Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25. marca 2021 - Leto XXXI, št. 12 stran 2 Če kaj obečam, tisto te napravim STEKLO NA SLOVENSKIH TLEH stran 3 Petra Majdič stran 6 Biciklin je na brejgi ... stran 4 2 Pavlovo plaketo dobila Iluš Dončec Če kaj obečam, tisto te napravim la, aj dja kaj za tau dobim, litji Sama od sebé sem gorprišla, dja tau z dobre volé pa rada kak trbej pri figuraj roké delati. delam. Tau namé vseli, če kaj Sledkar sem vidla v knjigaj, pa tašo leko delam,« je ešče gnauk so tam ranč tisto tehniko kazapovedala na pitanje, kak njej je li, kak sem sama tö gorprišla,« spadnilo, gda je zvedla, ka so jo je pripovejdala Iluš pa se smejala, prštimali. Prštimali so ka prej tau ne guči zatok, ka bi tau, ka ma flajsne roké sama sebé hvalila. pa volau, ka se vsigdar »Rauže iz kreppapira sem se nika nauvoga navči, pa navčila redti od Šumiskoga Iluse ji ne vnauža tau dru- ša, najbola tak, ka je ona mejla gim pokazati pa druge krožek na šauli, ka so go protö kaj navčiti. Začnila sili, naj notpokaže mlajšom, je čista sama od sebe. kak rauže redi. Moja hčerka je »Kak sem tau že več- odla na tisti krožek pa domau krat taprajla, dja tau prinesla, ka so oni tam redli pa leko Lacini Kovači pokazala, kak so redli. Vejn de (školnik na števano- tau meni tö šlau, sem mislila vski šauli) zahvalim. pa probala. Od Iluša sem se tak On je včiu tehniko na tö včila, gda je ona tau notpošauli, gda sta moji kazala, potistim so me večkrat hčerki taojdli, pa je zvali, naj dja tö dem pomagat. mlajšom vsigdar tr- Zdaj že sama tö vüpam kaj belo kaj redti, kaj z pokazati, meti kakšno delavniMagyarin Iluš s Pavlovo spominsko plaketo rokami. Gnauk djese- co.« ni sem dja napravila Iluš je velko delo opravila, gda lezne županije tistim, steri delajo dvej figure, enoga moškoga pa so leta 2019 v Sakalauvca baur na področju narodnostne kulture edno žensko, pa so tisto mlajši vlejkli. Napravila je vse püšle, ka ali na področju domoznanstva. Letos je v Porabji Pavlovo spoOrati - aratni minsko plaketo dobila Magyarin Iluš (po možej Dončec) iz »Gda sem ešče nej v šaulo ojdla, sem nej trno znala vogrOtkauvec. Zavolo viruša so letos ski. K nam je ojdla oficirova žena, stera je Vogrinka bila, po nej pripravili sküpni svetek, liki mlejko. Stariške so gnauk djeseni orat šli na njivo pa so mi vsakšomi so domau prinesli pa pravli, naj njej mlejko tadam, če pride. Prišla je pa me pitala, tam prejkdali priznanje. Pri Magde sta mati pa oče. Orati so šli, sem pravla. Ona pa je tau gyarni se je 19. marciuša zglaso tak razmejla, ka »aratni« (žetvo delat). Nikak njej je nej v podpredsednik županijske skupglavau šlau, kak so leko djeseni žetvo delat šli. Zato pa tak ščine Ferenc Marton, steroga je mislim, ka je dobro, če bejdvej rejči gučiš.« sprvajala predsednica Slovenske zveze Andrea Kovács, vej je pa ta organizacija predlagala Iluš na tanesli, ka oni tau v šauli poka- so je svadbice mejle. »Poiskala tau priznanje. žejo.Te je Laci Kovač bijo pred- me je županja Valerija Rogan, »Dja sem tau sploj nej čakala, sednik Društva za lepšo ves. če bi vzela, ka bi redla rauže. dja sem sploj nej brodila, ka Gnauk so pripravili en večer, Te sem pravla, ka sama nej, tašo priznanje dobim,« je po- ka so kukarco lüpali, namé je zatok ka je tau sploj velko delo. vedala Iluš, stera si je priznanje pa pozvau, če bi nej redla ta- Te sem pozvala Šumiskoga Iluzaslüžila z večstranskim delom kše figure iz lupinja.Tak se je ša pa sva si te zgučale, stera ka na področji kulture. Najbole jo te tau začnilo, dja sem vsigdar de delala. Dja sem te napravila poznamo kak rokodelko (kéz- redla pa probala, figure so vsi- vse püšle, ka do vse gnaki, ona műves), stera pripravla figure gdar baukše bile. Potistim sem pa te vse drugo, ka trbej. Korine (bábe) pa vsefele rauže iz kukarč- vözrejzala cvejtno liske, proba- za kolapoše, na kapute, vejnce noga lupinja, dapa rauže ranč tak la vküpsklasti pa tak so rauže svatbicam na glavé, rauže za redi iz krepparira tö, ka je stara gratale. Te sem najšla kakše okinčat baur. Napravila sem šega bila po naši vasnicaj. Dapa štjüfke pa sem listke kaulak nji kakši tresti püšlov, lejpi so bili. v zadnji lejtaj jo leko srečamo na sklala pa pá nika gratalo. Za Nej zatok, ka bi se valila, dapa odri tö, vej je pa članica števano- božič delam andjele pa kakšne dosta lidi je pravlo.« vske gledališke skupine. Z Veseli- okrase na krispan (jelko). Vsig- Na pitanje, ka rajši dela, rauže iz mi pajdaši dela že peto leto. dar sem kaj vönajšla, kak leko kreppapira ali figure iz kukarčno»Dja sem nigdar nej zato dela- baukše pa lepše človek napravi. ga listja, je pravla: »Obadvauje 15. marciuša se vsakšo leto po cejlom rosagi prejkdajo priznanja tistim, steri so si tau zaslüžili. Med priznanji je Spominska plaketa Avgusta Pavla tö, stero podeli županijska skupščina Že- rada delam, dobro je večkrat meniti, ka gda že dugo delaš iz lupinja, tisto je bola težko pa bole pomalek dé. Zatok, ka lupinje moraš vöprebrati, če kušo trbej ali tenšo ... moraš namočiti. ostanejo natur barve, ka ostane naravno. Magyarin Iluš se je nej za rokodelko včila, za tau se je bola narodila. Kak je pravla mlada penzionistka, v več nejstaj je delala. V Židanoj fabriki v Varaši do tistoga mau, ka je nej mlajše mejla, potistim je v vesi mlejko prekjdjemala 9 lejt, potistim je pa slüžbo najšla v Domi za duševno prizadete v Varaši, kak sestra ekonomka (gazdasági nővér). »Od tistec sem šla v penzijo, tam sem sploj rada delala, dober kolektiv je biu, dobre sodelavce sem mejla.« Gda je v penzijo odišla, je staupila v Društvo porabski slovenski penTaše lejpe püšle za svadbice je Iluš naredla za zionistov, gde je tö trno sakalauvsko borovo gostüvanje aktivna. »Sem članica Če rauže rediš, te kušo lupinje predsedstva že od začetka.Če trbej, če bábe, te tenšo.« kaj trbej delati, vse napravim. V Porabji več skurok tö nejga ku- Dja sem tak, če namé nekak karce, najbole nej tiste stare fajte, kaj prosi, če leko napravim, stere lupinje je najbaugšo za ka- nigdar ne povejn, ka nej. Tisto, ka me prosijo, šegau mam maksimalno napraviti. Raj doma njam vse, dapa te tisto tak mora biti, kak sem obečala. Če kaj obečam, tisto te napravim.« Iluš je srečna mati pa babica. Starejša hči Etelka je doktorirala, živi v Budimpešti, dela kak literarna zgodovinarka (irodalomtörténész) v raziskovalni skupini, stera cujsliši k univerzi v Debreceni. Iluš bi si poskrivoma želejla, ka bi domau prišla, dapa notprvidi, ka bi tü težko takšo delo dokoli delat. »Dja si kukarco sama bila, ka njau veselilo. Menša hči pauvam, sama si go posadim, Erika je logopedinja, dapa zdaj je mamo eno njivo, gde si za svoj doma. Njena vekša hči je tri lejta, tau kaj pripauvamo,« pravi Iluš menša pa 4 mejsece stara. Babipa se potauži, ka kukarco morajo ca Iluš je trno vesela, gda vekša braniti pred djeleni, dapa vküper vnukica etak pravi svojomi zavci: s sausedom majo električni pa- »Dober dan, mali zavec.« Rada stir, etak si leko „pripauva” ku- bi bila, če bi vnukici slovenski tö karčno lupinje. Trno je vesela, gučali, mi je zavüpala, gda sva že ka je od kolegice Agi Hanžek z slobaud jemale pred ižov. Gorenjoga Senika dobila semen, Iluši gratulejramo za Pavlovo plaka tista kukarca prej bole rdečo keto, priznanje naj ji da mauč, ka lupinje ma. Kak pravi, ona ne far- de ešče dugo delala lejpe rauže pa ba lupinje, samo če rejsan trbej bábe. (kakšno zeleno listje), raj vidi, ka Marijana Sukič Porabje, 25. marca 2021 3 STEKLO NA SLOVENSKIH TLEH Ali bi si lahko danes predstavljali življenje brez stekla, te prozorne trdnine, ki ima tako veliko uporabno, tehnološko in dekorativno vrednost? Najbrž ne. Stekleni Baltika, uporabljali pa so ga pri izdelavi rdečega nakita. Posebnost dolenjskih jagod je še posebej v tem, da so nekatere oblikovali v natančno izdelane ovnove Steklene ogrlice Novomeščank,8.