomaga v raznih težavah, bodisi glede davkov, ali v slučajih na sodnijah itd. Zato ima mnogo prijateljev, kj sc. mu izkažejo hvaležni ob takih slučajih.
Iz tega razloga 111 pa ker je Mr. Schwab Slovenec je za priporočati, da ga znanci in prijatelji obilo posetijo v soboto večer dne 23. oktobra na letni veselici Schwabovin Boosterjev. Zabave bo obilo za vsakogar. Na svidenje to-1-ej v soboto 23. oktobra v dvorani sv. Štefana.
Slovenski volilec
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
gi ran Q
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 16. oktobra 1937. 1
r
Mi
"Dušica
99
t
i
ROMAN
H—I
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu«
In nato se je sklonil k Margareti in njegov pogled se je topil v njenih velikih, sinjih očeh.
"Percy!" je šepetala, vsa zardela. "Če
bi ti vedel —!"
"Vem — vse vem!" je dejal neskončno
nežno.
"In — mi odpustiš?"
"Ničesar ti nimam odpuščati, srček! Tvoja požrtvovalnost, tvoja vdanost, ki jo, ah, tako malo zaslužim, je več ko dovolj zadostovala za nesrečni dogodek na plesu lorda Grenville!"
"Torej si vedel — ? Že tistikrat si vedel —?"
"Vedel sem —. Že tistikrat sem vedel —! Pa če bi bil tudi to vedel, da ima moja ljuba Marjetica tako plemenito srce —! Zaupal bi ti bil, kakor si zaslužila, in ne bi ti bilo treba toliko pretrpeti, ne bi ti bilo treba letati za možem!" —
Tesno drug ob drugem sta sedela naslonjena na skalo, in njegova glava je počivala na njenih ramah. Margareta je v tistem trenutku zaslužila naslov "najsrečnejša žena v Evropi".
Hipoma se je nečesa spomnila.
"Oh — Armand!" je šepnila vsa prestrašena.
"O, ne boj se zanj, ljuba moja!" jo je nežno tolažil. "Ali ti nisem zastavil častne besede, da ga bom rešil — ? Armand in Tournay in drugi so varni na krovu "Zore"!
"Kako —? Ne razumem."
"Stvar je enostavna", je odgovarjal s svojim nekdanjim dremavim, dolgočasnim glasom. "Poslušaj! — Ko sem opa-'1, da se me tisti Chauvelin drži ko cek
le, sem zasodil, da je najbolje, ako ga vZi nem kratkomalo jaz seboj, ne pa da bi on lazil za menoj. Dobro —. K "Bkn-chardovi koči" sem moral priti, tam me je čakal Armand z begunci. Vedel sem pa, da so vsa pota zastražena in da me bo Chauvelin počakal ali vsaj dal počakati pri koči. Zato ga nisem smel izgubiti iz oči. Blizu njega sem moral ostati. Tam sem najbolje videl, kaj namerava. In povrh sem bil v njegovi bližini najbolj varen. — Izbral sem si vlogo starega Žida. Ali je nisem izvrstno igral?"
Margareta se ni mogla vzdržati nasmeha.
"O — vse preveč izvrstno! Saj si preva-ril celo bistre oči ljubeče žene! — Pa kje si dobil obleko in vse druge reči za svojo vlogo? In v takem kratkem času!"
"Le poslušaj! Načrt sem si naredil že seve včeraj popoldan. Srečal sem Rube-na Goldstein v Calaisu. Za nekatere zlate mi je prodal tole umazano obleko in druge potrebne reči ter mi obljubil, da ga ne bo na spregled za tisto noč. Povrh mi je posodil še voz in kljuse."
"Ampak — če bi te bil Chauvelin spoznal! Ostre oči ima!"
"Seveda!" je dejal Percy hladnokrvno. "Potem bi bilo igre konec. Tvegati sem moral. — Pa ni bilo take nevarnosti. Poznam nekoliko ljudi in posebej še prav dobro Francoze. Žida sovražijo, gabi se jim in par metrov si ga držijo od sebe, kadar imajo opravka z njim. To sem vedel. In naredil sem se tako ogabnega, da sem
se samemu sebi gabil, kaj še le Chauveli-nu."	_
"Da — in potem?"
"No — in potem sem dosledno igral svojo vlogo. Sama si bila priča, kako je šlo. Seveda sem moral mnogo prepustiti slučaju in okolščinam. Človek mora zgrabiti srečen slučaj in ga izrabiti! To je navadno bolje nego trdovratno se držati svojih načrtov, ki le prepogosto nič ne računajo z okolščinami. Ko sem cul, kako je Chauvelin zabičeval svojim ljudem, da ga morajo slepo ubogati in paziti edinole na "dolgega Angleža", sem koj spoznal, da mi sreča ponuja roko. Zaupal sem na slepo, leseno pokorščino Chauvelinovih vojakov. — Desgas me je zvezanega vrgel na tla trdo ob koči, vojaki se niso brigali zame. Posrečilo se mi je, po mnogem trudu seveda, da sem si razvezal vezi, svinčnik in papir nosim vedno seboj in naglo sem načečkal kratko obvestilo za Armanda. Pogledal sem krog sebe, nihče me ni opazoval. Zlezel sem k steni, spustil skozi špranjo listič v kočo in čakal. Naročil sem beguncem, naj tiho odidejo iz koče in po strmini k morju, vedno na levo k potoku. Tam naj dajo dogovorjeno znamenje in čoln "Zore" bo prišel po nje ter jih odpeljal na krov. Ubogali so dobesedno, na vso srečo zame in zanje. Ch^iuvelinovi ljudje so jih videli, pa bilo jim je naročeno, naj se ne ganejo dokler ne pride "dolgi Anglež". In tudi vojaki so ubogali dobesedno. Niso se ge-nili. Čakal sem pol ure, nato sem se splazil v stran in zapel pesem, ki je povzročila toliko nemira."
To je bilo vse. Tako preprosto, tako enostavno!
Margareta je glasno občudovala nedo-sežno drznost in iznajdljivost "Dušice". Sedaj je razumela oboževanje, ki so z njim slavili "Dušico" po vsej Angliji, razumela pa je tudi strah, ki so ga imeli Francozi pred "Dušico".
Pa spomnila se je na milo tarnanje in vpitje ubogega Žida, ki so ga vojaki pretepli.
"Pa zakaj si ostal? Zakaj nisi bežal za Armandom in njegovimi tovariši? — Pre« tepli so te!"
"Eh —! Hm, ni šlo drugače. Vedel sem, da ie moja ljuba ženica še v njegovih rokah. Bal sem se zanjo", je pridjal nežno, "in ostal sem blizu nje —. Nič zato, če sem bil tepen. Le počakajmo, da pride Chauvelin spet v London! Jamčim mu, da jih bo dobil vrnjene, pa z obilnimi obrestmi!"
Margareta se je nasmejala. Tako prijetno je bilo poleg njega, tako rada je poslušala njegov dobrosrčni glas, tako srečna je bila, da je mogla zreti v njegove ljubeznive, sinje oči —.
Hipoma se ie stresla. Korak je zado-nel nekje med pečinami in kamen se je zvalil odnekod v strmino.
"Kaj je to?" je šepnila prestrašena.
"O nič dragica!" se je dobrovoljno nasmejal. "Malenkost, ki sem ti jo pozabil omeniti. Moj prijatelj Foulkes —."
"Gospod Andrej —?"
Čisto je pozabila na svojega zvestega prijatelja in tovariša.
Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. ________ SLOVENEC" prinaša o vseh svetovnih
dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. P SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois.
ZARADI DEKLETA
Waukegan, 111. — S šopkom rož se je pripeljal zadnji ponedeljek zvečer pred bolnico sv. Terezije 22 letni Theod. Klemic, da obišče svoje dekle, 20 letno Anne Mickus, ki leži tamkaj bolna. Ravno tedaj pa
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom Slovencem in vsem prijateljem našega lista sporočamo, da je sprejel zastopništvo za naš list za Homer City in vso tamošnjo okolico naš rojak Mr. Pavel Novosel, kateri je pooblaščen zastopnik našega lista in sprejema za istega naročnino, kakor tudi za oglase in vse drugo v zve-i zi z našim podjetjem. Vsem rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti dober tisk.
Uprava "Am. Slovenca"
je stopil iz bolnice njegov tekmec pri dekletu in njegov veseli obraz je Klemica tako razburil, da je ta vrgel rože proč, potegnil revolver in se nevarno obstrelil v prsi.
NAZNANILO IN ČILO
PRIPORO.