- 4. st. pr. n. št. izdelki so bili že od nekdaj tako cenjeni, da si danes v resnici ne znamo predstavljati življenja brez njih in se niti ne sprašujemo, kdaj in kje so nastali. Dolenjska pa je pri nas tista pokrajina, ki je že v starejši železni dobi doživela pravi razcvet in sodi med najbogatejša središča v jugovzhodni Evropi. Tu so živeli železnodobni ali halštatski knezi, kar dokazujejo številna enkratna odkritja: med mnogimi vojaškimi najdbami in mojstrsko oblikovanimi bronastimi posodami je tukaj največ nakita iz brona in jantarja ter več deset tisoč jagod iz raznobarvnega stekla, številnih okrasij in barvnih kombinacij ter prefinjene izdelave, česar ni najti nikjer drugje v Evropi. Na tem območju so bile velike količine kremenčevega peska, ki se uporablja za izdelovanje stekla. Od tod poimenovanje cvetoči dolenjski halštat. Dolenjska je bila prav zaradi tega v času starejše železne dobe, pred približno 2500 leti, zaradi kulturnega vzpona in ekonomske moči enakovredni del srednje Evrope. Arheologi so iz obdobja prazgodovine na tem ozemlju odkrili ogromne količine steklenih jagod, predvsem v ženskih grobovih. Jagode so bile bodisi spete v ogrlice bodisi razpršene v grobovih. Ustvarjene so v najrazličnejših barvah, tudi v jantarju, ki so ga prevažali po jantarni poti z glavice; pri tem pa gre za izjemne filigranske izdelke, ki so nastajali v obdobju 1. tisočletja pr. n. št. Sijajne so bile tudi stekleničke posebnih amforskih oblik iz 5. in 6. st. pr. n. št., saj le-te spominjajo na tiste iz stare Grčije in Egipta. Tovrstni zelo tanki in prosojni primeri so se pri nas nahajali v fazi celo steklene urne za posmrtne ostanke pokojnih, izdelane v zelo zahtevnih oblikah. Tovrstno steklo pa ima večinoma svoj izvor v Egiptu. Naravoslovne analize so namreč pokazale, da so določeni izdelki po svoji sestavi izdelani celo iz beneškega stekla, kar pa je bilo predvsem odvisno od tega, kje so se tedanje delavnice nahajale in po katerih poteh je steklo potovalo. Tako so s srednjim vekom ter renesanso v Evropi dejansko zacvetele beneške steklarne. Tam se je oblikovala močna steklarska obrt in takrat so postali precej podjetni tudi Slovenci, še posebej Ljubljančani. Že v 11. stol. so bili v tesnem stiku z Aleksandrijo v Egiptu ter z drugimi bližnjevzhodnimi kraji, v katerih se je razvijalo oblikovanje in izdelovanje stekla, saj so v njih prevladovali najvišji tehnološki standardi za izdelovanje teh izdelkov, v primerjavi s katerimi koli drugod po Evropi. Tam so že uporabljali célo vrsto novih sestavin, med drugim tudi sodo, kot talilo pri zniževanju temperature Ljubljanske steklarne, 16. stol Stični ter na grobiščih v Posočju. V mlajši železni dobi pa so se omenjenim izdelkom pridružile še čudovite steklene zapestnice – predvsem modre, kobaltne in rumene barve. Velik razcvet je steklo doživelo v obdobju antike, to je bil rimski čas od 3. - 7. stol., ko je postalo steklo pri nas zelo raznoliko. Takrat je pričelo poleg nakita prevladovati predvsem stekleno posodje – pivske posode, imenitni mozaiki, servisi ter v končni pri taljenju stekla. Prav te tehnike pa so ob tedanjih državnih nemirih prevzeli Benečani, saj je v istem času doživela svoj vzpon tudi turška država. In ko so Turki zavzeli ozemlje Bizanca, so steklarji pribežali iz bližnjevzhodnih dežel v Benetke. V tem italijanskem mestecu je bila nato lep čas zlata jama za najlepše steklarske izdelke v Evropi. V začetku 13. stol. so se morale vse beneške steklarne preseliti na otok Murano, zaradi nevarnosti požarov, kajti če je prišlo do tega neljubega dogodka, se je hkrati vnelo vso mesto z okolico. Murano je še danes simbol najsijajnejšega beneškega steklarstva in ga poznamo kot muransko steklo. Že v svojem času je predstavljal standard, modo in prestiž. Veliko je bilo kupcev in naročnikov, saj je šlo za najvišjo kvaliteto tega obdobja. Muranska proizvodnja Steklene jantarne jagode je imela svoje skrivnosti, tako da vodilni mojstri teh veščin niso pustili niti steklarjem, da bi zapustili otok in odnesli s sabo svoje skrivnosti. V nekem obdobju jim je bilo to celo zagroženo s smrtno kaznijo. A kot vsaka bolj ali manj pomembna ustvarjalna delavnica je tudi beneška steklarna v 19. stol. doživela svoj zaton. Na Češkem so namreč izumili tehniko brušenja stekla, ki je zahtevala drugačno stekleno maso. Ta tehnika brušenja in graviranja je postala zelo priljubljena in je še danes zelo dragocena. Beneško steklo se je zatem ponovno uveljavilo v 2. polovici 19. stol., ko so mojstri poskrbeli za nove oblike, barvne kombinacije, in pa še novost, katere včasih ni bilo – uporaba stekla kot kiparskega materiala. S takšnimi premeri pa se srečujemo prav tako v slovenski Rogaški Slatini. Prva ljubljanska steklarna je delovala v začetku 16. stol. na Fužinah, ob fužinskem gradu, sčasoma pa je število steklarn še naraščalo. Mojster Krištof Pruner Porabje, 25. marca 2021 je bil lastnik največjega steklarskega obrata, kjer je nastajala ogromna proizvodnja stekla in v času svoje smrti je imel na zalogi približno 100 000 steklenih posod. Slovenci velikokrat za stare steklarne uporabljamo izraz glažuta. Beseda izvira iz nemščine in pomeni prav tako steklarski obrat, vendar pa glažute po kvaliteti izdelujejo steklo nekoliko slabše kakovosti. V njem je veliko število zračnih mehurčkov, kar imajo »glažutarji« hkrati za ornament. Ljubljanski potres je leta 1895 razkril, kakšno bogastvo arheoloških najdb je posedovalo prizadeto ozemlje. Arheologi so predvsem na današnji Stritarjevi in Špitalski ulici odkrili mnogotere steklene najdbe, ki jih danes hrani Slovenski narodni muzej. V začetku 17. stol. je na Slovenskem začela delovati ugledna steklarna Žiče. Posebnost, ki zaznamuje to manufakturo, so številne mikavne oblike steklarskih predmetov, ki so vzbujale pozornost tudi drugod po Evropi. Šlo je za kozarce gotskih oblik z nataljenimi jagodami – večje prisekane ali manjše in bolj okrogle, za okrašene kozarce z ovito stekleno nitjo, za kelihe z raznolikimi nataljenimi okraski različnih barv, izdelke iz prozornega stekla, lahko so poslikani ali pa prepleteni z nitmi, tako da dajejo vtis kot mreže kontrastnih barv. Na slovenskih tleh imamo nekaj tisočkrat več najdenega stekla kot kjerkoli drugod v Evropi in skoraj zagotovo lahko trdimo, do so ti izdelki nastali na Dolenjskem. Stekleno posodje – nakit, steklenice, vrčki, urne, amforiske … rahli barvni odtenki – sivkasti, predvsem pa zelenomodri, akvarelni; oblike polne ter logične; ter spoštovanje in posluh za material so odlike, ob katerih se lahko uče tudi sodobni oblikovalci. (Slika na 1. strani: Steklene in jantarne zapestnice.) Mojca Polona Vaupotič 4 Pisali smo pred 30. lejti (4) PREKMURJE Patrizia Pahor Lendavska srednja dvojezična šaula je že peto leto po redi vküper ške s sedmimi drügimi šaulami zastopala Slovenijo na 14. evropskom prevajalskom tekmovanji, stero se zove Juvenes Translatores. Dijakinja té šaule Patrizia Pahor, stera je prevajala iz nemškoga v slovenski gezik, je bila vöodabrana za slovensko zmagovalko toga prevajalskoga tekmovanja, stero je potekalo 26. novembra lani v vsej 27 rosagaj članic Evropske unije (EU). Vseküper je tekmovalo 2.797 dijakov in dijakinj iz 664 srednjih šaul. Med 552 možnimi kombinacijami 24 uradnih gezikov EU so leko vöodabejrali med 150 kombinacijami, večina pa je prevajala v svoj materni gezik. Rezultate so vörazgasili pred par dnevi na videokonferenci. Tau je v Sloveniji napravo Domen Medvešek, dijak Škofijske gimnazije Vipava, steri je gvino lani. Patrizia Pahor, dijakinja 3. A-razreda, je strokovno ocenjevalno komisijo prepričala s tem, ka je biu njeni prevod najbole »točen, berljiv in ustvarjalen.« Ovači pa je bila tema besedil, s sterimi so se spravlali mladi prevajalci: »Prebroditi težke čase - skupaj smo močnejši«. Glavna prireditev, s spletno podelitvijo nagrad de 2. julija, gda do se srečali tüdi zmagovalci iz vsej rosagov članic EU. Namen tekmovanja Juvenes Translatores, steroga EU pripravla že od leta 2007, je v tom, ka se spodbuja včenje gezikov na šaulaj, pa ka mladim da priliko, ka vidijo, kakšo je prevajalsko delo. Tau delo je fontoški tau EU že od same ustanovitve Skupnosti in je bilau notnapisano že v njeni prvi uredbi, stera je bila sprejeta leta 1958. Od tistoga mau se je število gezikov EU z njeno širitvijo povekšalo s 4 na 24. Silva Eöry Štrta številka naših novin je leta 1991 vöprišla 28. marciuša, malo pred vüzmom. O najvekšom krščanskom svetki je Štefan Tóth, duhovnik iz Števanovec, tak piso: »Slednje dni velkoga kedna, tau je na velki četrtek, petek in soboto, sé spominamo na Jezušovo trplenje, smrt in gorstanenje. To trauje edno versko istino (skrivnost) znamenüje: Jezuš nas je odrešo greja in nan nazaj spravo nebesa. Na velko soboto večer procesijo s ten začnemo: Gor je stano Kristuš te den! Aleluja, hvala Bogi vekivečnomi Gospodi! In nesemo Jezuša v Oltarskon svestvi iz cerkve vö na paut. S ten vadlujemo pred svejton naše gorstanenje na konci svejta. Kaj pomeni nan vüzen (velika noč)? Če je Kristuš nej gorstano, je prazno naše oznanjevanje in je prazna vaša vöra, piše Sveti Pavel apoštol. Sto ne vörje v gorstanenje, misli, da s smrtjof je konec fsega. Veseli glas krščanske vöre je tau: Jezuš je premago smrt in tudi mi gorstanemo. Šteri so f svojon živlenji dobro delali - na večno zveličanje, šteri pa hüdo - na večno pogüblenje. Zato nan, šteri vörjemo, pa po Jezušovom fčenjej živimo, nan te svetek znova da moč, da f toj vöri sé potrdimo in v dobrih delaj dale vödržimo. Na té najvekši svetek Cerkvenega leta z veseldjem damo valo Bogi, da smo odrešeni in veselo spevamo: To je den, šteroga nam je Gospod (Bog) spravo, veselimo in radüjmo sé ga! (Ps. 117,24)« O tom, zakoj zavci prinašajo vüzenska djajca, pa so mladi bralci tak napisali: Žolt Bajzek: »To izvira od Nemcev. Nekoč je bil zajec ptič. Ljudje so imeli boginjo, ki je preklela tega ptiča takole: „Bodi štirinožen.” Zato rečejo, da zajec nese jajca.