Vsem našim rojakom in prijateljem katoliškega tiska v Manistique, Michigan in ta-mošnji okolici sporočamo, da je te dni sprejel zastopništvo za naš list Mr. Anton Krašo-vec, kateri je pooblaščen, da sprejema naročnino za list "Amer. Slovenec", za oglase in prodaja knjige naše knjigarne in vse kar v zvezi z našim podjetjem. Rojakom v Manistique in okolici prav toplo priporočamo našega novega zastopnika, da mu gredo na roko in pomagajo širiti dober tisk.
Uprava "Am. Slovenca"
KASPAR AMERICAN STATE BANK
Dolgo znana po zanesljivi postrežbi v vsakem bančnem poslovanju.
Odprta ob delavnikih od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne.
1900 Blue Island Avenue	Chicago, Illinois
Ta banka je članica Federal Deposit Insurance Corporation
Pri nas si lahko najamete
Varnostsi® shrambo
Kaspar American Safe Deposit Co. of Chicago
•j -''"•'.'•tf*" • • '•"•"•"'
Velikanska razprodaja
Novih in nazaj sprejetih avtomobilov v Chicagi
je zdaf v teku v U. S. Auto Finance Co. 134© W.WM St.
Nikjer na svetu ne najdete take izbire najnovejših vzorcev po tako smešno nizkih cenah.
Vsak izdelek avtomobila je tukaj zastopan — drug ob drugi — nad 300 kar —. 1937 in 1936 — Buicks, Cadillacs, La Salle, Oldsmobiles, Pontiacs, Chevrolets, Chryslers, De Sotos, Dodges, Plymouths, Fords, Nashes, Lafayettes, Studebakers, Hudsons, Terraplanes, Willys, Packards
PRIMERJAJTE — IZBERITE TISTO, KI VAM NAJBOLJ UGAJA IN PRIHRANITE VEC KOT POLOVICO.
Samo pomislite, popolnoma nov avto za samo $395 — z 90 dnevno garancijo in 10 dnevno poizkušno vožnjo.
Imamo tudi preko 200 starih modelov kar, popravljenih in garan-tiranih, 1933, 1934, 1935—Fords, Chevrolets, Buicks, Oldsmobiles, Lin-colns, Chryslers, Packards, Pontiacs, Plymouths — za nič več kakor $45.
NE ODLAŠAJTE - PRIDITE K NAM DANES ALI V NEDELJO.
MI ABSOLUTNO GARANTIRAMO, DA VAM PRIHRANIMO DENAR.
Mi smo največja avtomobilska finančna družba v Chicagi — nad 20 let v biznesu.
NE POTREBUJETE GOTOVINE - SPREJMEMO STARI AVTO KOT PRVO PLAČILO -PREOSTANEK V MALIH OBROKIH DO 2 LET.
Odprto imamo vsak dan do 10. zvečer in odprto je ves dan ob nedeljah.
U.S. AUTO FINANCE CO.
1340 West 63rd Street
Chicago, Illinois

DR. C. G. KLEE
DENTIST :.
je preselil svoj urad na 805-8 — 5th Street, Room 305
Telefon Mi — 4790	MILWAUKEE, WIS.

PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Ne samo od kruha. -
Vidini objavljeno neko pismo enega izmed prvih nasev ljencev v Ameriki. Prišel je sem iz golega idealizma in ni bil materialističnega nazira nja, ako je začel vabiti. Opi. suje, kakšna je zemlja, in na zemljo, na farme vabi, ne morda v kake tovarne. "Zadolženi ste, pridite sem, tu si lahko opomorete.." Pri vsem ne zabi na razsodnost, opozori tudi, da je kruha, pa je trd vsaj v začetku. Zdi se, da so nekateri popraševali, kakšna je v Ameriki hrana. V drugem pismu vidim, da je navdušenje za amerikanski kruh padlo za stopnjo, ker nekako nasičen od mesa piše, da je hrana "meso in krompir, ki'ompir in meso in zopet meso in krompir..." Očividno se je njemu meso že pristudi-lo, ampak tisti, ki so pismo brali, so morali v mesu in krompirju, krompirju in mesu videti deveta nebesa, saj je tedaj (okoli 1. 1864) težko tri štirikrat prišlo meso na kmetsko mizo v okroglem letu. Stavim, da jih je — meso silno vleklo v Ameriko. Kako je bilo, ko so prišli sem in sedli trikrat k mizi in k mesu mesec, dva, tri... o tem ni ničesar zapisanega, stavim pa, da je marsikdo zagodrnal: "..eh..meso in meso in zopet meso". Kako je bilo potem tu v Ameriki, ne vem.