« Marta Bakša: »To je stara šega, toda sploh ni res, da bi za veliko noč prinesel zajček jajca. To rečejo starši le zaradi tega, da bi otro- murju in se pogovarjali z vodstvom soboške občine, obiskali pa so tudi tovarno Mura. Drugi dan obiska so se na gradu Strmol pogovarjali z vodilnimi možmi slovenske vlade na čelu s predsednikom Lojzetom Pe- ci verjeli v to.« Marija Grebenar: »Verjetno zato, ker zajček v gozdu „pusti za sabo” okrogle stvari, ki so zelo podobne jajcem«. Gyula Gyeček »Zato, ker je zajček simbol velike noči.« Anica Győrvári. »Zato, ker je tako zapisano v pravljici. Zaradi tega morajo tudi starši tako reči svojim otrokom.« Gabor Ropoš: »Zato, ker ima zajec takšne drekce, kot so kokošja jajca.« Ana Dravec: »Zato, ker kokoš nese bela jajca, zajček pa pisana.« Najbole pravi odgovor je poslo Kristjan Mižer: »Zgodba izvira iz Nemčije. V starih časih so se ljudje za veliko noč obdarovali z biserko (gyöngytyúk) in njenimi jajci. Tej kokoši se nemško reče Haselhuhn. Beseda je spominjala na besedo Hase, ki pomeni zajec.« terletom. In o čem je tekla beseda? Predvsem o medsebojnem sodelovanju in vlogi narodnih manjšin, tako Porabskih Slovencev kot Madžarov v Pomurju, pri razširitvi tega sodelovanja. Veliko besed je bilo spet izrečenih o odpiranju mejnih prehodov, predvsem med Gornjim Senikom in Martinjem. Konkretnih sklepov še vedno ni, ampak le obljuba obeh strani, da se bosta še naprej trudili, da bo prehod odprt čimprej. Začasno naj bi bil prehod spet odprt med velikonočnimi prazniki.« Na prvoj strani sam avtorica toga teksta neka rejči napisala tüdi o tom, kak je delegacija vodstva železnožupanijske skupščine, stero je vodo predsednik Gyula Pusztai, bila na obiski v Sloveniji: »Prvi dan obiska so se mudili v Prek- V rubriki Nika za smej pa je Irena Barber med drügin napisala: »Naši starci dobro znajo, kakša velke senja so držali gnaok svejta. Po varašaj so bili té senja, z vasnicaj pa je lüstvo prišlo küpüvat tao pa tisto. Naš Pištak je tü üšo na senja v Krmedin. Do Varaša je üšo pejški, po tisten je gor sejo na cug pa hajdi, do Krmedina. Gda je prišo gor na cug, je kaolakvrat gledo, gde si dol sede. Vidi, ka je eden bagaon skurok prazan. Tan sé dol sede. Za eno malo gor pride edna Porabje, 25. marca 2021 gospa, pa si nej daleč od njega tü dol séde. Cug začne z mest titi, Pištak si pa etak brodi: „Dobro bi bilao pipo nadažgati.” Malo eštja premišlava, gor pa doj zagledáva pa samo te f pamet zema, da je na takši bagaon seo, gde sé ne smej kaditi. Dragi bralci, če vi poznate tiste moške, šteri pipo kadijo, dobro znate, da nisterni brez toga, da bi pipo nadažgali, go v lampaj držijo pa go vlačijo za bagoša volo. Naš Pištak je tü tak napravo. Pipo vö z žeptja, not v lampa pa go malo vlači. Gospa, štera je sejdla paoleg Pištana, je gor skaočila, Pištana pipo vö z lamp vtrgnila, okno dol potegnila pa pipo vö na okno ličila pa etak prajla: „Tü sé ne da kaditiI” Pištak ranč brš ne vej, ka bi povedo, pa samo telko pravi: „Sto je pa tü kadijo?” Gospa pravi: „Fseedno, tao je gvüšno, da ste steli kaditi.” No dobro, Pištak nika ne guči, cug ide naprej. Za eno malo gospa doj zema svojo taško, iz taške pa vö zema eden mali vantjišek. Že bi ga stejla za glavao djati, gda Pištak vö ftrgna vantjiš z njene roke, okno dol potegna pa vantjiš vö liči na okno. Gospa sé je strašno razčamarila, Pištak pa pravi: „Tü se nemo radi meli. … „. Gospa f čamaraj ne vej, ka naj povej, samo telko pravi: „Sto sé je pa tü rad meo?” Pištak pa pravi: „Fseedno, tao je gvüšno, da ste sé steli radi meti.” Zanimiva novica je bila objavljena tüdi v tradicionalni rubriki …do Madžarske: »25. marca smo dobili na Madžarskem nov bankovec v vrednosti 5000 forintov. Na bankovcu je podoba Istvána Széchenyija.« Vküppobrala: Silva Eöry 5 Kaj se je zgodilo z gripo? Težko je kar koli pozitivnega najti v sedanji epidemiji, moramo pa priznati, da je dobrodošlo izginotje gripe zaradi ukrepov proti koronavirusu. Letos se namreč ta druga nalezljiva bolezen ni pojavila ne na Madžarskem in ne v večini ostalih držav sveta. Gripa je res približno desetkrat manj smrtonosna kot Covid-19, kljub temu pa vsako leto povzroča smrt številnih starejših ali bolnih ljudi. Lani jeseni, na začetku drugega vala epidemije koronavirusa, nas ni bilo strah le neznanega sovražnika, temveč je bila na pragu tudi nova sezona gripe. Ni ga zdravnika, ki bi brez testiranja z gotovostjo lahko razločil simptome obeh virusov, zato je bilo pričakovati, da bo potrebno vse kašljajoče bolnike z vročino tretirati kot morebitne okužene s koronavirusom. To bi postavilo zdravstveni sistem pod še večji pritisk, saj bi oboleli za gripo do pridobitve testnih izidov zasedali kapacitete pred pravimi kovidovci. Povrhu nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo s tistimi nesrečniki, ki se hkrati okužijo z obema virusoma. Do sedaj pa do tega ni prišlo – kakor da bi gripa »odpadla«. Po statistikah iz letošnjega prvega meseca je bilo sorazmerno število bolnikov, ki so zdravnika obiskali s simptomi gripe, na Madžarskem prenizko, da bi lahko govorili o epidemiji. To je še posebej pomenljivo, če pogledamo podatke za enako obdobje v letu 2020 (torej pred izbruhom Covid-19), ko je na Madžarskem tudi po uradnih objavah divjala epidemija gripe. Potrebno je poudariti, da ni vsak okužen, ki kaže simptome gripe, saj lahko prisotnost tega virusa z gotovost- jo dokažemo prav tako le z laboratorijskimi testi. V letošnjih prvih štirih tednih niti enkrat niso zasledili gripe med testiranjem bolnikov na Madžarskem (je pa res, da so pregledali le 63 vzorcev). ki zgrešijo mirujočo inačico, ki bo prihodnje leto na veliko razsajala. Tudi sicer je učinkovitost vakcin proti gripi nizka, zaradi številnih variant virusa preprečujejo obolenja le v 40 - 60-odstotni meri. (Če imamo vse to Splača se oči upreti v ZDA, kjer so v tej sezoni opravili že 20 tisoč testov na gripo – do sedaj brez pozitivnega primera. To je presenetilo vsakogar, saj se gripa razširja podobno kakor koronavirus, torej si nismo mogli predstavljati, da bo prva mirovala, medtem ko drugi razsaja. V svetovnem merilu pa so izginili tudi drugi virusi, ki povzročajo obolenja dihal. Vse torej kaže na to, da bo to najmilejša sezona gripe vseh časov, kar bo obvarovalo številna človeška življenja po vsem svetu. Usahnitev gripe pa ima tudi svoje senčne strani. Cepiva proti temu virusu vsako leto pripravljajo na podlagi dominantnih virusnih inačic iz prejšnje sezone – kaj pa bodo počeli razvijalci vakcin, če preprosto ne bo letošnjih vzorcev gripe? Tako se postavlja pod vprašaj učinkovitost cepiv za prihodnjo sezono, saj se lahko zgodi, da strokovnja- pred očmi, lahko šele dojamemo, kakšen zavidljiv rezultat je, da dosegajo nekatera cepiva proti koronavirusu - ki so jih razvili v manj kot letu dni - nad 90-odstotno učinkovitost.) Glavno vprašanje ostaja: zakaj je letošnja epidemija gripe »odpadla«? Odgovor ni enoumen. Lahko pa sumimo, da učinkujejo ukrepi proti Covid-19 tudi proti širjenju gripe. Ljudje se manj gibljejo, se redkeje srečujejo, nosijo maske, se ne rokujejo in lahko bi še naštevali. Vse to očitno ne zaustavi koronavirusa – kako pa je praktično izničilo gripo, ki se širi na istoveten način? Pojav resnično obstaja, saj so ga zabeležili virologi na vseh koncih sveta. V zadnji zimski sezoni v Avstraliji (torej lani poleti pri nas) je gripa dobesedno izginila. Tudi v Arizoni razsaja novi koronavirus, v eni od lokalnih bolnišnic pa so od sedem tisoč opravljenih tes- tov od lanskega novembra registrirali le en sam primer gripe. Še bolj zanimivo je, da je Covid-19 izrinil tudi druge, manj nevarne koronaviruse, ki povzročajo le prehlad – kakor da bi v mesto prišel nov mafijski poglavar, ostali pa si ne želijo nevšečnosti. Večina virologov se strinja, da če bi se v nekem »normalnem« letu nekdo s simptomi gripe vsaj delno držal sedanjih omejitev, bi se že dalo drastično znižati intenziteto epidemije gripe. Formula je preprosta: kdor je bolan, naj ostane doma in čim več ljudi naj se dá cepiti z vakcino, ki je na voljo že rutinsko. Kaže torej, da so nas virusi gripe in prejšnji koronavirusi že večkrat okužili - ali pa smo bili že nekajkrat cepljeni –, delna imuniteta in ukrepi v povezavi s Covid-19 očitno zadostujejo, da skoraj popolnoma preprečijo izbruh večjih epidemij. Je pa res, da je novi koronavirus nevarnejši in se laže širi kakor njegovi predhodniki (kar še posebej velja za njegove mutante). Vse to pa seveda ne pomeni, da moramo proti »preprosti« gripi uvajati sedanjim podobne stroge omejitve. Jasno se pa je pokazalo, da stare, preizkušene metode veljajo. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo z gripo in podobnimi virusi prihodnjo zimo, ko več (upajmo) ne bo sedanjega izrednega stanja. Ali bodo ljudje – če več ne bodo drgetali pred Covidom-19 – pripravljeni ostati doma s kašljem in vročino ali pa bodo prav tako širili stara obolenja na sredstvih javnega prevoza in delovnih mestih kot do sedaj? Ali bomo obsojali bolnika, ki si bo na ulici nadel masko? Kdo ve … -dmilustracija: Pixabay Porabje, 25. marca 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Psauvi Kak pravijo, lidam je pes najbaukši padaš. Nej zaman, vejpa pes je gnauksvejta sam od sebe üšo vcuj k lidam. Vse drüge živali so silili, aj pri človeki ostanejo. Gnesden je psa držati nej leko delo. Dosta brig si napraviš, če k rama psa prineseš. Zvün tauga ka ga polagaš, vsikši pes čip mora meti, gde se dola leko prešté, sto je gazda. Tau je te dobro, če se zgibi. Vsikšo leto ga cepiti trbej proti steklini, če pa, Baug vari, betežen grata, več košta vračanje, kak če bi človek betežen grato. Pa itak, tau se vse splača, istina, nej s pejnezami, liki ovak, z lübeznijo, stera je nikdar nej odvisna od tauga, kak ga polagaš, kelkokrat ga pobaužaš. Gnesden je fejst moda, ka čistopasemske pse kipüvlejo pa ranč nej fal. Več stau gezero forintov vöplačejo pa te leko, ka še telko taznosijo k koršmiti. Zato ka tej psauvge so dosta bola aklavi kak tisti, steri so mejšanci, stere za šenki talajo. Tej psauvge so nikanej menje vrejdni kak tisti, steri so čistopasemski, dosta bola so zdravi pa te ranč tak radi majo kak tisti, stere za pejnaze küpiš. Depa tau vedeti trbej, ka s psaum se spravlati trbej. Ne dojde, ka samo ga polagaš. Pes se tauma najbola veseli, če je paulak pri lüstva. Istina, gnesden je tau že bola žmetno, gda vsikši delat odi. Tašoga reda so psauvge v kenel zaprejti, če je ograja, te v dvauri. Na žalost je dosta taši, stere prevezano majo, ka bi nej bilau slobaudno. Prvin so psauvge tapüščeni bili, odli so gora, dola po vesi, nikoga so nej mautili, nika so nej bantivali pa med seuv so se tö poštüvali. Zato ka tej psauvge so se socializirali med seuv, z lüstvom pa z drügimi živalmi. Gnauksvejta je rejdko bilau tašo čüti, ka bi koga pes napadno, ali kakšne živali bi raztrgali psavge. Nej tak kak gnesden, ranč prejšnji keden se je zgaudilo, ka sta v Železni županiji dva psa v vesi Molnaszecsöd deset birk raztrgala. Tau je vse zato, ka s tejmi psauvi so se sploj nej spravlali, vsigdar so nutrazaprejti bili. Gda so se pa rejšili, te so pa morili vse, ka so zaglednili. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Simona Kustec ostaja ministrica Poslanci so po celodnevni razpravi o interpelaciji šolske ministrice Simone Kustec odločili, da ta ostaja ministrica. Za interpelacijo je glasovalo 38 poslancev, proti pa 41 poslancev. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev. Ministrico je podprlo 41 poslancev iz vrst njene stranke SMC, koalicijskih SDS in NSi, poslanca manjšin in poslanec DeSUS Robert Polnar. Za interpelacijo oziroma njen odhod pa se je zavzelo 38 poslancev iz vrst predlagateljic LMŠ, SD, Levice in SAB. V opozicijskih strankah so med razpravo vztrajali, da bi Kustečeva morala oditi, medtem ko so poslanci koalicije njeno delo branili. Kot je v imenu predlagateljev interpelacije spomnil Matej T. Vatovec iz Levice, ministrici za šolstvo v času epidemije Covida-19 očitajo nestrokovno, nekonsistentno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, odrekanje pravice do izobraževanja, diskriminacijo šolajočih se otrok in otrok iz socialno ogroženih družin. Vnovič je poudaril, da je bilo zaprtje šol med prvimi v Evropi in vztrajanje na njihovem zaprtju najdlje v tem prostoru katastrofalna odločitev, ki ni bila podkrepljena s strokovnimi stališči. Simona Kustec je predstavila dosežke ministrstva v prvem letu svojega mandata. Kot je povedala, ima glede svojega delovanja čisto vest in lahko vsakomur pogleda v oči ter z dejstvi dokaže, da namera sklicateljev današnje seje nima osnov. »Danes bom vaš strelovod, ki hoče ubraniti vse tiste, ki ste v hiši vzgoje, izobraževanja, znanosti in športa, strelovod, ki sem ga sprejela že pred enim letom z vstopom v ministrsko ekipo,« je med drugim dejala. Z Gibkom so šli do Piramide Erični slovenski športniki (12.) Petra Majdič Tau, kak je Petra Majdič na olimpijskih igraj v Vancouvri leta 2010 prišla do bronaste medalje, je prpovejst, po steroj bi leko posneli tüdi holivudski film. Ške gnesden je med nami mogla »preživeti« kvalifikacije, med sterimi je brečala od bolečin. Té, prvi tau tekmovanja, je zgotovila na 19. mesti, stero je folgalo za tau, ka je prišla naprej. Včasi po zgotov- Piramida se imenuje najvišji vrh v Lendavskih in Dolgovaških goricah, do katerega se radi podajo rekreativci in športniki iz Lendave in od drugod. Vrh se tako imenuje po kam- Pohod do Piramide po vinogradniški pokrajini nad Lendavo Petra Majdič z olimpijsko medaljo okauli šinjeka dosta takših, sterim kosminje gorstane, gda se spaumnimo, ka vse se je godilo 27. februara pred 11. lejti v Kanadi. Petra Majdič je bila ena najbaukših tekačic na skijaj (sífutónő), sploj v disciplini šprint. Na té olimpijske igre je prišla lenij kvalifikacijaj so jo brž odpelali v špital, gé pa je prvi röntgen reber nej pokazo, ka bi bila strejta, zatau je dobila dopüščenje padarov, ka leko tekmüvle naprej. Ob pomauči protibolečinskih tablet je skijala v četrtfinali in je celau Bronasta Petra Majdič, pauleg nje zmagovalka Marit Björgen in drügouvrščena Kristina Kowalczyk v trnok dobri formi. Malo prva kak bi se mogle začniti kvalifikacije šprinta, in tau v klasični tehniki, v steroj je bila Petra ejkstra dobra, je slovenska skijarka med segrevanjom spadnola v tri metre globko grabo. Sledkar se je zvedlo, ka si je pri tom strla pet reber. Majdičova je te bila ške puna adrenalina in se je odlaučila, čiglij jo je bolelo, ka vseeno štarta. Ali pri šprinti je nej samo ena tekma. Prva je gvinila. V polfinali se je kak zadnja od tekmovalk uvrstila v finale, gé je z zadnjimi atomi moči pribežala kak tretja v cilj in je dobila tak želeno olimpijsko medaljo. Čiglij jo je te že rejsan fejst bolelo, je vseeno stejla sama prejkvzeti svojo medaljo. Na slavnostno podelitev so jo pripelali z reševelanim autonom, na zmagovalne stube pa sta ji pomagala priti dva padara. »Žmetno sam delala 22 lejt. nitem obeležju, ki je v obliki piramide. Ta je na nadmorski višini 327 metrov. Tokrat jih je do vrha šlo še precej več kot običajno, saj je Športno in turistično društvo Gibko Lendava v okviru akcije Gibko zbira kilometre povabilo ljubitelje rekreacije, da se podajo do Piramide. Društvo Gibko vodita učiteljici telesne vzgoje Tjaša Horvat in Renata Gyurkač. Pohod tokrat ni bil skupinski, kot so bili pred pandemijo, ampak so prihajali do Piramide med 9. in 17. uro predvsem družine in posamezniki, je povedala Tjaša Horvat: »Namen te in drugih naših aktivnosti, ki jih organiziramo, je spodbuditi občane h gibanju, kar je zelo pomembno za okrepitev imunskega sistema in s tem pomeni tudi manj verjetnosti, da dobimo koronavirus. Da se ljudje več gibajo, pa je pomembno, da jih nekdo pri tem spodbuja.« Ko so se otroci vrnili v šole in vrtce, so ugotovili, da je njihova fizična kondicija precej slabša, kot je bila prej, opaziti je bilo, da so se manj gibali. Podobno spodbuja občane, da se čim večkrat podajo do Piramide tudi Klub sto, ki deluje v okviru Planinskega društva Lendava. Njihovi člani si prizadevajo, da letno pridejo vsaj stokrat do najvišje točke Lendavskih in Dolgovaških goric. Tekst in fotografija: Jože Gabor Ge sam iz rosaga, steri je do gnes ške nej meu olimpijske medalje v bežanji na skijaj, pauleg toga sam bila v trno dobri formi. Znala sam, ka nauve prilike več nemo mejla, zatau sam nej stejla samo tak tapistiti boja za medalje. Za mene je tau nej bronasta medalja, niti zlata nej, liki medalja z malimi diamanti,« je na novinarski konferenci pripovejdala Petra Majdič, stera je dobila tüdi Foxovo nagrado kak najbole batrivna in požrtvovalna športnica na tej olimpjiskij igraj. Porabje, 25. marca 2021 Tekačica iz Dola pri Ljubljani, stera je na svetovnij prvenstvaj osvojila dve medalji, na tekmaj svetovnoga pokala pa je gvinila 24-krat, pauleg toga je bila v svetovnom pokali tüdi trikrat najbaukša v šprinti, je kak 32-letnica zgotovila svojo kariero leta 2011. Svojo srečo v zasebnon žitki gnesden deli s svojim nekdešnjim trenerom, Slovakon Ivanom Hudačom, s sterim mata dvej čerki. (Kejp na 1. strani: V svetovnom pokali je gvinila 24krat.) Silva Eöry Kejpi; internet 7 Tradicija ročnega izdelovanja opek v Melincih Ciglarstvo melinčkih ciglarjev V Melincih so se do pandemije 27 let vsako leto s prireditvijo Ciglarski dnevi spomnili časov, ko so bili krajani daleč naokrog znani po kakovostnem ročnem izdelovanju opek (ciglov). Na prireditvi so ob kulturnem in zabavnem programu ter tradicionalni kulinariki tudi prikazali, kako je delo nekoč potekalo. razne kraje, da so delo opravili tam. V Turističnem društvu Brod Melinci so zbrali že veliko dokumentarnega gradiva o melinčkih ciglarjih in izdali o njih tudi knjigo. Dali so izdelati tudi orodje, kakršno so uporabljali za izdelovanje ciglov. To opravilo je trajalo od jutra do večera, so zapisali v knji- Člani Turističnega društva Brod Melinci prikazujejo, kako so njihovi predniki izdelovali opeke Vrsto let so dogodek pripravljali v Ciglarskem naselju ob reki Muri, zadnja leta pa pri vaškem domu v središču vasi. Organizatorja tradicionalne prireditve sta Turistično društvo Brod Melinci in Krajevna skupnost Melinci ob sodelovanju drugih društev iz vasi. Večino materiala za izdelovanje opek, torej ilovice, so melinčki ciglarji nakopali kar na vaških njivah. Mnogim prednikom in najstarejšim občanom so po pripovedovanju v spominu ostali prijetni poletni dnevi, ko so izdelovali cigle. Otroci so se ob tem zabavali, za starejše pa je bilo delo precej naporno. To je pomenilo ob kmetijstvu dodatni zaslužek za prebivalstvo, dokler tega opravila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ni dokončno izpodrinila sodobna tehnologija. Opravilo je takrat potekalo celo poletje ter septembra in oktobra. Še danes je veliko hiš v vasi, ki so narejene iz opeke, ki so jo izdelali sami. Ker so bili znani po kakovostni izdelavi, so njihovo opeko kupovali tudi za gradnje po drugih krajih Pomurja, na Štajerskem in v hrvaškem Medžimurju. Vabili pa so jih tudi v gi o melinčkih ciglarjih, vendar pa je bilo, še posebej ob večerih po končanem delu, tudi prijetno druženje. Delo je vodil majster (mojster). Za kakovost izdelkov sta bila zelo pomembna znanje in izkušnje. Blatarji so zemljo-ilovico mesili z nogami, foringaši pa so jo z leseno samokolnico pripeljali do mize. Tam so ilovico dali v modolo in tako oblikovali opeke. Odnašalci so jih odnesli na sončen prostor, kjer so se dva tedna sušile, nato so jih zložili v oslice. Čez poletje so se sušile, potem pa so jih septembra ali oktobra žgali. Ogenj je moral goreti vsaj 48 ur. To je bil res zanimiv prizor v noči, ko so se cigli žgali v več kot sedmih oslicah. Konec dela so vedno slavili s petjem. Če so delali opeke za gradnjo lastne hiše, so jih običajno naredili polovico za hišo, polovico pa so jih prodali. V delo so se vključile vse generacije v družini. Znanje o izdelovanju opeke se je prenašalo skozi generacije vse do leta 1967, ko so zadnjič v okolici vasi gorele velike oslice z opekami. Tekst in fotografije: Jože Gabor Pod Srebrnim brejgom … … so cepivo AstraZeneca dojpovedali, zaprav z njim lidi več ne smejo cepiti. Najbole so školniki pa školnikojce na svoji rokaj pa v tejli gor plačali. Niške takše reakcije naj čako, kak so se njim zgodile. Eni so tri dneve v posteli ležali, ka so k sebi prišli. Tak so mogli eno šaulo v varaši Velenje dojzaprejti. 22 školnikov v slüjžbo nej moglo po tejm, gda so v rokau inekcijo doubili. Eni vejo prajti, ka od covida skur tak so lidge prve dnejve betežni bili. Ja, medicina je nej samo tak, kak bi si stoj brodo. Najprva vse dobro vögleda, brž po tejm se vse ovak obrne. S tejm je procent tisti Slovenk pa Slovencov, steri bi se cepiti škeli, eške menjši grato. Po staroj šegi že se na velko iške, sto je krijv za vse tau, ka je nej tak, kak bi prejgnji škeli. AstraZeneco so že prva v Austriji dojpovedali, na Nenškom ranč tak bilau. Zakoga volo je v Sloveniji nej tak bilau, prva kak se je ta afera zgodila? Takša pitanja pa eške kakša druga vömlatijo. Sto na tau pijtanje kaj nazaj povej, se eške ne vej, zaprav niške na sebe tau ne vzeme. Ta stara nauta, kak niške nikomi nika nej krijvi pa nej dužen, se na slovenskoj sceni špila pa li samo špila. Tadale pa špilajo ali pa igrajo, kak škete, slovenski rockeri. Zdaj, v zadnji dnejvaj prejk interneta za svoj respirator se njivi glas čüje. Zakoj dé? Samo za tau, kak aj slovenska rock muzika v tej časaj preživé. Nej, ka živé, kak bi normalno bilau, kak aj živa ostane, tau je pitanje. Té respirator (lélegeztetőgép), od koga je guč, nika drugo ne znamenüje, kak samo tau, kak aj živi ostanejo. Živi, siti pa nej žedni, bi leko prajli. Prva kak je betek vövdaro, je ta muzika v dobroj kondiciji bila, koncerte, festivale vsej farb se je leko na vsikšon stopaji najšlo, vse je puno bilau. Pa s tejm tö zatoga volo je muzikantom nika nej falilo. Zdaj ji internet na nikoj dejva. Vsikši leko njive naute poslüša, gda šké, uni od toga vcejlak nika nemajo. Inda njim je internet kak reklama, pozvnaje na njive koncerte, za njive CD-ne dobro spadno. Zdaj njim samo kvar dela. Pa se spitavajo, de sploj eške stoj na koncerte v živo ojdo, če so se lidge tak na velke k virtualni varianti kcuj vzeli. Vej se, naute ostanejo, ka pa tisti, ka te naute naredijo, je igrajo? Vcejlak po svoje pa svoje naute slovenski tajkuni vküper s politiko igrajo. Na TV Sloveniji se vsikši teden leko EkstraVizor gleda. V ton termini se leko vsefele zvejdi, ka bi leko nin zar zakrito ostanolo. Tak je zdaj tau tö vöprišlo, kak se je s firmami delalo, ka so na nikoj prišle, v stečaj ali malo ovak, so bankrotejrale. Ka se godi? Gda firmo »vrag vzeme«, birovija gorpostavi človeka, steri cejlo tau proceduro do kraja pelati mora. Vse tau se leko 15 ali eške več lejt vlečé. V tejm časi se morajo delavci vöplačati, vsi tisti, ka njin je firma kaj dužna ostanola pa tak naprej pa tak tadale. Vej se, ka vsikši takši človek, ka tau dela, nej male pejneze prsilüži. S tejm je vse tisto, ka od firme ostane iz dnejva v den menje vrejdno. Tak pa sto de silo emo, če lejpe, masne pejneze vlečé? Pa nej samo tau, kakšen človek tri, štiri ali več takši firm prejk ma vzeti, zdaj pa leko samo računamo. V vsejm tejm pa eške eden drugi grejšen zavec nut es pa ta skače. Največ takšnoga dela prejk tisti dobijo, steri se aktualni politiki najbole vijdijo ali pa z njimi v redi stodjijo. Eške üši pa so tisti bankroti, stere politika sama vküper zrežejra. Že poznano; dobro firmo na nikoj deješ, jo fal küjpiš pa tadale drago odaš. Nika nauvoga, ka nej? Naš Srebrni brejg se naraji smedjé. Se tomi smidjé, ka so ranč zdaj vödali, ka AstraZeneca nikšen kvar ne dela. Gvüšno, ka nej! Sto pa bi pripozno, ka so kaj naupek naprajli? Porabje, 25. marca 2021 Miki Roš ... DO MADŽARSKE Večina bi se že dala cepiti V državi se je v zadnjem času zmanjšalo nezaupanje do določenih cepiv in narasla je volja do cepljenja, je zapisala agencija Ipsos na podlagi raziskave. Lani novembra bi se dalo cepiti le 16 odstotkov prebivalstva, sedaj se je njihovo število dvignilo na skoraj 60 odstotkov. Še zmeraj najbolj nasprotujejo cepljenju generacije, mlajše od 30 let, izmed teh se gotovo ne bi dalo cepiti 56 odstotkov. Prav obratno je sorazmerje pri tistih, ko so starejši od 50 let, 55 odstotkov le-teh se vsekakor bo dalo cepiti. Volja do vakcinacije je najbolj narasla v generacijah, starih med 40 in 49 let. Sorazmerje med njimi se je dvignilo s 14 na 49 odstotkov. Cepljenju najbolj nasprotujejo mlajši od 40 let. Zanimivo je, da mlade najbolj skrbi zdravje pedagoških delavcev, učiteljev in vzgojiteljev, starejše pa za zdravje prodajalk in prodajalcev. Madžari nezadovoljni Kakih 70 odstotkov Madžarov je nezadovolnjih z načinom, kako želi vlada odpraviti krizo, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki je bila opravljena po naročilu Euronews-a. Po mobilni aplikaciji so vprašali 1332 ljudi. Skoraj 70 odstotkov vprašanih s pesimizmom ugotavlja, da stvari v državi ne gredo v dobro smer, še več, odvijajo se v zelo napačno smer. Le 11 odstotkov vprašanih je reklo, da so zadovoljni z delovanjem vlade Vikrorja Orbána glede ukrepov za odpravo krize. 60 odstotkov je nezadovoljnih, večina le-teh je zelo nezadovoljna. Da so Madžari pesimistični, kažejo tudi podatki, da je narasla uporaba antidepresivov. Lani, v prvem letu epidemije, so v lekarnah izdali 103 zaboje antidepresivov več kot v letu 2019. Zdravniki so lani predpisali svojim pacientom 3,8 milijona škatel antidepresivov. Številke zajemajo le zdravila, ki so bila predpisana na recept. Po mnenju znanega toksikologa Gáborja Zacherja omejevalni ukrepi in policijska ura zelo negativno vplivajo na duševno stanje prebivalstva, naraslo je trošenje alkohola doma, kadilci vse več kadijo in odvisniki od serij vse več časa preživijo pred ekrani. 8 Biciklin je na brejgi nej biu dosta vrejden »Dobro je te stare kejpe gle- - Te ste se kak navčili z bidati, dosta lejpi spominov mi ciklinom voziti, če ste nej na misli pride tašoga reda, meli biciklin? istina, taši tö, stere bi človek najraj pozabo. Zato ka človek nejma samo dobro v svojiom življenji, liki lagvo tö, pa ge se mejla. Dočas ka je človek mladi, nejma časa, puno je dela, mlajše rani. Gda si že vsega tauga prejkdau, pa bi emo časa zase, te si pa že stari grato,« pravijo Micka Bajzek z Židove. - Tetica Micka, vi ste po možej BajMicka Bajzek, po dekliško Glavanovič zek, kak pa mate dekliško ime? »Nej bi zavado, zato ka nega »Saused je eden stari ladjen dosta iz tauga menja v Porab- biu, on je emo biciklin, on ji, ge se dekilško Glavanovič je mena vsigdar pravo, aj se zovem, na Gorenjom Seniki pelam, tak sem se navčila, depa nej je bilau leko. Zato ka samo mi smo se tak zvali.