Ne le od kruha...
Doživel sem. L. 1909 je naneslo, da sem šel tudi jaz v Ameriko pogledat. Na kako naselitev niti najmanj nisem mislil. Ta .ie prišla šele 1. 1921 prav nepričakovano in nenadno. Po kakih štirih mesecih sem se vrnil. Tupatam sem povedal o Ameriki to in ono, vabil prav nikogar, niti me nihče vprašal, da bi morda šel v Ameriko. Čudom se pa čudim, ko izvem, da jih je prav iz moje žiipr/ije precej odšlo. Še danes si ne morem raztolmačiti tega pojava, ko bi bil jaz vsakemu odsvetoval, če bi me bil vprašal. Pa ni trajalo dolgo in drug za drugim so prišli nazaj. Tedaj šele sem popraševal, kako je bilo in čemu se je vrnil. Večinoma so bili na Ameriko hudi. "Do kolen v vodi, ko smo kopali rove.. , "še dihati nisem mogel pri vročini in dimu v tovarni..", ženska je skorocla jokala., "na kolen|ih sem morala tla snažiti da sem krvavela.." itd. /itd, Očividno so bili vsi veseli, da so zopet doma. Zopet je prešlo nekaj mesecev.Slučajno srečam enega "Amerikanca" v družbi. Bil je hudo rdeč, nekako voditelj socialistov, na razmere
DR. H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S817 CHICAGO, ILL.
osast in je pokazoval na —' Ameriko. "Tam sem en dan več mesa pojedel, kakor ga; tu vse leto". Ampak bi! j0 tam, jedel toliko mesa in se vrnil, ko se je pač mesa naveličal, zdaj pa zopet pokazujei na — meso, ker ga pač ni bilo.
Ta šmentani kruh, in še bolj tisto..ne samo od kruha.
Ali naj preidem še na drugi del ? "Od vsake besede živi ki prihaja iz ust božjih..."* Dandanes naj govorim^ o ben sedi božji,ko že vsak smrkovd očitno in predrzno taji Boga?: Ako ni Boga, niti besede božje ni. Ha..ha..ni Boga. Ali ga ni, ker ga vse taji? Ne bom se prerekal.
Povrnem se k pismu ali pismom tistega prvega —• Amerikanca, in na tiste, ki s0 sledili njegovemu vaibilu. Pozneje piše tako in tako..težko; delo, mraz, ženske v samoti., delo, delo..ampak kruha je in vsi so precej zadovoljni, vem in poznam, da so še danes zadovoljni, saj živijo njih potomci na lepih farmah in se vozijo v avtomobilih. Kako zadovoljni? Ali le radi kruha in mesa, mesa in kruha..7 Ne. Vsaj ti naseljenci so večinoma od kruha prešli tudi na drugi del, na besedo božjo, zaupali na Boga, ga častili in ga še častijo, in od besede božje živijo in so zadovoljni, ne od kruha in mesa, ker meso samo brez besede \božje bi sej jim bilo že davno pristudilo, da bi bili že prvo leto mrmrali "Prekl...Amerika". Ker je ostala poleg kruha beseda božja, je ostala tudi Amerika še — Amerika, ki ima za razumne in pametne dosti in dobrega kruha.
(Konec prihodnjič) -o-
Katoličan brez! katoliškega časopisja je kakor vojak brez puške.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim naročnikom in prijateljem v Clevelandu-Newburgu, Ohio, sporočamo, da je te dni sprejela naše zastopništvo za list "Amer. Slovenec" Mrs. Anna Gliha, katera je pooblaščena, da sprejema naročnino za list "Amerikanski Slovenec", za oglase, prodaja knjige naše knjigarne in vse druge stvari v zvezi z našim podjetjem. Rojakom v Newburgu, to je v fari sv, Lovrenca prav iskreno priporočamo našo novo zastopnico, da ji gredo na roko in ji pomagajo širiti dober tisk, Uprava "Am. Slovenca"
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
OR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji it nad 30 let v zadovoljstvo naSega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohiitvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila naiim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088