« - Prvi kejp od vas, ka smo moški biciklin emo, gda sem ga najšli med starimi kej- prvo paut prejk štange staupi, je tisti, gda so vas na pila, na drügi tau sem prejkzletejla. Nej je leko bilau, prečiščavanji dolavzeli. »Tau je pred ižov dolavzeto, depa zato sem rada bila, ka mi smo doma na tistom tali sem se navčila pelati. Na ravesi bili, steri se je tak zvau ka Hampo. Tau je tam ozajek Baugi za hrbtom, več kak dva kilomejtra od poštije. Najbola lagvo je te bilau, gda je velko blato bilau. Dobro je telko bilau, ka mi smo nej meli brga. Če je dobra paut bila, te smo se k meši leko ta pa nazaj pelali, ranč nam je nej trbelo z biciklina dolastaupti. Samo tau tö isti- Zdavanjski kejp s prvim možaum, na kejpi so na, ka te sem še nej Mickini stariške tö mejla biciklin.« - Gda ste meli svoj prvi bicik- veni smo bili, pa če je v bauto ali kama koli trbelo titi, tak lin? »Te sem mejla biciklin, gda nagnauk sem zopojdla paut.« sem se oženila, depa te tö nej - Kelko bratov pa sester ste svojga, mauž ga je emo, s ti- meli? »Ge sem samo enga brata mejstim sem se vozila.« la pa tisti že tö mrau. Zvün njega sem še dva moža pokopala, tak ka sama sem ostala.« - Ka je z rojstnim ramom, še stoji? »Še stoji, brata vnuki živejo tam, depa zdaj je že prejknapravleni. Dobro je bilau tam živeti, zato ka tam je mir biu, avto samo rejdko pelo dola po pauti, največkrat samo sodački.« - Velka gazdija je bila doma? »Nej je velka bila, depa dvej krave smo zato vsigdar meli, grünt je pa bola na brezniki biu. Oča pa mati sta s tauga živela pa naja z bratom gorazranila. Zato ka te smo še bola skromno živeli, nej bilau tak kak zdaj, ka mlajši vse majo, ka si zaželejo. Oča so večkrat šli vleti na repo, gda sem ge že malo tö k sebi prišla, gda sem že šaulo vözopojdla, te sem ge že tö z njimi üšla. Bilau, ka sem paulek Szigetvára bila na repi, zato ka tam je biu eden z Gorenjoga Senika, steri je tam prejdjen biu. Štiri lejta sem tak delala, ka sprtolejt sem odišla na repo pa djeseni sem domau prišla.« - Zvün tauga gde ste še delali? »V ciglencaj, v kosnoj fabriki pa na pošti.« - Ka ste delali v kosnoj fabriki? »Šrajfe za konjske podkauvi. Biu je eden mašin, steri je dola na méro vrezo železo, potejm smo te mi na tau železo nit vrezali. Tau je nej težko delo bilau, tau sem ge rada delala. Samo te, kak je menje konjov bilau, tak je delo tö pomalek dojprišlo. Potejn sem te na pošto odišla, najprvin na Gorenji Senik, sledkar pa na Židovo. Tak ka par kilometrov sem napravila z nogami, dočas sem v penzijo prišla, depa hvala Baugi, zdravdje zato tak kak mi slüži.« - Mate eden kejp, zdavanski kejp, gda je tau bilau? biciklinom dolavzeti, gde je tau bilau? »Tau je že na Janezovom brgej bilau, tau je od moža biciklin. Tam je biciklin nej dosta vrejden biu, nej tagor pa nej tadoj, nej si se mogo pelati, zato ka velki breg biu. Biciklin sem zvekšoga samo tiskala, depa itak je ležej bilau zato, ka turbe je nej trbelo v rokej vlejčti, gora sem je obesila na prejlonče.« - Vi kak zdaj tak prvin ste radi spejTe kejp so napravili pred njinim ramom po vali, nej? »Tau me je vsigdar prvom prečiščavanji fejst veselilo, spejstariške, na drügom kejpi pa vala sem v skupini Lacina mauž pa dvej kölnerce. Edna Korpiča, sledkar pa še z Vaje Penzeš Anuška, drüga, raškimi ženskami. Nika mi je ona je že odišla, več ne žive nej žau, zato ka s spejvanjom tü. Po zdavanji sva gora na v telko pa v taše lejpa mesta Janezovi brejg odišla, gde so sem leko ojdla, kama bi ovak od moža stariške bili doma. nikdar nej prišla. Najbola se Zato ka oča od moža so te mi je tisto vidlo, gda smo v več nej živeli, depa sledkar je Portoroži nastopali, pa prvo hčer k sebi odpelala, tak ka te paut sem zaglednila maurdsva z možaum sama ostala.« je. Tau nikdar ne morem »Leta 1962 februara sva se oženila. Na ednom kejpi sva müva z možaum pa moji Trno rada je ojdla spejvat k varaškim ljudskim pevkam - Kak ste sé prišli? »Ram je tam že tö nanikoj üšo, te sva tü na Židovi küpla en ram, depa te je mauž mrau. Sledkar sem se spoznala s tej drügi možaum pa te tak sem sé prišla v te ram.« - Ka je z drügi ramom? »Tam zdaj moj sin žive.« - Mate eden kejp, gdé ste z Porabje, 25. marca 2021 pozabiti. Vidiš, zdaj pa ščista nikan ne odim več, vsigdar sem samo doma. Gnauk zato, ka sem stara gratala, drügo pa tau, ka te virus nas telko mantra. Po pravici ti povejm, mena tau zato fejst fali, ka ne morem titi med lüstvo.« Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 29. Ka bi se nej skuzili zavolo lüka Ostanimo eške v krajini kauli Szegeda! V šterom koli letnom časi pridemo v varaš Mórahalom, se leko v kaupanci pod milim nebom kaupamo v zdravilnoj vodej - eške v zimskom mrazi tö. Gda se pa navolimo, se splača gorpoiskati park z maketami erični vogrski zidin ali konjeniško gledališče v mesti. Če po vsejm tejm Z vesnicov Szatymaz je povezani najbole eričen sad krajine: tau je breskev. Legenda pripovejda, ka je gnauk eden tihinec tam vöplücno edno goškico in go s petami nut v zemlau poklačo. Gnes pauvajo breskve že na dvej gezero hektaraj, odavajo je pa v formi soka, palinke in marmelade tö. V bližanjoj vesi Balástya Hódmezővásárhely je drügi najvekši madžarski varaš po teritoriji – že duga stoletja sliši med glavne centre Alfölda lačni gratamo, je najbaukše, ka kauštamo domanje črešnjove, škipkove ali makove reteše. Bole batrivni pa leko sprobajo specialitete z bivolovoga (bivaly) mesá ranč tak. V sausadnoj vesi Ásotthalom je pejsek tak globki, ka bi se venak kočüj cesara in krala Franca Jožefa tö pogrozno, če bi po cejloj poštiji pred njim nej slamo potrausili. (V vés je prišo leta 1883, ka bi prejkdau gozdarsko šaulo.) »Leteči pejsek« so v krajini na kauli tri gezero hektaraj z gauščami dojvezali, Ásotthalom je biu center toga dela. Malo vö z vési se leko stavimo pri »drejvi Sándora Rózse«, gde se je betjarski prejdjen skrivo, zmejs ka so šandarge lovili njegvoga konja brezi gezdeca. Leta 1857 so že deset gezero forintov obečali tistoma, šteri prejkdá tauvana. Končno ga je edna dekla s topačov v glavau včesnila, tak so ga leko v vauzo odpelali. so leta 2000 zozidali center hindujske dühovne kulture, šteri je oprejti pred tistimi tö, ki ne vörjejo. V tom parki z imenom »Nandafalva« stogijo svetišča z redečoga pejskovoga kamla, od šteroga so več ton pripelali drejkt z Indije. S panaufa v vesi Kisteleki – gde je Sándor Rózsa s svojimi betjari oprvim eden cug vözrobo – po turističnoj pauti pridemo na erično vogrsko spominsko mesto Ópusztaszer. V staroj kroniki »Gesta Hungarorum« piše, ka je vojvoda Árpád na tom mesti tanače držo s svojimi sodačkimi prejdnjimi pred vekšimi bitkami. Molar Árpád Feszty je s svojimi kolejgari na 1800 kvadratni mejterov platna namalo voditela madžarski šeregov, šteri gleda svojo sodačijo na prelazi (hágó) Verecke. Tau je drügi najvekši panoramni kejp na svejti, restavrerali so ga do leta 1995. Na njem vidimo sodake in prausno lüstvo, depa poganskoga šamana ranč tak. Gda so arheologi v Ópusztaszeri vökopali ostaline benediktinskoga klauštra, so najšli edno djamo s pečjauv in formami, s šterimi so v srejdnjom vöki zvone völejvali. Zvün toga pa leko v škanzeni spoznamo veško kulturo na Vogrskom na začetki 20. stoletja, depa pripovejst Madžarov, raztepeni po cejlom svejti, ranč tak. Kalifornijski Vaugri so poslali eden šest mejterov šurki leseni potač, šteroga so vövrejzali z ednoga 1800 lejt staroga mamutovoga baura. Na njegve letne krauge so gorzamerkali vse bole važne datume madžarske zgodovine. Gda pridemo nazaj v Szeged, se leko odlaučimo, v šterom pravci se dale napautimo. Poglednimo si oprvim krajino kauli reke Marosa! Na Vogrskom tečé ta voda na 50 kilomejteraj, od toga je 21 kilomejterov na madžarsko-romanarskoj grajnci. Pauleg glavne poštije »43« je nekda stau tisti eričen marof Kukutyin, gde so v cajtaj povaudni samo klase leko želi s čanaklinov. (Zdaj že vejmo, kama moremo titi, če nas pošlejo »v Kukutin oves špičiti«.) De je pa srbsko-madžarska grajnca tö nej daleč, tam so pri vészi Tiszasziget vözmejrili najglobši punkt rosaga: tau je 75,6 mejtera. Zakoj so se mali pavri v tajoj krajini na konci 18. stoletja odlaučili, ka do lük pauvali? Znali so prej, ka je tau intenzivna kultura: z malo zemlé do leko dosta zaslüžili. Tak se je naraudo »lükovi varaš« Makó, gde so na konci 20. stoletja eške eden kip tö postavili »gospaudi Lüki«. (Edno skulpturo so zdignili poeti Attili Józsefi tö, šteri je na gausti prišo v varaš - muzej so tö po njem imenüvali.) V mesti se splača eške pogledniti Lükovo ižo, za štero je plane napravo Imre Makovecz, gnes pa go nücajo kak »lükov kulturni center«. Gda se pelamo prauti mejnoma prehodi v Nagylaki, se nam splača staviti pri ednom posebnom zgodovinskom spomeniki: 6 kilomejterov od vési Apátfalva stogi veuki kameni malteški križ, šteroga so prej vösklesali v spomin krala Ladislava Ku- varaši oprli celau edno fabriko majolike, ka bi rejšili ljudsko kulturo keramičarstva. V mesti najdemo dosta galerij in muzejov, v ednom si leko na primer poglednemo eričen mali kip Venere z novejšoga kamenoga cajta. Umetnost najdemo na ulicaj tö: tau so nej samo skulp- Krožni kejp Árpáda Fesztyna v Ópusztaszeri – vojvodo Árpáda je molar namalo po sebi, šamana pa po svojoj ženi mana eške v 13. stoletji. Nej se je trbej daleč pelati, pa smo že v vesnici Magyarcsanád, gde ne dojde, ka so katoličanjski pa kalvinistični Vaugri v gnakoj ulici svojo cerkev zozidali, de so pa svojo Božo ižo tam zdignili domanji Romanarge pa Srbi tö. Prva kak liki bi prišli v slejdnji varaš naše gnešnje poti, splezdimo k utrjenoj srejdnjeveškoj cerkvi v vesi Óföldeák! Od tistec se v lejpom vrejmeni ne vidi samo do Szegeda, liki do Hódmezővásárhelya ranč tak. Delo z ilojcov sprevaja žitek te krajine že več gezero lejt, eške pred stau lejtami pa je bilau v etom varaši dobri štiristau lončarov. Gnesnedén tö dela ducat majstrov bole ali menje okinčane posaude. Vásárhely je grato zavolo svoje ljudske in likovne umetnosti »paverski Pariž«, vej sta si pa nindrik indrik nej tak blüzi »prausna« in »vönavčena« likovna dela. Na začetki 20. stoletja so v Porabje, 25. marca 2021 ture, liki na priliko lepau formérane tablice z imeni ulic ranč tak. V centri varaša stogi hotel, gde je inda svejta igro »Ciganj Béla«, o šterom v ednoj svojoj nauti spejva Pista Dankó tö. Brezi sinagoge pa bi biu Hódmezővásárhely samo eden tipičen mali alföldski varaš, ranč tak kak brezi tradicije svoji »paverski varašancov« - té so gnauksvejta mesto šaule raj za vökopanje arteškoga stüdenca peneze dali. Bližanja vés Mindszent je edna od 18 vesnic med Karpatami, štere nosijo ime vsej svetcov. Prva kak liki bi se tam prejk Tise pelali, poglednimo tablo, na šteroj piše, kak daleč je vés Baks na drügoj strani reke ali New York na drügoj strani oceana. Tak mo bar znali, kak duga paut stogi eške pred nami ... -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 29. »Češčena si Marija, je angelski glas« »Do sebé je biu trnok siguren, Pred smrtjov se je spakivo donk pa je kama koli prišo, na pod ednoga padaša, za so ga lidgé pozdravlali z lübe- en malo je daubo plüčnico in znostjov in veukim poštenja- mogo lečti v postelo. Vnaugi um. Zavolo trdoga posta so lidgé so ga gorpoiskali, de je bila njegva lica blejda, de so pa nikšo pomauč nej vzeu. pa lidgé blüzi njega čütili, ka Za slobaud so ma pojbičke je sveti,« je mejlo šegau lüstvo zaspejvali pesem »Mati je gučati o apoštoli Barcelone, dreselna stala«, mrau je 23. svetom Jožefi Orioli (Oriol marciuša. Pokopali so ga s Szent József), šteroga svetost je potrdo z dosta čüdami Baug tö. Jožef se je v etom k a t a l o n s ko m varaši naraudo leta 1650. Oča ma je mrau pri njegvi šest lejtaj, mati pa se je pá omaužila. Jožef je odo v cerkvene šaule, pri petdvajsti lejtaj so njega tö posvetili v dühovnika. Oprvim je grato domanji škonik pri ednoj Sveta Evgenija tomači krščanjske vörske istine bogatoj držini, arabskoma kalifi – vmorili so go zavolo »špotanja islama« sledik pa ga je pápa postavo za dühovnika v ednoj Marijinoj kraleskimi čestmi pauleg njegcerkvi v Barceloni. ve cerkve v Barceloni. Jožef se je dosta spravlo z betežnikami pa srmakami. Varaš Nazaret je po cejlom Telko penez je emo, ka bi si svejti že dvej gezero lejt poeden ram tö leko küpo, de je znani po dogodki, o šterom pa raj živo v arendi v ednoj leko štemo pri evangelisti prausnoj sobi. Nej je emo pos- Lukači in šteroga so se inda telo, spau je na ednom stau- spominali trikrat na dén, gda ci, v sobi je nikdar nej küro. so se zglasili zvoni, pa etak Če rejsan je biu tak graubi molili: »Je angeu Gospaudov do sebé, se je vsikdar sme- oznano Mariji ...« Prausna djau – zatok so ga zvali »ve- nazarenska dekla Marija je seli svetnik«. Če ma je nekak gorprijala pozvanje Božega tau v oči povödo, je dau valas: poslanika, nadangela Gabri»Svetci so v nebesaj«. jela, ka bi gratala mati Sina Jožef Oriol je nikdar nej poči- Božega. vo, donk je brodo, ka prema- Marija je z odrešenjom tak lo dela. Želo je oditi v misijon krepko povezana, ka je gramed pogane, ka bi mrau kak to vsikši Gospaudov praznik mantrnik. Pejški se je napau- Marijin tö. 25. marciuš to v Romo, ka bi daubo do- je svetek Gospaudovoga püščenje za misijonsko delo oznanjenja (Gyümölcsoltó v Japani, de je pa med potja- Boldogasszony), držimo ga uv zbetežüvo. Mati Marija ma djenau devet mejsecov pred je zapovödala, aj se povrné v božičom. Nej pa je gvüšno, šteri datum so oprvim dolauBarcelono. čili: ništerni čednjaki brodijo, ka so prva čestili Marijino oznanjenje. Kauli 25. marciuša so že stara lüstva svetila sprtoletno enakonočje kak dén stvaurenja sveta - z Jezošovim spoprijetjom pa so bili položeni fundamenti nauvoga stvardjenja. Té svetek je brž prišo med prausno lüstvo, ka se najbole pozna v trikratnoj dnevnoj molitvi Marijinoga češčenja. Inda svejta je rejsan skoro vsakši katoličanjski vörnik trikrat na den pri zvonenji püsto svoje delo in zmolo tri zdravamarije. Po Marijinom materinstvi je posvečeno materinstvo vsej mamic sveta, zatok na té datum držijo v Sloveniji (pa indrik po svejti) materinski dén. V krščanjskoj umetnosti so angelski pozdrav dostakrat nutpokazali. Edna vöra se je v zgodovini nej tak naglo širila kak islam. Osemdeset lejt po smrti proroka Mohameda so Arabci že prejkvzeli cejlo söverno Afriko in pri Gibraltari prejkstaupili na Španjolsko. Krščenike so – kak »vörnike knige« - Arabci en čas eške poštüvali, smeli so vöpovödati svojo vöro. Za en malo pa so je že graubo naganjali, kak je tau bilau v 10. stoletji v andaluzijskom varaši Kordovi tö. Kalif Abd-er-Ahman III. je s toga varaša vodo cejlo arabsko Španjolsko. Na pauti ma je biu vsikši krščenik, od šteri je vnauge poslo v smrt tö. Tau se je zgaudilo s svetov Evgenijov (Szent Eugénia) tö, štera je gnes simbol krščanjske Kordove. Za njau so gučali, ka je bila prej »najlepša lelija španjolskoga gračenka«. Bila je živa pelda bogaboječnosti, svoje lüdi je tö nagučavala za pripoznanje vöre. Če rejsan se je nej drejkt prauti muslimanom postavlala, je gratala nevarna za dober glas islamske vöre. Evgenijo so zaprli v vauzo, gde je med drügimi trauštala ednoga obvüpanoga desetlejtnoga pojbiča tö. Pomagala je drügim robom ranč tak, zatok so go za en malo v edno ejkstra celico zaprli. Nagučati so go steli, ka je prej islam baukša vöra kak krščanjstvo - Evgenija pa je odkrito povödala svojo mišle- v Karantanijo, püšpek Arno pa se je zgučo za cerkveno mejau med Salzburgom in Oglejom - na Dravi. Prvi püšpek v etom varaši je biu sveti Rupert, šteri je svoj klaušter svetoga Petra stvauro na rüševinaj rimskoga mesta Juvavum. Prva kak liki bi prišo v Salzburg, je slüžo kak püšpek v nemškom Wormsi. S cejlim srcom je vörvo v ideale, štere je oznanjo irski barat sveti Kolumban: mlašečo evangelijsko prausnost, spokornost in srmastvo. Po drügoj strani se je trüdo za globko poznavanje vörski navukov, s srcá pa je rad emo grejšnike - po irskoj peldi je vseposedik »Je angeu Gospaudov oznano Mariji in ona vpelo tüjo spauspočela od svetoga Düha« - radi spejvamo v ved mesto donaši cerkvaj tö tedešnje javne pokaure. nje o Mohamedi pa Korani. Sveti Rupert je v Salzburg Arabci so tau držali za špota- prišo, gda je biu star že kaunje svoje vöre, zatok so go na li sedemdeset lejt. Za globši smrt osaudili. Mantrnica je vörski žitek je oprvim pridautau razmila kak veuko Božo bo bavarske (bajor) velikaše, milost, kak bližanjo paut v te pa eške prausno lüstvo. nebesa. Po dugom iskanji je za svojo Evgeniji so krajsekli glavau, püšpekovo stolico odebro pokopali so go v cerkvi v mesto pri rüševinaj nekdešvaraškom tali Marmolejos. njoga Juvavuma, od kec so Tam so leta 1544 najšli eden oprvim pelale samo misijonslejpi napis, šteri v latinskoj ke poti. Na nauvo so oprli rejči 10. stoletja váli njene rudnike (bánya) soli, zatok vrline in se gi priporača. Den je varaš daubo ime Salzburg. Evgenije iz Kordove svetimo Sveti Rupert je včako visiko 26. marciuša. starost, malo menje kak stau lejt. Mrau je 27. marciuša Staro slavsko ime za Salz- 717, djenau na vüzemske sveburg je »Solnograd«, vej so tke. Po smrti so ma zozidali pa nej daleč od toga mesta veuko katedralo, gde eške sau vökopali. Té varaš je gnes počiva. Rupert je patkrepko povezani z začetki ronuš rudarov, molijo ga pa oznanjanja evangelija med prauti mlašečim krčom tö. karantanskimi starcami -dmgnešnji Slovencov. Salzburšilustraciji: ki püšpek Virgil je leta 755 Szilveszter Bartkó poslo Modesta za misijonara Porabje, 25. marca 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 26.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, 6.25 Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 10.55 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, 13.20 Šport, 13.30 Vreme, 13.35 Severna obzorja, ameriška nadaljevanka, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.15 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Holly Hobbie, kanadska mladinska nadaljevanka, 16.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, 17.15 Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Nasilje svobodenemški film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Napovedujemo PETEK, 26.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 9.00 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 9.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 10.05 Dobro jutro, 12.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokalsmučarski skoki (Ž), 14.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal smučarski poleti, 17.55 Nova Planica, dokumentarni film, 20.05 Tiha revolucija, nemški film, 21.55 Zadnja beseda! 22.45 Apokalipsa neskončna vojna, Maščevanje, francosko-kanadska dokumentarna serija, 1.10 Videotrak, 2.10 Info kanal, 4.00 Info kanal SOBOTA, 27.03.2021, I. spored TVS 6.10 KultUra, Odmevi, 7.00 Otroški program, 9.55 Male sive celice, 10.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.50 Osvežilna fronta, 11.35 Tarča, 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.05 Mestne promenade, Ptuj, dokumentarna serija, 14.35 Na kratko, 15.00 Svet miniatur, kanadska dokumentarna oddaja, 15.55 Na sončni strani, dokumentarno informativna oddaja, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Tanek led, koprodukcijska nadaljevanka, 22.15 Poročila, Šport, Vreme, 22.40 Dosje 64, dansko-nemški film, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 3.00 Napovedujemo SOBOTA, 27.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.45 Pričevalci, Gašper Rudolf, 9.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal smučarski poleti, ekipna tekma, 12.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, 14.50 Avtomobilnost, 15.35 Poletni koncert iz Schönbrunna 2020, 17.30 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Slovenija : Češka, 20.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Španija : Italija, 22.50 Murat & Jose - Izštekano v SiTi Teatru, koncert, 3.00 Videotrak NEDELJA, 28.03.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja 12.45 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 V petek zvečer, 14.45 Na lepše, 15.15 Gospod, indijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Politič- no s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Genialna prijateljica (II.) italijanska nadaljevanka, 21.15 Z Mišo, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Stric Geza gre v Zaturce dokumentarni film, 23.20 Festival Godibodi 2015, Skupnosti Italijanov, Koper, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, 1.10 Politično s Tanjo Gobec, 1.20 Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo NEDELJA, 28.03.2021, II. spored TVS 6.00 Duhovni utrip, Pričakovanje pomladi, 6.15 Koda, 6.45 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 7.10 Musica creativa, Mladinski pihalni orkester Musica creativa in Matjaž Meden, 7.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal smučarski skoki (Ž), 9.30 Nordijsko smučanje svetovni pokal smučarski poleti, 12.50 Čista desetka, britanski film, 14.25 Življenje na strehi sveta, Gradnja sanj, potopis, 16.30 Blob genij brez možganov, francoska dokumentarna oddaja, 17.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Hrvaška : Švica, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Iskanje Vinetuja, kanadska dokumentarna oddaja, 20.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Portugalska : Anglija, 22.50 Vikend paket, 0.10 Kaj dogaja? 0.50 Videotrak, 1.45 Info kanal, 4.00 Info kanal PONEDELJEK, 29.03.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Obzorja duha, 11.00 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Z Mišo, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.), ameriška nadaljevanka, 14.40 S-prehodi, Zeleni viri energije, 15.25 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, Opikar, čisti prostori, 18.05 Nejko, risanka, 18.10 Simon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetni raj, 23.30 Za njimi stojimo - Solisti, Simfoničniorkester RTV Slovenija in En Shao, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo PONEDELJEK, 29.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.05 Dobro jutro, 12.50 Prisluhnimo tišini, (Pre)živeti s stalnim zvonjenjem v ušesih, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.20 Izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi, dokumentarni film, 14.05 Na lepše, 14.35 Zadnja beseda! 15.35 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.30 Zelena generacija/Young Village Folk, 16.50 Pogovori o Vitomilu Zupanu, dokumentarni portret, 17.45 Sinova puščave, ameriški film, 20.00 Življenje na strehi sveta, potopis, 20.55 Dediščina Evrope: Aktivistifinska nadaljevanka, 21.55 Podjetno naprej, Opikar, čisti prostori, 22.40 Circus Fantasticus, slovenski igrani film, 0.05 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (Ž), 1.35 Videotrak, 2.35 Info kanal TOREK, 30.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Umetni raj, 10.50 StrastiTV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Duhovni utrip, 15.00 TV-izložba, 15.15 Kanape - Kanape, oddaja za mlade, 15.50 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Kalimero, risanka, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica dobre karme (I.), britanska nadaljevanka, 20.50 Dosje, Leto dni pozneje, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci, Gašper Rudolf, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Napovedujemo TOREK, 30.03.2021, II. spored TVS Porabje, 25. marca 2021 OD 26. marca DO 1. aprila 4.00 Info kanal, 10.05 Dobro jutro, 12.50 Alpe-Donava-Jadran, 13.30 Avtomobilnost, 14.00 Beograd - vinjete Slovencev, dokumentarni film, 14.50 Kaj dogaja? 15.40 Joker, kviz, 16.50 Tretja generacija, dokumentarni film, 17.45 Stan in Olio na Divjem zahodu, ameriški film, 20.00 Ribe na suhem, ameriški film, 20.30 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Italija : Slovenija, 23.15 Kaj govoriš? So vakeres? 23.35 Privid spomina, kanadska dokumentarna oddaja, 0.25 Videotrak, 1.25 Info kanal, 4.00 Info kanal SREDA, 31.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Koda, 10.50 Strasti TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Osmi dan, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.40 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Biotopi, Ekološki odtis, izobraževalno-dokumentarna serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Srečko Kosovel: Integrali, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato, Dirka, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Samo ženska, nemški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Krik, dokumentarni film, 23.30 Biotopi, Ekološki odtis, izobraževalno-dokumentarna serija, 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo SREDA, 31.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 8.30 Videotrak, 9.25 Kanape - Kanape, oddaja za mlade, 10.00 Sveta maša, 10.55 Dobro jutro, 13.30 Tartini Festival, 15.05 Ambienti, 15.50 Vikend paket, 17.10 Glasbena skrinja, ameriški film, 17.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Hrvaška : Anglija, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Moj klasični hit, Peter Čeferin, 20.05 Ko pop sreča klasiko, glasbeno-dokumentarna oddaja, 21.00 Moje mnenje, 21.50 Ku'damm 56, nemška nadaljevanka, 22.45 Saša Vuga: Čuječi opominjevalec, portretni film, 1.20 Videotrak, 2.20 Info kanal ČETRTEK, 01.04.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.10 Biotopi, Ekološki odtis, izobraževalno-dokumentarna serija, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, portretna oddaja, 15.40 Z kot Zofka, mozaična oddaja za predšolske otroke, 16.05 Sobotni krompir, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, 18.00 Dinotačke, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultúra, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Aktivisti, finska nadaljevanka, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo ČETRTEK, 01.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.10 Dobro jutro, 12.55 Krištof Zupet: Slikar, dokumentarni film, 14.05 V petek zvečer, 16.00 Judo, svetovni pokal, 18.30 Geopark Karavanke, dokumentarni feljton, 20.00 Moj avtistični starejši brat in jaz, britanska dokumentarna oddaja, 20.45 Avtomobilnost, 21.15 Frančišek Asiški in njegovi bratje, francosko belgijski film, 22.45 Ambienti, 23.10 Sozvočje svetov, 23.45 Koncert ob 50-letnici delovanja New Swing Quarteta, 2.05 Videotrak, 3.05 Info kanal Iz sakalovskega vrtca Sakalovski malčki v gozdu porabje.hu Pomlad prihaja Zvončki Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela je posnetke v sakalovskem vrtcu naredila še takrat, ko je bil odprt. Zaradi epidemiološke slike so ga – kot vse druge vrtce – zaprli, toda starši bodo verjetno veseli, ko bodo videli svoje otroke v časopisu. Sebestyén Papp, 5 let, vrtec Sakalovci TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB