;fs||K VIII - 6, JUNU 2001 ti J - i Ji tekla . G L A Skl L'O»!0B;Cíl NE T R Z IN l V ' * ' VP" û • -k - éèSMa Mft; > ^ê .y* ■ • m& .ë vv, v v* v : M m •l.-í i ' r. « 'S 3 O " iiSsc -, i [LĚíJpyfJi mJJjJjfëjhj'MteJJ A:? * i Stefan Planine Grďdlable nam i?>fiP/yï777«7 vin POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska 54a. 1000 Ljubljana Tel.: 01/433 71 73 Fax: 01/433 62 05 E-pošta: inlo@golllurisl.si POSLOVALNICA OOMŽALE Ljubljanska 80, 1230 Domžale. p.p. 137 Tel.: 01/721 96 80 Fax 01/721 15 87 E-pošta: ûomzale@golfturist.si «8 GOLFTURIST TURIZEM IN RENT AGENCIJA Tiđinova 3, 1000 Ljubljana Tel.. 01/433 71 73. laks: 01/433 62 05 t pošla inlo@golltunst.si Vaš svetovalec za polovanja po naroćilu ■ letalske i/ozounice • hotelske rezervacije • izposoja avtomobilov ■ oočitnice. ooiovania tn izleti • seimi in strokovna ootovania • iezikavni tečaii v tuiini ■ zavarovania za ootovania Vodstvo občine Trzin in uredniitvo Odseva ËlllBigiBMËjJËÎIBMlMBMBMgMËlBJBMllBM^lBlBlgJBIlli] Vsem občanom Trzina in brakem Odseva čestitamo ob DNEVU DRŽAVNOSTI TRGOVINA V INDUSTRIJSKI CONI TRZIN BOGATA PONUDBA POSEBNE UGODNOSTI ZA GOSTINCE ČISTILNE SERVISE VABLJENI! Celoten program blagovne znamke KIMI in izbrani izdelki drugih priznanih proizvajalcev: • čistilna, pralna in pomivalna sredstva • avtokozmelika • pripomočki za čišćenje • higijenski izdelki iz papirja • kozmetika in sredstva za osebno nego • možnost polnenja izdelkov KIMI v přineseno embalažo po nižjih cenah • za upokojence prvi in drugi delovni dan v mesecu 10 % popusta • pri nakupu nad 1000 SIT podarimo 5 litrov destilirane vode • vsak mesec privlačne akcijske prodaje Pestra ponudba čistil v večji embalaži za higieno v velikih kuhinjah in objektno higieno ter čistilni pripomočki in papirna galanterija Delovni čas: vsak delovnik od 8h do 16h KIMI d.o.o., Planjava 1, IC Trzin, 1236 Trzin Telefon: 01 5300 576, telefax: 01 5300 580 bližino čokarija prijazno osebje Med pregledom si lahko poslrežete z osvežilnimi napitki! Blatnica 3a, IOC Trzin telefon 01 562 18 13 ČISTO. PRIJAZNO. KIMI. ČAS JE NAŠ SOVRAZNIK O _ dsev je spet krepko zamujal! Za to ni opravičila in se v imenu uredniškega odbora iskreno opravičujem - oz. spet opravičujem. Obijub o tem, kako bomo poslej redno iz-hajali, nočem dajati, saj se zarečenega kruha največ poje. Že vnaprej vem, da bomo še imeli težave z roki izhajanja. Cas je namreč naš sovražnik. Vse je stvar dobre organizacije, trde besede urednika in pri-zadevnosti! Če bi bili profesionalni časopis, bi obveze držale in bi mi bilo tudi lažje, tako pa kar težko naderem koga, za katerega vem, da je priden, da ima dela in skrbi čez glavo in si ob tem šc vzamc čas za naš časopis. Odsev je skupinsko delo; lakoj, koje skupaj več ljudi, ki ob tem še študirajo, op-ravljajo svoj posel ali imajo službene, da ne govorim o družinskih obveznostih, pride do odklonov. Neštetokrat smo se že dogovorili za skrajne datume, koje šc čas za oddajo člankov, pa ti datumi skoraj nikoli niso bili prav trdni. Vedno pride do kakšne opravičljive zamude. V Trzinu pa ODSEV-glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Namestnik odgovornega urednika: Jože Štih Tehnični urednik: Emil l'evec Urednica fotografije: Mojca Trćek Trženje: Tom* Ipavec, Joř.ica Valenčak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija I.« kan Ostali člani uredništva: Maieja Krčulj, Urša Mandeljc, Nu5a Matan. Petra MuSiC, Viklorija I'efnikar - Oblak, Tanja PrelovSek Mar,ili. Kalja Rebec, ]oíe Seljak, Peler Zalokar Tisk: Marko Kavnikars.p., Domžale Naklada. 16«l izvodov Glasilo Odsev iztiaia enkrat mesečno In ga dobilo drezplačno vsa gospodlnlstva In POdleiiav Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 15. julija 2001. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 1. julija na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236 Trzin ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com ISSN 1408-4902 se po drugi strani v zadnjem času dogaja toliko bolj ali manj pomembnih stvari, da se ob vsakem dnevu zamude nabirajo že novi dogodki, o katerih bi morali poročati še v številki, ki jo pravkar končujemo, če ne želimo, da bodo bralci čez en mesec, ko bodo přejeli naslednji Odsev, robantili in nam govorili, da časopisa, ki poroča o že skoraj po-zabljenih dogodkih, ne potrebujejo. V novinarstvu pravimo, daje en dan stara novica najbolj stara stvar na svetu. Kasneje začne dobivati že zgodovinsko vrednost inje lahko pomnik časa. Ko se trudimo s tem našim glasilom, pa se včasih tudi sprašujemo, zakaj vse to počnemo. Ali ne bi časa izkoristili tudi kako drugače, mogoče koristneje in donosnejc? Se preden vzamem v roke novo številko Odseva, vem, da bo v njej kar nekaj napak, da bodo stvari napisane nerodno, da bomo koga prczrli in tudi koga užalili. Kaj nanije tega treba? Bralci najhitreje opazijo pomanj-kljivosti in spodrsljaje, in nemalokrat smo upravičeno deležni graje. Če smo se tega že lotili, bi to lahko počeli bolj kakovostno! Res je, vendar je vedno tudi vsaj kakšno majhno opravičilo, zakaj ni tako, kot bi pravzaprav moralo biti. Vesel sem, da imamo kar precej zvestih in prizanesljivih braleev, ki nam radi pogleda-jo skozi prste. Večkrat slišimo kakšno pohvalo in to nas spodbudi k nadaljnjemu »usl-varjanju«. Pogosto pa slišimo tudi očitke, da časopisa pravzaprav sploh ne bi bilo treba. Na nedávnem sestanku četrtnega odbora lOC-e Trzin so se člani odbora pritoževali, da nimajo zadosti informacij o dogajanju v občini in o delu Občine. Ko jih je župan vprašal, ali Odseva ne dobijo, saj je v njem Uradili list in tudi kar nekaj informacij o delu in življenju občine, pa jih je bilo nekaj tudi takih, ki so izjavili, da nimajo časa, da bi brali občinsko glasilo. »Ko v nabiralniku dobim Odsev, ga avtomatično z drugimi reklamami in letaki vržem v smetnjak.« Lepo, ampak ali ne bi bilo prav, da bi se ta člověk potem tudi vprašal, kakšne so še druge možnosti za njegovo obveščanjc. Ali naj bi k takim »prezaposlenim podjetnikom« prihajali predstavniki Občine in jim govorili o tem, kar jih zanima? Mogoče tudi nad tem ne bi bili preveč navdušeni, saj bi jim tudi to kradlo dragoceni čas! Će nič drugega, takšno obveščanje bi bilo kar drago in tudi težko izvedljivo. V Trzinu je prijavljenih približno 700 podjetij in na vsa vrata je težko potrkati. Ali ne bi bilo prav, da tudi ti poslovneži na-redijo korak naproti in šele nato kot tišti Slika na naslovnici: Morda bi pri rešitvi trzinskih problemov pomagalo praprotno seme, ki je ob času kresa čudežno. (foto: Jože Seljak) piščanček z lupino na glavi, Kalimero, vpijejo: To ni pravica! V četrtnem odboru seje pred časom pojavil tudi predlog, da naj bi se podjetniki iz OlC-e odrekli ob-javljanju reklam v Odsevu, da bi se tako »maščevali« Občini za mačehovski odnos. Ja, ti uboga preproščina ti! Občine s tem ne bodo prizadeli. Odsev ili Občina! I'ov-zročili pa bi dodatne težave tištim, ki ta časopis ustvarjamo, saj moramo na nek način zbrati tudi nekaj denarja za sofinan-ciranje izhajanja Odseva. Denar, ki ga zberemo z oglasi, sicer ni najpomembnej-ši vir naših dohodkov, vseeno paje zaradi tega zbranega denarja naš časopis lahko nekoliko prijetnejši na oko, če že vsebino odmislimo. K sreči so v lOC-i podjetniki, ki razmišljajo tudi drugače od nekaterih »užaljenih« članov četrtnega odbora. Nekateri vedo, kako je v sodobnem svetu pomembno oglaševanje, seznanjanje po-tencialnih kupčev ali strank z izdelki ali uslugami, ki jih ponujajo. Res je, daje trženje umetnost in se obrestuje le tištim, ki jo obvladajo, vseeno pa seni prepričan, da je v lOC-i Trzin kar precej podjetnikov, ki lahko računajo na stranke in kupce prav med bralci Odseva in so žanje tudi oglasi v našem časopisu lahko koristni. V Trzinu je vseeno precej braleev, ki pravijo, da naš časopis preberejo od začetka do konca in si pri tem ogledajo tudi reklame. Moram pa tudi povedati, da vsi člani četrtnega odbora ne razmišljajo tako kot tišti, ki svoj dragoceni čas lahko trošijo samo za drugačne, višje in donosnejše cilje. Tudi nekateri člani četrtnega odbora nam priznavajo, da radi pogledajo v naš časopis, in da bi želeli, da bi še več pisali tudi o sami coni in njenih problemih. To bomo naredili in ne bomo vihali nosov nad tišti -mi, ki za Odsev nimajo časa. V uredništvu pa smo se, ko smo izvedeli za izjave nekaterih funkcionarjev v IOC-i, vseeno celo ukvarjali z idejo, da bi bilo dobro imeli podatke o tem, kateri občani Odseva ne želijo prejemati, saj vsak mesec vsaj nekaj Trzincev ostane brez našega časopisa. Naklado smo samo letos že trikrat povišali, pa še vedno za nekatere časopisa zmanjka, da ne govorim o ljudeh izven Trzina, ki se obračajo na nas s proš-njami, da bi jim pošiljali naš časopis. Takih ni niti tako malo, vendar vsem ne moremo ustreči. Mogoče sem se preveč razpisal o neprijet-nih sivareh, vendar vam vseeno predlagani, da se nasmehnete. Dnevi so vse lepši, šole zapirajo vrata za čas počitnic, dopusti so pred vrati in življenje je pre-kratko, da bi ga grenili z jezo in nezadovoljstvom. Pa tudi - saj veste, nihče ni popoln! _ Urednik ŽUPANOV KOTIČEK Med javno razpravo o predlogu urcdilvenega načrta za športno-rekreacijski park (za park namreč gre, čeprav se območje po volji oblikovalcev dolgoročnega plana in kot je bilo tedaj v modi imenuje »športnorekrcacijska cona«) je bilo slišati veliko pripomb in trdi-tev, na katere je smiselno odgovoriti že zato, da bodo stvari bolj jasne in postavljene na pravo mesto. Tem bolj zato, ker so bile te nekatere pripombe in trditve objavljene tudi v zadnji številki Odseva in bi bralci lahko dobili napaćen vtis o odprtih vprašanjih, če odgovorov in pojasnil ne bi bilo. Ker je potrebnih več pojasnil in ker morajo biti kolikor toliko temeljita, bo tokratni »Županov kotiček« nekoliko ob-sežnejši, pravzaprav bo že kar pravi »kot« in ne več kotiček, za kar se bralcem in uredništvu Odseva opravičujem. Najprej o manj upravičenih pripombah in kritičnih stališČih Trditev, da Občina Trzin oziroma njeno sedanje vodstvo z ureditvenim načrtom vsiljuje Trzinu nekaj, za kar ni ustrezne podlage, in da si je to nekdo vtepel v glavo mimo volje večine, pri čemer naj bi šio za nepotrebni megalomanski náčrt, češ da Trzin že razpolaga z zadostnimi površina-mi za šport in rekreacijo, nikakor ne zdrži. Območje, ki ga urejamo z ureditvenim načrtom, je z dolgoročnim planom že 20 let določeno kot »športnorekreacijska cona« in nekdanja KS je pri tem odločanju sodelovala. Tudi tedaj, pred dvajsetimi leti, je bila organizirana javna razprava, in ker je večina prebivalcev sosednjih ulic tedaj že stanovala v Trzinu, je morda marsikdo od sedanjih nasprotnikov celo sode-loval v tedanji javni razpravi. Dolgoročni plan določa za ta namen zelo veliko območje od gostilne Trzinka do izteka Mlakarjeve ulice in v globino do Gvajška. Območje ŠRC-e po dolgoročnem planu torej obsega približno 90.000 m2; mi pa z ureditvenim načrtom predlagamo, da se dejan-sko uporabi približno pol tega območja, ostalo pa se ohrani (zlasti kakovostni gozd). V resnici torej ravnamo povsem drugače od tega, kar trdijo najbolj goreči kritiki. Glede na veljavne normative in standarde o potrebnih odprtih in pokritih športnih površinah na število prebivalcev, paje, žal, občina Trzin ena manj razvitih v Sloveniji. Glede 11a to, da v Trzinu trenutno uradno biva okrog 3.200 prebivalcev, neuradno pa še 300 do 400 več, dosegamo približno tretjino normativa glede odprtih površin in manj kot polovico glede pokritih. Če pa odštejemo površine, ki niso dostopne za brezplačno javno rabo, paje stanje še slabše. Tudi trditev, daje stališče Trzincev do športnorekreacijskega parka pretežno odklo-nilno, kar naj bi dokazovali zbrani podpisi občank in občanov pod skupnimi pripomba-mi, se zdi pretirano. Po eni strani zato, ker je med podpisniki skupnih pripomb tudi nekaj takih, ki so v knjigo pripomb na občini vpisali drugačna stališča, v katerih soglaša-jo z izgradnjo parka, da pa se jim to ali ono 11e zdi primerno ali da v posamezni točki predlagajo drugačno rešitev. Po drugi strani pa zato, ker tudi v podpisanih skupnih pripombah ni zaslediti odklonilnega stališča nasploh, temveč predvsem pripombe glede posameznih rešitev; izrecno paje zapisano, da Trzin potřebuje prostor za šport in rekreacijo. Še posebej moram izpostaviti vrsto posamičnih stališč in izjav podpore, ki so bile posredovane pisno ali ustno vodstvu občine in ne nazadnje nesporno dějstvo, da je tudi velika večina navzočih na javni ob-ravnavi, kljub vsem izrečenim pripombam, pritrdila stališču, da Trzin športnorekreacij-ski park potřebuje. Trditev, da bo izgradnja športnorekreacijskega parka bistveno poslabšala bivalne pogoje prebivalcev najbližjih ulic, ne zdrži nepristranske presoje. Občina Trzin namreč ne načrtuje stadiona, kot ji je bilo sicer očitano, ali zato, ker pač kdo ne ve, kaj pomeni beseda stadion ali pa namenoma, da bi morda kdo zavedel javnost in spodbudil odpor. Vse površine so načrtovane tako, da bodo na razpolago predvsem mladini in rekrea-tiveem in ne tako, da bi bilo na njih mogoče organizirati tekmovanja, ki bi privabljala večje število gledalcev, kar bi potem res lahko povzročilo obremenitev okolja s hru-poin in pretiranim povećanjem prometa. Načrtujemo večje otroško igrišče, balinišča, ki si jih želijo upokojenci, igrišča za roko-met, košarko, odbojko in nogomet, morebiti atletsko stezo in poti za hojo in lahkotni tek. Gre torej za infrastrukturo, ki jo potřebuje mladina, in ki jo potrebujemo tudi starejši občani in občanke, ki v svojih službah v glavnem veliko sedimo in pogosto doživljamo strese in ravno zato potrebujemo možnosti za rekreacijo in sprostitev. To pa pomeni izboljšanje bivalnih pogojev. Ugotovljeno je tudi, da takšna infrastruktura ne omogoča dejavnosti, ki bi pretirano obremenjevale okolje s hrupom, Nas-protno. Hrup s takšnih površin ne presega jakosti hrupa stanovanjskih sosesk in zato take objekte pogosto gradijo znotraj sosesk in ne daleč stran, ker bi bil potem dostop otrokom in starejšim otežen. Ker je tako, normativi in pogoji, ki jih stroka in predpisi postavljajo načrtovalcem, ne zahtevajo ograjevanja tovrstnih površin s protihrupnimi ograjami. Pogosto, zlasti v mestih na t.i. zahodu, celo najdemo manjše športne parke dobesedno med hišami. Prav zato, da imajo otroci in drugi rekre-ativci čim bližje do njih. Ne glede 11a to, pa smo se odločili v čim večji možni men upoštevati željo po oddaljitvi igrišč od stanovanjskih hiš. Že po prvotném náčrtu je bilo predvideno, da bo razdalja med najbližjo hišo in robom prvega igrišča znašala 25 metrov, zdaj smo sklenili igrišča oddaljiti, kolikor nam dopuščajo meje občinskega zemljišča, in še zgostiti proti-hrupno zasaditev med igrišči in potokom, ki teče med hišami in igrišči. Tudi to, da bo zaradi športnorekreacijskega parka uničen kakovosten gozd, ni res Območje, kjer bodo zgrajeni objekti, ni poraščeno z gozdom, temveč z grmovjem in močvirskim rastlinjem, med katerim ni zaščitenih rastlin. To je potrdila že izvedena nevtralna floristična studija. Kljub temu pri načrtovanju v celoti spoštujemo stroge omejitve Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine in Zavoda za goz-dove. Sami pa smo se odločili, da se bomo območju, kjer res raste pravi gozd, v celoti izognili. V zvezi s pomisleki o predlaganih rešitvah glede prometnega dostopa in strahovi pred neznosnim povećanjem prometa zaradi izgradnje športnorekreacijskega parka, moram poudariti, daje bila že zasnova ureditvenega načrta oblikovana tako, da športnorekreacijski park ne bi povzročil hujše prometne obremenitve. Ponovno poudarjam, da 11e načrtujemo objektov in igrišč, ki bi omogočali organiziranje kató-nih večjih tekmovanj z množicami gledalcev. Tudi v objektu, ki smo ga pojavni obravnavi sklenili tako rekoč Crtati iz načrta, so bile načrtovane dejavnosti, ki ne omogočajo hkratne vadbe večjemu števil"' obiskovalcev (savna, fittness, squash, na- 3 mizni tenis). Zdaj smo sklenili, da bo objekt bistveno manjši in namenjen izključ-no za priročno shrambo rekvizitov, garderobo in sanitarije in za druženje članov športnih društev ter manjšemu lokalu za osvežitev. Poudarjam, objekt bo tak, da ne bo omogočal kakršnegakoli razmaha gostinske dejavnosti. To samo po sebi pri-naša bistveno zmanjšanje prometa in znianjšanje števila potrebnih parkirišč na območju športnorekreacijskega parka. Po-sledično pa tudi zmanjšanje hrupa. Še 0 pripombah in stališčih, ki jih bomo upoštevali Pripombo glede pretirane prometne obremenitve Mlakarjeve ulice smo, kot rečeno, sklenili v čim večji meri upoštevati in zato tudi umakniti iz športnorekreacijskega parka programe, ki naj bi se izvajali v pokritem objektu. Gradnjo takšnega objekta, ki ga Trzin nesporno potřebuje, bomo skušali zagotoviti na območju OlC-e Trzin ali na lokaciji v bližini Šole. Načrtujemo, da bo večina uporabnikov igrišč pri-hajala na igrišča (zlasti otroci in starejši občani) tudi peš ali s kolesi, torej tudi čez mostič ob Ulici Rašiške čete in mimo Trzinke, od katere načrtujemo dodatni dostop. Kar zadeva očitke, da bo vse to preveč stalo in zakaj da občina zapravlja denar, velja pojasniti, daje izgradnja infrastrukture za šport in rekreacijo ena temeljnih nalog občin, ki jim jo nalagajo zakoni in Nacionalni program razvoja športa. Gre a eno tistih obveznosti, zaradi katerih občine v Sloveniji in v vsej Evropi sploh obstojajo. Ker je tako, je izgradnja in vzdrževanje te infrastrukture, podobno kot to velja za otroško varstvo, komunalno infrastrukturo, materialne stroške os-novnega šolstva in lokalne ter krajevne ««te, ena od obveznosti, ki so vključene X okvir primerne porabe občin. Sredstva 23 financiranje nalog iz obsega primerne Porabe pa so občinam v Sloveniji zago-jena cel° z izravnavo iz državnega Proračuna, kolikor občine same ne morejo zgotoviti dovoli sredstev iz naslova izvir-1,1 prihodkov občin, kar siccr za občino /an ne velja. ln če občina nalog iz tega 0Va ne 'zpolnjuje, ji lahko država po določenem času zniža obseg primerne porabe. Po drugi strani moram ponovno poudariti, da z ocenami stroškov izgradnje igrišč in objektov, ki jih načrtujemo z ureditvenim načrtom, že razpolagamo, in da bo glede na to, da gre za načrt fazne izgradnje, ki bo trajala več let, občina Trzin to naložbo zmog-la; še posebej glede na odločitev v zvezi z že omenjenim objektom. Zaledje športnih društev in njihov interes za izgradnjo športnorekreacijskega parka nesporno obstoja. Na javni razgrnitvi je bilo predstavljeno stališče predstavnice Športnega društva, svoje pripombe in stališča pa sta v pisni obliki podali tudi Smučarsko društvo in Strelsko društvo. V zvezi z ugovori zoper načrtovanje osvet-litve igrišč in poti, pri čemer moram poudariti, da so bila izražena tudi stališča za os-vetlitev, poudarjam, da ne načrtujemo osvet-Ijevanja igrišč z reflektorji v slogu nogometnih stadionov, temveč osvetlitev za še toplejesenske ali že tople pomladne večere. Pri tem pa nihče ne misli, da naj bi razsvet-ljava delovala cele noči, temveč morda dve tri ure v času, ko se začne že zgodaj temniti. Saj vemo, da mnogi prihajamo iz služb šele ob petih popoldne, večeriti pa se jeseni ali spomladi začne že ob šestih. Naj glede 11a navidezno dobronamerne nas-vete o preselitvi lokacije športnorekreacijskega parka poudarim, da bi odločitev o drugi lokaciji pomenila, da v Trzinu še najmanj pet let ne bo nobene nove površine za potrebe športa in rekreacije. Za novo lokacijo bi namreč bilo najprej potrebno spre-meniti dolgoročni plan, kar v sedanjih razmerah traja vsaj tri leta. Potem bi se morali ponovno od začetka Iotiti novega ureditvenega načrta, ki ga ravno tako ni mogoče sprejeti prej kot v letu dni. Sledila bi izdela-va projektov, pridobivanje gradbenih dovol-jenj ipd. Pri vsem tem pa ni nobenega zago-tovila, da bi na primer na območju ob sedan-ji OlC-i, kjer gre res za gozd, sploh dobili soglasje za tako obsežen poseg. Na sedanji lokaciji pa to soglasje že imamo. Pravkar povedano pomeni, da bo tudi na tem območju mogoče dejansko začeti z deli šele drugo leto, pa smo zdaj že v drugi tretjini postopka za sprejem ureditvenega načrta. Po drugi strani pa bi z odločitvijo o opustit-vi tega načrta na tem območju, ki je z dolgoročnim planom, kot rečeno, že določeno kot zazidljivo območje, tvegali, da se kas- neje uresničijo načrti in interesi tistih, ki želijo na tem območju graditi novo stano-vanjsko naselje. Te vrste interesi in pritis-ki namreč obstojajo in ni rečeno, da kak nov občinski svet v drugačnih razmerah ne bo bolj prisluhnil takšnim interesom. Ali bi si morda kdo res želel na tem območju naselje luksuznih hiš, ki naj bi bile varované, tako da morda še prehod med njimi ne bi bil mo-goč? Prav tak načrt že obstaja in je tudi že narisan. Sam sem za športnorekreacijski park in za ureditev tistega delà tega območja, na katerem ne bomo zgradili igrišč, v park s potmi za hojo in lahkotni tek ter hkrati za ohranitev tistega delà tega območja, na katerem raste zares kakovostni gozd. Gre za javni interes. Za interes naših otrok, in čeprav tudi sam spadam med starše, ki morajo pogosto voziti svoje otroke na treninge v druge kraje, ker se pač ukvarjajo s športi, ki jih v domaćem kraju ni mogoče gojiti, menim, daje stališče, naj tisti, ki hoče igrati nogomet, košarko ali odbojko, gre v Domžale, nesprejemljivo in asocialno. Trzin ni in ne more biti samo spalno naselje. Danes nihče v svetu već ne zagovarja koncepta satelitskih spalnih naselij. Sodobni urbanizem govori 0 idealu manjših centrov okrog metropol, ki naj v kar največji možni meri zadovoljijo čim več interesov in potreb svojih prebivalcev. ln Trzin ima vse možnosti za to, če le ne bomo preveč zadrti in ne bomo sami sebe prepričevali, da smo s kvadrat-nimi metri svoje parcele kupili tudi neovi-rani razgled do ne vem kod, pri čemer nam ga niti nihče ne želi ukrasti. Gospodu ali gospe M.S. pa bi rad povedal, da sem sam pogosto na šolskem igriš-ču videl tudi toliko otrok, da jih je veliko moralo čakati, da bodo prišli na vrsto za igro, pa nisem nor. Sem pa že doživel tudi to, da so bila igrišča popolnoma prazna, a to ni noben argument. Teniških igrišč pri šoli pa ni pošteno mešati v to zgodbo, kajti tam je potrebno plaćati prostor in čas za igro in marsikdo morda tega tudi ne zmo-re. Nam namreč gre za javne in vsem dostopne površine. Župan Tone Peršak Telefonske številke Občine Trzin so: 72 - 26 ■ 100,72 - 26 -110,72 -11 - 060 Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domaća stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/ POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM TRZIN VESELO PREKOPAVAJO V zadnjem času praktično ni predela v Trzinu, kjer ne bi rovokopači in drugi delavci kopali jarkov, razkopavali cestišč in kjer ne bi v zemljo polagali cevi. Marsikje so zaradi del precej upočasnili promet, pogosto pa so spremenili tudi podobo posameznih delov našega naselja. Prav zato smo se z županom trzinske občine g. Antonom Peršakom tokrat pogovarjali o izgledu Trzina. Najprej nas zanima, kdo je pristojen za olepševanje našega kraja, od kod denar za cvetje, ki krasi nekatere vpadnice in mostove, kar so številni obiskovalci in občani že pohvalili. Za lepšo podobo Trzina skupaj skrbita Občina in Turistično društvo Trzin. Denar za te okrasitve seveda nameni Občina iz proračuna, v določenih primerih pa delà pri tem izvedejo pogodbeni izvajalci, na primer posaditev cvetličnih gredic ob vstopih v naselje. V kratkem bodo takšne gredice uredili tudi ob križišču Ljubljanske in Mengeške ceste, tako da bo tudi ob vstopu v stari del Trzina obiskovalce pozdravilo cvetje. V nekaterih primerih, na primer pri nameščanju cvetličnih korit na ograje mostov, pa za to poskrbijo tudi člani Turističnega društva. Društvo seveda to plača z dotacijami, ki jih za to dobi iz občinskega proračuna. Včasih se komu zdi, da gredo nekatere akcije prepočasi, vendar je tu spet ovira v pravilnikih. Občina mora vse te postopke voditi v skladu z Zakonom o javnih financah in javnih na-ročilih, kar običajno vse skupaj nekoliko upočasni. Izvesti moramo vse predpisane postopke, izbirati moramo ponudbe in opraviti vse drugo. Upam, da ljudje to razu-mejo in sprejemajo s potrpežljivostjo. Marsikaj bi se dalo na lastno pest opraviti precej hitreje, kot pa če gre vse po uradni poti. Ob tem pa bi rad dejal še naslednje. Slišati je več očitkov zaradi vzdrževanja zelenić in otroških igrišč. l udi v tem primeru moramo delovati v skladu s predpisi. Izbrali smo iz-vajalea, ki seje z nanti pogodbeno obvezal za redno vzdrževanje zelenić in drugih površin, ki so sicer v občinski lasti. Občani se večkrat nezadovoljni obračajo na nas, če kakšna zelenića ni pokošena, lahko pa se zgodi celo, da kakšna zelenića ni v občinski lasti. Prav pred kratkim so nas opomnili, ker so neko tako zelenico pokosili v občinskem imenu. Kaj pa se zgodi, če kateri od pogodbenih izvajalcev prepočasi izpolnjuje svoje obveznosti? Marsikoga na primer moti, da so po Trzinu že nekaj časa nameščeni kovinski nosilci za oglasne in smerne table, tabel pa še ni. To je res. Ne vem, zakaj vse teče tako počasi. V primeru tistih nosilcev za table občina ni investitor. Investitor je podjetje Amicus, ki ima z Občino pogodbo o nameščanju in vzdrževanju oglasnih površin. Občini za to plačuje najemnino in določene komunalne takse, moram pa reči, da smo že večkrat posredovali pri njih in se zavzemali, da naj čim prej dokončajo načrtovane posege. Ravno prejšnji teden smo od njih tako dobili zagotovilo, da bodo to uredili v najkraj-šem času, vendar se to še ni zgodilo. Skušam jih razumeti, zakaj se to še ne zgodi, imam namreč podatke, daje to domžalsko podjetje relativno uspešno in da imajo izredno veliko delà, saj to dejavnost opravljajo v številnih občinah. Mogoče prav zato še niso uspeli dokončati načrtovanih posegov. Kako pa je z avtobusnimi postajališči v Trzinu? Tudi ta še niso dokončana. Kot smo v Odsevu že poročali, smo spom-ladi na Občini začeli akcijo za zamenjavo postajališč v Trzinu. Vse skupaj naj bi izvedli postopoma, saj to precej stane. Potem pa se nam je ponudila možnost, da to izvedemo finančno precej bolj ugodno. Eno od oglaševalskih podjetij nam je ponudilo, da nainesti ta postajališ-ča, ki pa bi morala biti opremljena z ogla-ševalskimi vitrinami. V zameno, dajim za deset let dovolimo reklamno oglaševanje v teh vitrinah, nam oni zastonj postavijo postajališča in izpeljejo vse postopke, ki so za to potrebni. Ker so ti postopki nekoliko dolgotrajnejši, postajališča še niso povsod in v celoti postavljena. Podjetje bo v Trzinu namestilo 9 takih postajališč zdaj pajih je le nekaj in še ta niso povsem dokončana. Na njih tudi še ni oglaševal-nih vitrin. Ob tem je treba upoštevati tudi to, daje občina s tem, po naših ocenah, prihranila vsaj 5 milijonov tolarjev. Dve ali tri postaje pa bomo morali ie postaviti sami, saj tište lokacije za oglaševalca niso zanimive. V Trzinu so zdaj na vseh koncih veliko prekopavali. Kdo je to počel in zakaj? V večini primerov so po občini zdaj prekopavali po naročilu Telekoma. To podjetje namreč posodablja in zamenjuje svoje kabelsko omrežje na območju občine. Pri tem je šio za res veliko prekopavanje, vendar naj bi bilo to, vsaj s strani Telekoma, dolgoročno zadnje večje prekopavanje Trzina. Zdaj so v te překope namestili kanale, tako dajim v prihodnje ne bo treba ponovno kopati, saj bodo kable, ki jih nameščajo v te kanale, lahko precej lažje zamenjevali brez prekopavanja. Tudi za uvedbo kabelske televizije ne bo treba novih prekopavanj, saj je Telemach le dose-gel dogovor s Telekomom, tako da bodo za polaganje kablov za kabelsko televizijo lahko uporabljali kanale, ki jih je izkopal Telekom. Ob tem pa moram reči, da pogodba med operaterjema še ni povsem dořečena. Ko govorimo o prekopavanj ih, pa moram še povedati, da smo vsaj v enem delu Mengeške ceste to razkopavanje izkoristi-li tudi za zamenjavo starih salonitnih vodovodnih cevi z novimi. S tem smo od-pravili nevarnost za zdravje zaradi azbesta v starih ceveh, hkrati pa bodo nove cevi precej zmanjšale izgubo vode, ki je doslej uhajala iz starih cevi. Prav v tem času prebivalci delà Trzina dobivajo obvestila, da jim bodo v kratkem drugič zamenjali telefonske številke, hkrati pa jih Telekom vabi, da naj se prijavijo za priključke kabelske televizije in interneta na njihovo omrežje. Kako je zdaj s tem? Nastala je precejšnja zmešnjava. Zamen-java številk naj bi bila povezana s tem, da je v Trzinu zdaj nova telefonska centrala in da bodo zato zamenjali nekatere priključke oz. številke priključkov, kar zadeva zmedo s kabelsko televizijo, paje treba reči, da pogovori med Telemahom in Telekomom o ureditvi tega vprašanja še niso Z vedrom na kratki vrvi ne boš spoznal globine vodnjaka: kako bi lahko brez premišljevanja o prihodnosti opravljal vsakdanje delo? Mongolski so neupravičeni, hkrati pa napovedujejo, da se bodo razmere izboljšale. Pravijo, da za izboljšave na tem odseku ceste ni pred-videnega denarja, ne letos in ne v prihod-njih letih. Sporočajo pa nam, da če si na Mengeški želimo kakšne posege, dajih moramo plaćati sami, vendar pa moramo prej za vse dobiti dovoljenje pri njih. Ko smo nato zaprosili za dovoljenje za semafor v križišču pri gasilskem domu, tega dovoljenja nismo dobili. Zdaj se pogovar-jamo, da bi občina financirala semafor ob občinski zgradbi oz. pred pekarijo Kralj, saj gre za zelo kritičen prehod šolske dos-topne poti preko Mengeške. Upamo, da bomo vsaj za to dobili dovoljenje. Da bi vsaj malo ublažili vamostne razmere ob cesti, smo se zdaj lotili načrtov, da bi uredili pločnik še na drugi strani Mengeške ceste od križišča pri gasilskem domu do pekarije Kralj. Načrt za to že imamo, na Direkcijo za ceste smo že vložili vlogo, vendar pisnega odgovora še nismo dobili, moram pa reči, da imamo vsaj ust-no zagotovilo, da bomo pločnik lahko naredili. Ko bomo dobili dovoljenje, bomo morali dati delati projekt in potem nas bodo na Ministrstvu verjetno pooblastili, da lahko pločnik naredimo s svojim de-narjem v njihovem imenu. Seveda bomo morali pri tem pridobiti potrebna zemljišča in vse tudi plaćati, čeprav gre za državno cesto. Prav tako pa smo zdaj na pobudo kraja-nov, ki tam živijo, sprožili postopek za gradnjo pločnika ob Mengeški cesti še v zgornjem delu Trzina, od transformatorja do občinske mcje. Upamo, da tam ne bo takšnih težav z lastniki zemljišč, kot so bili pri načrtih za pločnik na nasprotni strani iste ceste in da nam bo država dovolila, da naredimo pločnik, seveda z našim denarjem. Miro Štebe le za posege na zemljiščih, ki so v njeni lasti. Na nas se zdaj obračajo občani, ki se pritožu-jejo, da Telekom razkopava po njihovih zemljiščih, ker naj bi mu to dovolila Občina. To ni res, saj Občina takšnega dovoljenja za posege na zasebni lasti ne more dajati. Po drugi strani pa Občina Telekomu ne more preprečiti, da ne bi pola-gal kabelskega omrežja v skladu z načrti, ki jih ima. Občina je pred leti Telemachu oz. nje-govemu predhodniku Meglič Telekomu dala izključno pravico za ureditev kabelske televizije na območju občine. To je pomeni-lo, daje Občina dala Telemachu izključno pravico za ureditev kabelskega omrežja na zemljiščih, ki so v njeni lasti, z zasebniki pa se mora Telemach o tem pogovarjati loče-no. Ker seje v tem času spremenila zakono-daja, seje kot konkurent na istem področju pojavil Telekom. Položil je kable in začel Ijudem ponujati usluge kabelske televizije. Te bo lahko zagotovil šele čez čas, vendar jih že zdaj ponuja, mi pa mu tega ne moremo preprečiti. Ker je v tem času le prišlo do dogovora med Telekomom in Telemachom o tem, da bo Telemach lahko uporabil kanale, ki jih je izkopal Telekom, upamo, da se bodo stvari hitreje premaknile z mrtve točke in da bomo navsezadnje le dobili kabelsko TV. povsem dokončani. Ker gre pri Telekomu za zelo veliko podjetje, se očitno na nižjih ravneh še vedno držijo politike, ki sojo sprejeli, preden so se začeli dogovarjati s Telemachom in še skušajo na lastno pest pridobivati prijave novih naročnikov. Stvari niso povsem usklajene. Ker so se pri Telemachu ukvarjali z drugimi organi-zacijskimi problemi, so stvari v zvezi z uvajanjem kabelske TV v Trzinu pri njih nekoliko zastale. Prav zato smo pred časom posredovali pri njih. Zagrozili smo, da bomo, če v najkrajšem času ne bodo podpisali dokončne pogodbe o ureditvi kabelske TV v Trzinu, prekinili sodelovanje z njimi in da se bomo dogovorili s Telekomom ali katerim drugim operater-jem o ureditvi kabelske TV v Trzinu. Upam, da bomo že v teh dneh dosegli dogovor. Ljudje v Trzinu zdaj dostikrat ne vedo, kaj naj storijo, ko se pri njih oglašajo različni akviziterji in jih prepričujejo, da naj se pri njih prijavijo za prikiju-ček kabelske televizije. Komu naj za-upajo? Stvari so se res zapletle in so precej težav-nejše, kot so bile pred leti, ko so kabelske televizije urejali na drug način kot danes. Takrat so te družbe delale brez dovoljenj in le-teh tudi nihče ni zahteval. Na urejanje omrežij kabelske televizije se ni gledalo kot na dejavnost, pri kateri gre za velik poseg v okolje. Zdaj je urejanje kabelskega omrežja postalo pridobitvena dejavnost in potrebna so gradbena ter druga dovoljenja. Povrhu pa so se spremenila tudi lastninska raznierja in zakonodaja, tako da je zdaj urejanje kabelske televizije precej bolj zapleteno kot pred leti. Občine so včasih pri tem imele precej već besede, zdaj pa gre to drugače. lzvajalcu, na primer Telekomu, ne more niti prepovedati, da bi gradil kabelsko omrežje, niti mu ne more dovoliti, da bi délai na zemljiščih, ki niso v njeni lasti. Lahko mu da dovoljenje Kako pa je z ureditvijo pločnika ob Mengeški cesti? Na Občini se zelo dobro zavedamo, daje Mengeška cesta zelo velik prometni in var-nostni problem Trzina. Promet na njej je vse gostejši, dostop nanjo je vse zahlevnejši in nevarnejši, posebej kritična paje hoja ob njej in njeno prečkanje. To še zlasti velja za šolarje. Na Ministrstvo za promet in zveze smo poslali že celo kopico dopisov, vendar so njihovi odgovori odklonilni. Zavračajo kakršnekoli posege na tej cesti, saj trdijo, da gm® ŠRC IN 29. SEJA OBČINSKA SVETA Zapisnik predzadnje, 28. seje Občinskega sveta bo verjetno potrjen tokrat Sele na 30. seji sveta zaradi nekaj dopolnil k točki 3, ki se nanaša na javni zavod Vrtec Trzin. 29. redna seja Občinskega sveta je imela šest točk dnevnega reda. Prva točka seje dotaknila sklepa o pooblastilu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije za pripravo programa razvoja za obdobje 2002 do 2006 leta. Kot vam je znano (o tem smo pisali v Odsevu lansko jesen), se je občina Trzin že vključila v tako imenovano Interesno regijo, v kateri sodeluje osem občin. Zdaj paje občinski svet sprejel sklep (objavljenje že v tem v Urad-nem věstníku občine Trzin), s katerim je pooblastil Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije za dejansko pripravo razvojnega programa za celotno regijo. Živahno je postalo, koje prišlo do 2. točke dnevnega reda, ki seje dotikal stališč Občinskega sveta Občine Trzin do Odloka o urcditvenem náčrtu območja ŠRC-e Trzin. Dejstvoje, je dejal naš župan, da v občini Trzin obstoječe površine, namenje-ne športu in rekreaciji, ne zadoščajo števi-lu prebivalcev glede na normative in standarde. Trzin zaostaja za 50% glede na normative pri pokritih in 30% pri odprtih športnih površinah, pri čemer se prebival-stvo občine povečuje. Res je, da gozdovi, ki jih imamo v Trzinu, predstavljajo zelo kakovostno rekreacijsko možnost, vendar ne za vse in predvsem ne za mladino, ki si želi tudi drugačnih oblik rekreacije. Potrebno je izpostaviti tudi to, daje zbor zbranih krajanov, ki je bil sklican, izrecno podprl stališče, da Trzin potřebuje ŠRC-o, da paje potrebno upoštevati podane -upravičene - pripombe k prediogu. Eden pogostejših očitkov je bil, da se bo pove-čal promet skozi Mlake, zlasti po Mlakarjevi ulici. Ureditveni načrt in predvsem upoštevane pripombe kažejo na to, da se to ne bi smelo zgoditi, kajti sedaj takšne-ga zidanega objekta, v katerem naj bi se odvijala rekreacija in gostinska dejavnost, v tem delu ne bo. Ostajajo samo igrišča za najmlajše, balinišče, košarkarsko in roko-metno igrišče, parkirišče pa bo zmanjšano skoraj za polovico, poleg tega pa bo nare-jen dvornetrski protihrupni nasip. In na koncu te točke še predlog g. Ložarja in dodatni sklep, ki zavezuje občino, da bo ob spremembah prostorskega plana pripravila sprcjemljivejšo pot do ŠRC-e. Pri tretji točki dnevnega reda je šio za zamenjavo zemljišč na povezovalni cesti med Mlakami in industrijsko cono, in sicer pri avtopralnici, kjer naj bi bil bodoči rondo. Točka štiri, ki seje dotikala VVZ Trzin, ni imela zaključka, počakati bo potrebno na odgovor na dani dopis, ki je bil poslan na Ministrstvo za šolstvo in šport. Točka se prekine. Tudi vrtec v prostorih stare šole bo še nekaj časa sameval, na Mengeški ulici pa je že zamenjanih nekaj sto metrov starih vodovodnih salonitnih cevi, v industrijski coni paje položen na nekaterih ulicah fini asfalt. Glede šolskega prizidka se za odobritev projekta že več kot eno leto Občina Trzin pogovarja z Ministrstvom za finance in Ministrstvom za šolstvo in kot vse kaže, se delajo - kot se reče - malo franeoze in bo morala navsezadnje občina Trzin sama financirati gradnjo. In kot vedno, je bilo tudi tokrat na koncu seje kar nekaj pobud in vprašanj s strani svetnikov. Jože Štih ¥ TRZINU V Četrtek, 7. junija, je bil v prostorih Občine Trzin posvel o možnostih za izgradnjo varovamh stanovanj in doma za starejše občane z območja Občine Tr/in. Žal se sestanka niso udeležili vsi povabljenci, zato verjetno nismo dobili vseh potrebnih informacij in tudi ni bilo nobenega konkretnega dogovora. Udeleženci sestanka so predvsem poudarili potrebo po nalančnejši oceni razmer in potreb. Svetovalka župana za družbene dejavnosti Andreja Kočar je sicer povedala, da so varovana stanovanja kot oblika bivanja starejših ljudi v tujini zelo razširjena in pogosto nadomeščajo ali pa odmikajo potrebo po odhodu starejših v domove za starejše. Ta stanovanja so namen-jena tištim starejšim ljudem, ki ne morejo več živeti povsem samostojno in potrebuje-jo organizirano pomoč in nego. Gre predvsem za ljudi po 65-tem letu, takih pa je v Trzinu po uradnih ocenah 236. Razpravljavci so opozorili na vrsto vprašanj, ki se ob tem pojavljajo, predvsem paje neba rešiti vprašanje financiranja lakega projekta Župan občine Trzin g. Tone Peršak je povedal, daje na našem območju po državnih merilih pokritost z domovi za ostare-le zadostna, zato država nima posebnega interesa, da bi gradili še en dom. občina pa je sicer pripravljena sodelovali, vendar je takšen podvig tudi zanjo prezahteven zalogaj. Razpravljavci so ocenili, da bi bilo smiselno ustanoviti nekakšno družbo, ki bi vodila cei projekt, pripravila študijo o potrebah ter o tem, kaj bi se dalo narediti m kako lo izvesti, poskrbeti pa bi morala tudi za finančno pokritost projekta. Predstavnika Kraškega zidaija in Nepremičninske družbe Metropola sta povedala, da žanje ne bi bil poseben problem, če bi ludi v sklopu T-3 poskrbeli za takšna varovana stanovanja. Morali bi le prilagoditi nekatere standarde, pripravljeni pa bi bili tudi sodelovali v projektu. Med razpravo seje tudi pokazalo, da bi bilo mogoče smiselno razmišljati o gradnji doma za ostarele, v katerem bi bila standardna in nekaj tudi nadstandardmh prostorov.. Ob razmišljanju o vsem tem paje treba upoštevati tudi računice o ekonomski upravičenosti takšnih projektov. Kot zaključek posveta lahko zapišemo le, da bo treba o tem še razmišljati in dobiti še več podatkov. Izvedeli pa smo tudi zanimive podatke o tem, da so varovana stanovanja doslej uredili že v Impoljci pri Sevnici, Sentjurju pri Celju, Podbrdu, Moravcih, Mariboru, Tol-rninu in Kobaridu 1er v Logalcu. Mogoče bi veljalo izveden, kakšne i/kušnje imajo tam s takšnimi stanovanji. esë®7 9 PARKIRNIH MEST V T-3 BO DOVOU Objekt, ki ga zdaj gradijo na območju T 3 je obkrožen s parkirišči (Odsev, September 1998) Vaprilski številki Odseva smo zapisali skrb nekaterih občanov, da bo ludi na območju bodočega centra Trzina (T-3) nastal problem s parkiranimi vozili. Občani so nam zatrjevali, da so cene garažnih mest v kletnih prostorih T-3 precej visoke in da se jim nekateri stanovalci raje odpovedo. Direktor nepremičninske družbe Metropola Zoran Madon, ki prodaja stanovanja in lokale na območju T-3, pa nam je zatrdil, da naše pisanje ne drži. »Celotna klet v drugi fazi T-3 je namenjc-na parkiriščem. Vsak kupec stanovanja mora poleg tega, da kupi stanovanje, obvezno kupiti tudi parkirno mesto. Tega se striktno držimo, tako da nakup stanovanja brez parkimega mesta ni mogoč. Parkirno mesto v kleti T-3 stane v tem trenutku 16.300 DEM v tolarski protivrednosti. Če ceno primerjamo s cenami garažnih mest na Ijubljanskem območju, kjer je treba zdaj za parkirno mesto v prvi ali drugi etaži kletnih prostorov odšteti od 18.000 do 22.000 DEM, potem menimo, da naše cene niso pretirane.« Eno parkirno mesto na družino zdaj pogosto niti ne zadošča več, saj poznamo primere, da imajo posamezne družine tudi po tri ali celo štiri avtomobile. Ali lahko stanovalci v T-3 kupijo več parkirnih mest? Seveda, to ni problem. Če kupee izrazi željo, da bi kupil še več parkirnih mest, to ni noben problem, še zlasti pri večjih sta-novanjih je skoraj razumljivo, da kupijo vsaj po dve parkirni mesti. V pritličju T-3 jc predvidenih več loka-lov, tam pa bodo za goste potřebovali več parkirnih mest. Ali so možnosti za to? Tudi pri nakupu lokala je potrebno kupiti parkirna mesta. Čim večja je površina lokala, več parkirnih mest naj bi lastnik ali podjetje kupilo. Načeloma bodo lastnikom lokalov in zaposlenim namenjena parkirna mesta v kletnih prostorih T-3, stranke in drugi obiskovalci pa naj bi parkirali zunaj na za to določenih parkirnih mestih. tega leta. Seveda paje vse odvisno od na-črtov in želja novih lastnikov. Kako pa je z lokali, ki naj bi začeli de-lovati na območju T-3. Zdaj praktično še ni odprt niti eden. Večina lokalov v prvi fazi je skoraj v celoti prodana, v drugi pa jih še prodajamo. Tudi tišti lokali, ki so že prodani, še niso vseljeni in še ne delujejo, ker so bili prodani v tretji podaljšani fazi, kupci pa morajo zdaj za pridobitev uporabnih dovol-jenj za lokale dobiti gradbena in druga dovoljenja. To seveda terja nekaj časa. Najprej je treba dobiti gradbeno dovoljenje, potem pa opraviti razna obrtniška delà in lokal dokončati. Pričakujemo pa, da bodo v kratkem nekateri lokali že zažive-li. M.Š. Parkirna mesta so predvidena pred objekti, vzdolž sedan-je Ljubljanske ceste, pri poslopjih, ki jih gradimo zdaj, pa bodo parkirna mesta tudi med vhod-nim delom med našim objektom, ki je zdaj v gradnji, in staro Tavčarjevo kmetijo, na severni strani pa bodo parkirni prostori tudi vzdolž mejc sedan-jega gradbišča proti šoli. Mislim, daje predvidenih toliko parkirnih mest, da bomo zadovoljili vsem normativom in da težav s parkirnimi mesti ne bi smelo biti. Rad bi izkoristil priložnost, zato vas prosim, da nam poveste še, kako trenutno potekajo delà na območju T-3 in kdaj bodo posamezne faze končane. Trenutno poteka druga faza. Gradimo nove objekte, v katerih bo še 112 stanovanj. Hkrati pa poteka že tudi prodaja teh stanovanj. Računamo, da bo ta faza dokončana konec leta 2002. Po zaključku te faze se bomo morali lotiti nadaljevanja investicije na južnem delu T-3, se pravi z gradnjo blokov na drugi strani ceste. Trenutno potekajo tudi zaključna delà v objektu, kjer bodo tudi občinski prostori. Delà so večinoma že končana v tretji podaljšani oz. četrti gradbeni fazi. Če bodo vsa zaključna delà potěkala po načrtih, naj bi bil ta objekt dokončan do konca GEg® V CONI SO POSTAVILI LIČNEJŠE KOLIČKE kratkim pa so nekdanje, manj ugledne kovinske količke po coni nadomcstili z večjimi in na oko prijetnejšimi. So iz nerjaveče kovine, vendar ne iz nerjavečega jekla, za kar seje zavzemal g. Grginič. Nameščeni so ob glavnih cestah v coni in so kar bolj sprejemijivi za oko kot tisti, ki so jih postavili najprej. Nekatere zeleniće in pločniki so zdaj zaščiteni, vseeno pa problem pomanjkanja parkirišč v coni ostaj a. O količkih, ki naj bi v industrijski coni onemogočali parkiranje po ploč-nikih in zelenicah, smo v Odsevu že precej pisali. Pred OBVOZNICO KRASI POZDRAVNA TABLA a trzinski obvoznici, nekaj deset metrov pred križiščem z Mengeško cesto, seje pred časom pojavil monitor oz. elektronska oglasna tabla, na kateri Direkcija za ceste voznikom želi srečno vožnjo. Vožnja mimo table je zdaj kar bolj prijazna, dobro obveščeni pa pravijo, da so na Direkciji že vedeli, zakaj so namestili tisto tablo. Po njihovem naj bi bila tabla priprava na prometne za> maške, ki jih pričakujejo v času gradnje avtoceste čez Trojane in skozi Črni graben. Kadar bo na tistem koncu ceste prihajalo do zamaškov, naj bi s pomočjo table voznike preusmeijali na obvozno vožnjo skozi Tu-hinjsko dolino proti Motniku in Vranskemu. Tudi če to drži, bo tabla v vsakem primeru voznikom olepšala in mogoče tudi olaj-šala vožnjo. KOMU SO BILE NAPOTI CVETICE__J V prejšnji številki Odseva smo pohvalili Turistično društvo Trzin in Občino Trzin. ki sta spet poskrbela za prijetnejši videz našega kraja. Na vpadnicah v naselje so posadili cvetlične grcdicc, na večini trzinskih mostov pa so namestili cvetlična korita s pisanim cvetjem. V soboto, 9. junija, pa so nas ogorčeno klicali ljudje, ki živijo blizu mostu preko Pšate na Habato-vi ulici. V noči s petka na soboto so ne-pridipravi zmetali vse cvetice iz korit v potok. Okoliški prebivalci so zjutraj cvetice pobrali iz potoka, nihče pa ni natanč-no vedel. kdo je bil »junak«, ki seje tako poniglavo znescl nad cveticami, ki res niso naredile nikomur nič slabega. Največ tistih, ki smo ugibali, kdo naj bi bil uniče-valec, je krivdo připisovalo mladini. Mogoče mladi niti niso bili krivci, vendar je precej možnosti, da so bili tisti, ki so govorili o mladih nepri-dipravih, blizu resnici. Treba paje reči, da so bili (ali je bil) krivci temeljiti. Izpraznili so prav vsa cvetlična korila in niti v enem niso pustili rož. »Vsaj na-tančni pa so bili!« so komentirali mimoidoči. Eden od sosedov paje ob tem povedal, da pobalinstva na tistem koncu niso tako red-ka: »Ničkolikokrat sem moral zjutraj iz Pšate vleči kanto za smeti, ki so mi jo mulci porinili v vodo. V tem ni nič junaške-ga, zgolj objestnost in barabija!« je dodal, povedal paje tudi, da se mulci pogosto zna-šajo tudi nad lučmi javne razsvetljave. K sreči jih nekaj ugaša že kar same od sebe. Izvedeli pa smo še za več drugih težav tistega konca Trzina. Trava, ki porašča bregove ob Pšati, sploh ni več uporabna za košnjo. Tista travna krpica je namreč postala javno stranišče za vse pse iz bližnje in daljnje okolice, še zlasti pa iz bližnjih novih blokov. Štirinožci travo tako zagnano gnojijo, da tisti, ki bi želeli pokositi travo, lahko nakosi tudi nesprejemljivo veliko količino pasjih iztrebkov. Trava tam ni več uporabna. Ob tem pa so nam prebivalci tistega delà tudi povedali, da ograja, ki sojo postavili okoli šolskih igrišč, ne od-vrne ljubiteljev psov, da ne bi pripeljali svojih pasjih Ijubljenčkov na igrišče. Včasih se tam nabere kar po već takih, ki pripeljejo pse »na sprehode«. Ker se otroci na igrišču podijo, se lahko zgodi, da se v kateri kosmati duši prebudi Iovski nagon in ni izključeno, da ne bi kakšen pes tudi znotraj ograjenega igrišča napadel otroka. Sosedje pravijo, da samo čakajo, kdaj se bo kaj takega zgodilo. Vedo pa tudi povedati, da so tudi vrata na šolsko igrišče kar prepogosto odprta in da na igrišče lahko pridejo nepovabljenci z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi. GRAD JABLJE NAM BO SPET V PONOS Grad Jablje, čeprav zdaj leži na območju sosednje občine, smo Trzinci vedno šteli za svojega, saj seje v preteklosti življenje našega kraja tesno prepletalo z življenjem in razmerami na tem gradu. Po tem, ko je mnoge bolelo srce, ko so videli, kako žalostno je nekdanji lepotec propadal, v zadnjem času vzbuja precej upanja in vprašanj obnova gradu, ki že po-spešeno poteka. Grad, hleve. toplar, oranžerijo in okolico gradu bodo, kot načrtujejo, v štirih fazah uredili v skladu s kulturnovarstvenimi zahte-vami - vse navedeno je Republika Slovenija namreč razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. O obnovi gradu Jablje smo se pogovarjali z konservatorko Kranjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine go. Damjano Pečnik. Najprej nas je zanimalo, kaj za grad pomeni, da je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. "Za grad Jablje in območje gradu zdaj velja poseben režim varovanja, ki je določen v Odloku o razglasitvi območja in gradu Jablje za kulturni spomenik državnega pomena/Ur. 1. RS 21/ 5.10.1999/". G. Jože Dular, svetovalec vlade na kmetij-skem ministrstvu in v.d. Centra za razvoj 1 l,\j>ACH kmetijstva in podeželja Jablje je pred nedavnim za Dnevnik povedal, da naj bi v obnovljenih grajskih prostorih deloval so-dobni center za razvoj kmetijstva in podeželja, reprezentančni prostori pa naj bi bili namenjeni turistično- rekreativnim dejav-nostim. Center za razvoj kmetijstva, ki naj bi upravljal s 450 ha obsežnim kmetijskim posestvom, naj bi bil namenjen usposabl-janju in izobraževanju ter praktičnemu preskušanju novih tehnologij, ekološkemu kmetijstvu, dopolnilnim dejavnostim, po-deželskemu turizmu in varstvu narave in voda. Ali je k temu treba kaj dodati? "Iz dejavnosti in pomena novega Centra za razvoj kmetijstva in podeželja za razvoj širšega območja Jabelj /s sklepom Vlade RS v letu 2000 je bil Kmetijski poskusni center namreč preimenovan v Javni zavod "Center za razvoj kmetijstva in podeželja/, kot jo je predstavi! v. d. direk- torja g. Jože Dušar, je treba še poudariti, da bo imel Center značaj osrednjega nacional-nega zavoda in bo glede na svoje poslanstvo, informacijsko in tehnološko opremljenost ter znanje predstavljal vzorno gospodarstvo in razvojni model za nove in alternativne kmetijske usmeritve. Slovenija bo s Centrom za razvoj kmetijstva in podeželja pridobila pomembno institucijo, ki bo sodelovala pri usmerjanju kmetijstva in podeželja ter slovenskomu kmetijstvu pomagala pri vključevanju v EU in drugih medna-rodnih povezavah. Po drugi strani bo z začrtano zasnovo in usposobitvijo gradu Jablje in drugih kulturno zašči-tenih objektov na območju Jabelj lokalna skupnost pridobila možnosti za razvoj različnih storitvenih dejavnosti, zlasti še na področju turistično - rekreativní h dejavnosti v zaledju Centra. Pri izgradnji Centra bodo namreč upoštevali tudi razvojne interese občin in zahteve po vzpostavit-vi nekdanje krajinske ureditve gradu z okolico. S tem pa bodo vzpostavili tudi dobre pogoje za razvoj novih storitvenih dejavnosti, ki se bodo nave-zovale na dejavnost novega Centra /gos-tinstvo, storitvena obrt, razvoj kmetij.../" Trzinci, čeprav grad teritorialno sodi v občino Mengeš inje državna last, smo čust-veno nanj navezani in seveda zelo veseli njegove obnove. Grajski so v preteklosti zapos-lovali številne vašča- ne, grajska posestva so se raztezala od Dobra ve do Križa, mimo gradu so vodile številne sprehajalne poti, po drugi vojni so v gradu stanovali delavci kmetijskega posestva, njihovi otroci so bili naši sošolci ... Po drugi strani paje grad spodbujal domišljijo, ugibanja, kaj seje dogajalo za njegovimi zidovi, kakšne ljubezenske zgodbe so se tam pletle, ali so v grajskih ječah pokončali mnogo podložnikov in podobno. Zato verjetno ni naključje, daje pred leti naša sodelavka in takratna matu-rantka Šole za oblikovanje in fotografijo Urša Mandeljc svojo diplomsko nalogo posvetila prav gradu Jablje. /Odsev št.7/ 1999/. Ko nanese pogovor na grad, seji zasvetijo oči in zamaknjeno se zazre proti gradu. Ga. Damjana Pečnik, kako vam lahko omenjeni prispevki, še živa ustna izro-čila in druga dokumentacija pomagajo pri obnovi gradu? Ali bo imel grad potem, ko bo v njem sodoben kmetijski center, kaj srednjeveškega, kaj čisto grajskega in ali bo odprtega tipa ... Ali se znate tudi vi postaviti v tišti čas? "Naj povem, da v gradu ne bodo domova-le le strokovne službe, predavalnice, kabineti kmetijskega centra; grajska restavra-cija bo odprtega tipa, tam bo vinska klet, v slavnostní jedilnici bodo lahko poroke, v atriju prireditve in razstave. Če nekoliko obnovim zgodovino gradu, naj povem, daje dvorec Jablje naslednik leta 1268 prvič omenjenega dvora, ki naj bi, po pripovedovanju Valvasorja, dobil ime po jastrebih. Grad naj bi pozidali leta 1530, njegova današnja podoba paje plod raznih prezidav ob koncu 16. stoletja in barokizacije v 18. stoletju. Pred dvesto leti, koje torej dvorec doživel veliko pre-novo, je dobil reprezentančno knjižnico, bogate tapiserije, fresko poslikavo in opremo. Sobe v jugozahodnem delu je posli-kal znameniti baročni freskant Franc Je- mm kumenti nam izredno veliko pomagajo pri ustvarjanju celovite slike gradu Jablje in njegove okolice pred drugo svetovno vojno. O senčnici na primer ni nobenih podatkov ali folografij, nazorno stajo opisala in izri-sala že omenjena g.Ivan in g.Tine. Marsi-kdo od okoliških prebivalcev ima verjetno v hrambi tudi fotografije gradu, mogoče celo opremo, ki jo je zaščitil pred izgubo ali ple-nitvijo. Delavci Zavoda za varovanje kulturne in naravne dcdiščine v Kranju borno zelo hvaležni za podatke o opremi v gradu, za fotokopije oziroma za dokumente o nek-danjem življenju na gradu. Moram poveda-ti, da marsičesa ne bi bilo, če se ljudje ne bi zavedali vrednosti in če ne bi dokumentov in predmetov shranili doma. Grajski drevored lovšek. Gradu bomo poskušali, kljub njegovi novi vlogi, vrniti nekaj nekdanjega. " Ali imate natančne náčrte gradu in okolice in iz katerih virov je nastal kon-servatorski program? "Žal originalnih načrtov nimamo. Pomagali smo si s franciscijskim katastrom iz leta 1825 in 1868. Šeposebej v veliko pomoč, predvsem pri razporeditvi notran-jih prostorov. opremi in ureditvi okolice gradu, potočka ob gradu, senčnice ipd., so nam bila ustna pričevanja ljudi. Če omen-jam posameznike, naj omenim tudi ljudi iz Trzina, kot Burgar Ivanko, Ručigaj Ivana, Lukan Barbaro, Kralj Meri. Šušteršič Tineta, predvsem pa gospo Lavro Šušteršič. Slednja je zelo natančno opisala posa-mezne grajske prostore, kdo je bival v njih. kako so bili opremljeni, kje so bila javna ali skrivila vrata, kje stranišča ... Vse te ustne informacije, fotografije, do- grofice Marije Hipolite Lichtenberg na gradu Jablje, tri leta pred drugo svetovno vojno. Gospa se lahko pohvali z izrednim spominom. Baronico je spremljala tudi na njeni zadnji poti leta 1941, potem seje z gradu preselila v Jefačenkovo hišo v Tr-zin, nato k Šimnu, kasneje v Ljubljano, kjer še sedaj živi. Ne glede na leta in pre-teklih 60 let, je natančno opisala takratne grajske prostore, od kuhinje za posle do logarjeve pisame, zimskih in letnih prostorov grofice, opremo v teh prostorih ... Vedela je, kje so bila katera vrata, katere Ne morem mimo tega, da ne bi napisala tudi vsaj nekaj besed o ge. Lavri Šušteršič. Spoznala sem jo pred novim letom, ko smo se v že omenjeni skupini pod vodstvom ge. Damjane Pečnik sprehodili med grajskimi zidovi. Ga. Lavra Šušteršič, že devetdeset jih šteje, je živahna, urejena gospa, mati dveh sinov. Bila je zadnja, osebna strežnica Lavra Šušteršič (levo spredaj) in Damjana Pečnik (v sredini) Lavra Šušteršič Ga. Damjana Pečnik, zakaj ste se odločili za poklic konserva-torke? "To področje me je vseskozi zanimalo, doma sem z vaši, dolga leta pa sem preživljala počitnice v Nemčiji. Tam je tradicija oh-ranjanja naravne in kulturne de-diščine zelo bogata - ljudje tam živijo s tradicijo. Podobno kot sobe so bile povezane, řešila neznanko enega od prostorov, kjer je bila takrat ka-dilnica itd. Njena pripoved o življenju na gradu, o obiskih in sprejemih je bila tako živa, daje tudi nas popeljala v tište čase. Grajske. kot je povedala, so s kočijo /ko-čijažje bil Ivankin oče/ vozili k maši v cerkev sv. Florijana v Trzinu, ob nedeljah in drugih priložnostih pa so obiskovali grajske in sorodnike na gradu v Mengšu, Križu, Zapričah, Grobljah in tudi Černe-1cm. Najpogostejšapot je bila grad Jablje - grad Križ, kjer je bila doma baronica. Ko so na graščino pripeljali avtomobii, se je žal vse spremenilo. V nasled-njih prispevkih o gradu Jablje bomo zapisali še kaj zanimivega iz pripovedi ge Lavre." tudi drugi evropski narodi, Francozi, Av-sirijci ... Tovrsini poklic je zanimiv, je izziv, veselje, zadovoljstvo. Konscrvatorji so potrebni, v naši državi nas je žal premalo. Kranjski zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine pokriva območja od Ra-teč do Trojan, to je 21 občin in ima samo 8 konservatorjev. Varujemo nepremično kulturno in naravno dediščino. V letošn-jem letu bo prišlo do razdružitve službe na Zavod za varstvo kulturne dediščine in na Zavod za varstvo narave. Vendar osta-jajo temeljni cilji varstva dediščine enaki: vzdrževanje in obnavljanje dediščine, pre-prečevanje ogroženosti, zagotavljanje javne dostopnosti ter omogočanje proučevan-ja in raziskovanja, preprečevanjc škodljivih posegov, razvoj sistema varstva dediščine ... Večkrat, žal prepogosto, pa se delà mimo zavoda, mimo naših strokovnih směrnic. Posamezniki z njimi bodisi niso seznanje-ni ali pa jih ne upoštevajo. Kazni za krši-telje so izredno nizke. Nekateri se niti ne zavedajo, kakšno vrednost imajo doma. Niso rasli s tradicijo varovanja in ohran-janja dediščine. Strokovnjaki smo zato, da pomagamo, svetujemo. Ni res, da Zavod vse zakomplicira, daje drag. Naši stro-kovni nasveti so brezplačni. Ohranjanjc in varovanje dediščine je skrb nas vseh in vsakogar." V Trzinu imamo kar nekaj kulturne, naravne in zgodovinske dediščine. Občina Trzin je lani sprejela tudi Seznam spome-nikov občinskega pomena, kj naj bi postali last občine in naravnih vrednot, ki jih je potrebno zaščititi, varovali ali vzdrževati kot podlago za sprejem ustreznega odloka. "Trzin izjemnih kulturnih spomenikov nima, ima kvalitetno kulturno dediščino, kot je cerkev sv. Florijana, kapelice, arheološko lokacijo nad cerkvijo in ob njej, nekaj etnološko zanimivih hiš. Zelo veliko pa imate naravne dediščine na vsem območju Trzina. Ta je trenutno v obdelavi naših naravovarstvenikov. Prav zaradi gradenj in intenzivnega kmetovanja so te naravne vrednote v veliki nevarnosti. Kmetijska politika se spreminja in gre v smer ekološkega kmetovanja oziroma naravi prijaznih zaščitnih sredstev in gnojil. Velik prispevek k varstvu narave pomeni- jo novi kmetijsko - okoljski programi, ki so izrazito naravnani k naravi prijazni pridelavi hrane." Kaj pa rimska cesta, ki naj bi vodila ob cerkvi? Zavodu smo predlagali, da arheologi to raziščejo in jo razkrijejo? "Vem, dobili smo vašo pobudo za arheološko obdelavo rimske poti za cerkvijo. Zaradi preobremenjenosti arheologa, kj pokriva 21 občin, boste morali žal nekoliko počakati.« Ce se povrneva na obnovo gradu Jablje in njegovo okolico, predvidevam, da zaključujete prvo fazo obnove. Še tri so, katere, koliko jih vrednotite in kakšen je terminski plan. "Res je, zaključujemo s prvo fazo obnove -z osnovno statično sanacijo, obnovo strehe, zasteklitvijo oken....Letos bomo nadaljevali z obnovo gradu. Obnova samega gradu je razdeljena v dve fazi: obnova gradu in obnova okolice gradu. V nadaljevanju pa bo polekala še rekonstrukcija območja gradu, obnova nekdanjih grajskih hlevov, rušenje sedanjih hlevov, poslavitev novih gospodar- skih poslopij, ponovna zasaditev nekdanje-ga drevoreda, ureditev infrastrukture. Ob ustrezni finančni pomoči Minislrstva za kmetijsivo, gozdarstvo in prehrano RS in Minislrstva za kulturo RS bo lahko projekt Jablje končan do leta 2004." Povedali ste, da naj bi bila slavnostna je-dilnica in atrij namenjena za različne prireditve in razstave. Ali bodo ti prostori ponujeni uporabnikom sorazmerno z njihovim finančním prispevkom? Konkretno, ali računate tudi na sredstva lokalnih skupnosti in za katera delà? Mislim občino Mengeš kot teritorialno občino in Trzin kot sosednjo občino. "Želimo si sodelovanja obeh občin, saj želimo, da bo grad Jablje postal center družab-nega življenja obeh občin. O konkretnih finančnih vložkih smo se sedaj pogovarjali zgolj teoretično. " Turistično zanimiva bi bila tudi grajska kuhinja, obnovljena tako kot je bila v času svoje uporabe, grajska tržnica ipd. Ali je ta možnost tudi v gradu Jablje? Pa tudi grajske sprehajalne in vozne poti bi lahko v sodelovanju s sosednimi občinami uredili v zanimive pohodniške poti. "Žal kuhinja za gospodo ni ohranjena, ludi nobene opreme iz te kuhinje ni. Nova kuhinja za oskrbo Centra za razvoj kmeti-jstva bo v prostoru, kjer je bila nekdaj kuhinja za posle, lakoj v pritličju. Bo od-prtega tipa in tu so možnosti za vzporedne dejavnosti velike. Že sami ste predlagali in zelo zanimivo bi bilo vzposiaviti turistično pot po nekdanjih grajskih oziroma poteh nekdanjih iz-letnikov in obiskovalcev gradu in okolice. Kot je že povedala ga. Lavra, so se zadnji grajski vozili s kočijo k maši v Trzin, na obiske na grad Križ, Mengeš, Groblje. Povezati te poti v turistično pot, bi bilo zelo zanimivo. In dodali Dobeno, Rašico ..." Domišljijo in ugibanja zbuja potoček, ki izvira iz skal pod gradom. Ali je povezan z grajskim vodnjakom? Poganjal je tudi grajski mlin, ki je bil južno, kjer je sedaj manjši stanovanjski blok. "Žal natančnih podatkov o tem ni. Na obranjeni fotografiji je sredi atrija postavljena palma. Kaj je bilo prej, se ne ve. Še vedno ostaja domneva, daje bil s potokom nekoč povezan grajski vodnjak. Od nekdanjega grajskega mlina seje obranila samo lokacija, stavba je bila prezi-dana. Vse, kar ni ohranjeno ali kar se ne da obnovili, bomo poskusili označiti s primer-nimi tablami ..." Zanima nas še, ali in kako je vaš Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine vključen v projekt Turistične zveze Slovenije, ki je razglasila 2001 in 2002 za leti kulturne dediščine? Poznamo projekt Turistične zveze Slovenije in vanj se poskušamo vključevati. Naši konservaiorji se z veseljem odzovejo vabilom na različna predavanja, vodstva, predstavitve in drugo. Naša osnovna naloga je tudi popularizacija in predstavljanje kulturne dediščine javnosti. Vsako leto v drugi polovici septembra potekajo dnevi evropske kulturne dediščine /DEKD/, ki naj bi pomagali vzpodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne dediščine. Dnevi bodo letos potěkali že deveto leto in rdeča nit letošnjih dogajanj bo arhitektura 20. stoletja. Eno od spoz-nanj DEKD je, da kulturno dediščino najbolje varujemo Ijudje sami." Hvala za pogovor, gospa Damjana. Jožica Valenčak Ko vrabec misli, da je velik, sreča kukavico, ko kukavica misli, da je velika, sreča krokarja, ko krokar misli, da je velik, sreča sokola, ko sokol misli, da je velik, sreča orla. Finski Kot smo pisali, je Jakob Ložar zbral izredno bogato dokumentacijo o zgodovini in lastništvu kulturnega doma v Trzinu. Ob brskanju za podatki, za katere seje zanimal,je něhotě naletel na številne druge zanimive podatke. Nekaj od tega je odstopil tudi uredništvu Odseva in tokral objavljamo poročilo o tem, kako so po vojni Trzinci sami obnovili med vojno požgano in porušeno železniško postajo v Trzinu. Marsikdo bi namreč pričakoval, daje postajo zgradila železnica, podatki, ki jih je iz-brskal Jaka, pa govorijo drugače in tega sc spominjajo tudi neka-leri starejši Trzinci. Povzemamo poročilo o komisijskem ogledu razmer in razpravo o načrtih za obnovo postaje, ki so ga napisali 15. ni. 1952. Krajevni ljudski odbor Trzin in odbor OFTrzin sta 7. 1. 1952 predlagala, da naj obnovijo med vojno, maja 1943, porušeno poslajno poslopje v Trzinu. Predlog so utemeljili s podatkom, da jc postajališče potrebno, saj seje dnevno na delo v Ljubljano in proti Kamniku z vlaki vozilo po 200 ljudi iz Trzina in bližnje okolice. Ob tem so še navedli, da sta krajevni ljudski odbor in odbor OF pripravljena pomagati s prostovoljnim delom in dovozom 100 m5 gramoza. Pristojna komisija, v kateri so bili pred-stavniki Direkcije železnic iz Ljubljane, Okraj nega odbora Kamnik, Krajevnega ljudskoga odbora Trzin, Krajevnega odbora OF in Sekcije za vzdrževanje prog iz Jesenic, je po ogledu razmer na licu mesta ugotovila, daje bila stara postaja v Trzinu porušena do temeljev ter da so ostali le še klančina, glavni in dostavni oz. skladiščni tir (dolg 74 m) proge ter stranišče in vod-njak. ki pa je bil tudi poškodovan. Po vojni so postavili barako, v kateri je bilo skla-dišče orodja, služila pa jc tudi kot čakalni-ca z začasnim službenim prostorom. Ker je bila tudi baraka že dotrajana, so ocenili, daje postaja zelo potrebna, saj so bili Ijud- Zelezniška postaja v Trzinu pred 1. svetovno vojno Z iř I SSI X »estevljen da* 15.III.1952 T Trzinu žf'-dmet« Zoaisjksi ogled in raepraya zaradi oboo« postaj. ïrzln. gQ>gožliaa direkcijo ieleznio Ljubljana« Žužek Ferdo, za I Anton Vlado, za 17 . dr. Mellva Viktor, Ea XJ/1 *e Okrajni ljudski odbor Kaanlkt Jajnâek Iran, Sst uprav« sa gradnja 3tenoyeo "one*, iebnik m Ai«i«riil ljndaki odbor frzlni ««no JAnea, pređeednlk «s KřaJevnl odbor Oí ïrelni Pern« Míhal«,- Bekreíar za"aekolJ0_za vzdríeYán je'.'prog» Jeaenioei BoSkln Joíe, íeř eekoije. ^"î'TZÎn1*"'*?}* ođbor &"«ln li Odbor Oř ïrzln sta « TEKu* r^'8816',4'," obnovi postajao '^.lop^r í J? bUo aed vojno, «aja 19i3 poruaeno. iíedlšg je ute-««2 v? J^JcTno potrebo zaradi velikega dneynega potolfkíga pro-í í w Lř ^ ^í dnevno frek»enoo preko 2oo potHikov, veôiSa delav-oer.ki odhajajo dnevno na delo y ljubljeno in proti lúanlku. řri ob- T/oJîoiïr^J?,»™ U POa"Bati " Vo^rolln^ delo« iSTo- f°î"îî" ia 0>""e »«Join gredbenih dol aíLž ífr Îî hfíí0"0* Ogledala poloSaJ na kraiu «SàïôvïjenoÎ »»•XlS.nJtt krajevn^h predatavnlkov ELO In 0* o«t«l. 3e,b118 io temtljev ter Je /âîî^îiS^? i?1®6 "ra Se odstovnl tlí /.kladlMnl tir/ v dolÊlnl 7* a, kl Je obo Jestransko zakovan a raztirûiki.Ostalo Je tudi atraniéfie In rodSjak, kar pa jipoteebno aadží Pri Todfljaku «anjka tudi Srpalki ter Je •edaj vodijak neuporaben. po vojni Je bila oreurejena baraka - sklo- «L2? °ro4-SVB MS8?nl pro.tor a Bakíljiloo. Ta baraka iV^ îePp0^«oT,a0otï-^-"-'t?nJ^t8r » popravilo. ▼ T.llkoatl 16 b2 ter Je BuyoJB ••î/ïfiPS o dpi*, ail» «t»t*- deja-trok, :«» j . i«.«br»6unak» pod poitajo eHpr«vňi8tTa ÍB;, »W(P l^KfŠůllL*® ■ : MiSW ' velikosti 6 m2 lc Oakalnloa barakl .0 Ur.i1 f " r 3" br" *transkih proatoroT. jíodi y baraki popolnona propadli, ravno tako okna In vrat«. rita je a lepenko ter Je brez stropov. Baraka stoji na konau potajnoga prostoro ob uro »ni kretnloi St. 1 ter po.tajajo viski Oproti »tíriTSwií. m.' J* statistíBnih palatkor J. řseyldno, ds proda postal« Train «e.eBno 16o đelavaklu in naa.Sdi oaklh kart in to sa «er • -« - Wk I'M. Stálit potnikov J. àctrJ pr.Je- nared.aih le «« ».r i-Juiliau, aoa 5o, sa aner J&»nlk Pa lo pofiàtor. lo „„«. „ "f1 f?,£rîijai° £° PCdraUtvl tarife Je «e.«5a3 ooa ; je ob slabem vremenu pravzaprav brez zak-lonišča. Ocenili so, kako velika naj bi bila nova postaja ob tem pa sta predstavnika Okrajnega ljudskoga odbora Kamnik izjavila, da odbor ne more ničesar prispevati za gradnjo, ker nimajo denaija. Tudi zastopni-ld železnice so povedali, da ni pričakovati, da bi z njihove strani dobili denar, bili pa so pripravljeni poskrbeti za náčrte in prevzeti tehntčni nadzor nad gradnjo. Trzinski pred-stavniki pa so izjavili, da želijo, da bi z gradnjo začeli čim prej in da so Trzinci pripravljeni prispevati 200 dni prostovoljnega delà, prispevali pa bi tudi 100 m' peska in lesa. 27. 3. 1952 so dobili soglasje Železnic, ki gaje podpisal direktor Danijel Lepin. V njem je rečeno, da Direkcija železnic odobrava gradnjo postaje v Trzinu, s tem pa ne prevzame nobenih obveznosti pri gradnji. Postajo lahko postavijo pod pogojem, da jo domaćini sami zgradijo s svojim delom in svojim materialom po načrtih, ki jim bi jih dostavila Direkcija za železnice, ki bi tudi nadzirala delo. Trzinci so se držali dogovora in so kasneje postavili novo postajno poslopje v Trzinu. Se spomnite, pred kratkim smo objavili vest, da Slovenske železnice ponujajo v nájem del prostorov v trzinskem postajnem poslopju. Komentar ni potreben. In še šala na račun vlaka, ki je prva leta vozil zelo počasi. Vlak dohiti trzinsko mamico, ki oprtana z dvěma košarama hiti po cesti ob železnici v Ljubljano na trg. Strojevodja jo prijazno ogovori: »Dobro jutro, ali se danes ne bomo nič peljali?« Trzinka pa: »Ja, veste gospod mašinferar, danes se mi pa kar mudi.« Stane Stražar, Mengeš in Trzin skozi čas, str. 512 - 2 ~ OlírO.S 2oo Ijúili in to aoirefi delaTOer, kl ao ta» etalno sapoolenl. •BáiveB ltkazújejo Jutrtoj 1 in veSerti Ylakl in ae »ore raBuaatl, da vçtpjji »JutraJ 15o potnikov, y bližiol ïreina ata driuvnl poaeetYl Čablje in iSlita,kjer Je sap^alenih približno eo ljddi. 7 ïraiou iid snaoa Izle tna tofika. Tiiopajo tudi lrlrtnl«. iežobena.kjer i« - Koaiolja je smenja, da je. obu pereBa, kjr bo pri oedtmjsa sluSaju potnlkl r elabeo vremenu tore z - KsalsljB je srnec ja, da j. obnova postaj« ïraln celo j ker-;i ■ J " eaklona. Pri danih raanezab je nu j no potrebno, da ae a gr cd 1 sgradba Za službeno Seato a Sakalnloo in atrjnaldol prostori pod eno atreho. Službeni prostor bi noral iaetl I6-a2, Bakalnioa 25 o2, shraaba' za Srtljago ln ekepreano blago lo o2, atiramba xa material in arhivo m2, BtraniBia IZ n2. PriporoBljivo bi bilo pa tudi, da se eeradi y iatea poslopju primerno stanovanje eo prooetnega ualuibenoo.. Obnova skladlâCa Eaenkrat ni potrebna, potreban tudi ni prehltevalnl tlr. Blulba ae oaj bi uredlla^kot naseděno nakladaliBSe. a topnika OL Kaxnlk eta izjavila, da okraj za gradnjo r letu 1952 ne more nifiefiar prispevati,, kur ni flnnnBnlh aredstev, anenjn «ta pa, da je gradnja postaje nujno potrebna, ker ce ljudje saradi obetojeBih prllik oprariBeno pritořujejo. Zaatopnika KtO ^n 0P predl.agata, da se s gradnjo saône Bia prej, najbolje takoj epomlaSi. ProotOYolJno delo 2oo delavnih dni' Je osigurano, ravnotako kreepIaBen dovot loo a? peska in graaoza« KogoBe ee bi aulo dobiti tudi nekaj leaa a proatovoljno akoljo. Iniciativě ta gradnjo Y lustnl režíjt pa ELO ne more jreyzetl, kor nima denarziih eredatey. Zaatopnikl DŽ ao pojasnili nato, da oadaj ni prlBakoyati, da bi mogla 1» flnanBnlh eredatey plena investlolj za leto 1952 graditi postajo Trtin, »ato bo potrebno xavaroysnje finanflnlh ored-atev in materiále pd strani zainteresiranih kraje Ynih korls tnikoy. B2 bi sestavila na rte in proraSun, da se omogoSl nadaljnja akoljo ter bi tudi prevzela tehnifiao yodatvo nad gradnjo. Zaatopnlk -'1.0 ln. 01 Sellta, de' Be naBrt sestaví in odobri vsaj do 1.VI.1952. Zaplenik ae pu preBltanJu zaklJuBl. JsmSojc lyan, e.r. BoSkin íoíe, s.r. Jemeo íanez, B.r. Anion Yledo, o.r. dr. Jehn.wđetvo, pii lzvajanju gradbenlh dol. & l. CKÍUjií; i 1 priloga. 3. f-. e r-t"je'_'K.\ S-OveNIJ" ZB jt S. Zelezniška postaja letom 1900 16 GGSIS OBISK STARIH PRIJATELJEV IZ PRLEKIJE Obiska starih prijateljev, zdaj že lahko tako rečemo, saj smo se prijateljsko družili že tretjič, se člověk, ki je vsaj kolikor toliko družaben, in Trzinci to smo, vedno razveseli. Najprej je treba povedati, da sta organizacijo drugega obiska oz. sprejema predstavnikov občine Sv. Jurij ob Ščavnici tudi tokrat prevzela Turistično društvo Trzin in Občina Trzin. Kakor koli že, ko govorimo o Turističnem društvu, pred seboj vedno vidimo gonilno silo in predsednico društva Jožico Valen-čak, ki je do potankosti organizirala ves potek celodnevnega sre-čanja z gosti. Vse seje že po tradiciji začelo pred lokalom Barca, kjer sta se župana občin g.Tone Peršak in g.Slavko Mihalič usedla v zapravljivčka, ki gaje tudi tokrat vozil Franci Florjančič. Odpeljal ju je do lokala Bor, kjer je potěkal protokolarni sprejem, kot se za take goste spodobi. Naslednja točka v programu za naše goste je bil, po njihovi želji, ogled industrijske cone in zopet se moram ponavljati, tako kot pred dvema letoma, tudi tokrat je za predstavitev zanimivosti med vožnjo z avtobusom skrbel g.Tone Ipavec. Malo po enajsti uri so se pripeljali na Kidri-čevo ulico, kjer smo si skupaj ogledali ulično predstavo Cirkusa Buf-feto, ki je bil na programu v sklopu Trzinske pomladi. Vendar pa kulturnega programa s tem še zdaleč ni bilo konec. Kako dobri pěvci so kvartet Kapelski fantje, smo že vedeli, da pa imajo tudi dobre pevke, pa smo ugotovili sedaj in na koncu sta nam zaigrala še na harmoniki in kitari fanta iz ansambla Veseli Prleki. Trzin smo tokrat želeli našim gostom pokazati še iz druge perspektive, in to nam je v celoti uspelo. Odpeljali smo se skupno do zgornjega Dobena, kjer se skoraj v celoti vidi Trzin, in seveda vsa daljna in bližnja okolica z Ljubljano vred in s prečudovito kuliso Kamniških Alp. Na Dobenu smo se razdelili v dve skupini. Nekateri so se odločili, da gredo še na Rašico in osvojijo rašiški stolp, GGg® 17 robetove kuhinje, šele začel. Ta pravo " štimungo" so držali Jože, Milan, Ludvik in Tonček, ki slišijo tudi na drugo, skupno ime, Kapelski fantje, z ubranim pctjem pa smo jim pri tem pomagali vsi prisotni. Ura paje tista, ki je neizprosna in kot vedno je tudi tokrat přišel čas, ko seje bilo treba posloviti, in naše prijatelje smo vsi, kar nas je bilo, pospremili do Jabel, kjer jih je čakal avtobus. In ob slovesu smo jim ob stisku rok še zadnjič obljubili,da se jeseni zagotovo vidimo v Prlekiji. Jože REFERENDUM JE BIL DOBRO ODISKAN ostali pa smo odšli do Hu-batovih, da so nam razkaza-li rastlinjake, kjer gojijo različne sadike, predvsem rože za prodajo. Povedati moram, da so nas pri Huba-tovih zelo lepo pogostili, za popotnico pa smo si po želji lahko izbrali vsak po eno cvetočo lončnico. Skupino, ki je odšla na Rasico, smo pričakali na kmečkem turizmu pri Blažu in se nato skupaj odpeljali v dolino do Kmetijskega centra Jable, od tam pa smo šli peš do brunarice smučarskega društva. Tam seje pravi družabni program, seveda ob dobri hrani iz Na- Reíerendum o Zakonu o umetnem oplojevanju žensk, ki je bil v nedeljo, 17. junija, je bil v Trzinu bolje obiskan kot v slovenskem povprečju. Od 2.687 voltlnih upravičencev jihje na volišči prišlo kar 1.052, kar je 39 %. Sorazmemo veliko voliv-cev je tudi podprlo predlagani zakon, čeprav so bili tudi v Trzinu tišti, ki so glasovali proti, v večini. Za zakon je glasovalo 15,3 % tistih, ki so prišli na volišča, 23,7 % pa jih je bilo proti. rS Neveljavne so bile tri gla-sovnice. Čeprav so bili rezultati referenduma v Trzinu nekoliko drugačni od tistih, ki so na koncu ob-veljali za uradne za vso državo, so tudi trzinski volivci po svoje dokazali, da se ne strinjajo s tem, da je treba takšna vprašanja reševati z referendumi. Naši poslanci so si s tem referendumom spet pns-lužili slabo oceno, in samo upamo lahko, da nam ne bo treba v kratkem še na referendum o prostocarin-skih prodajalnah. za rojstni dan pa šopek ti cvetoči přinesli žar iz srca plameneči. O tebi sanjali smo mnogo let, zdaj končno uživamo naš sen, tvoj cvet, kar mogel užiti ni očak ne ded, svobodno jadrati v lepi svet. Ker Slave hči si, naša in planin, potokov, rek ter gričev vseh nižin, zato te ljubimo kot mater sin, zakličemo ti v slavnostní spomin! Emilijan Pevec sem SAMOUPRAVLJANJE Tudi povezovalna pot med Reboljevo in Pre-šernovo, saj veste, tam, kjer stoji drugi spomenik - televizijski stolp, se za izboljšavo lahko zahvali enemu občanu. Ker seje pot vedno posipavala,je nek občan, koje asfal-tiral garažo, vrgel na pot nekaj lopat asfalta in problem je bil rešen. Ta povezovalna pot med Reboljevo in Pre-šernovo ima, kot sem že omenil, televizijski stolp. Ne vem, če delà ali ne. Mogoče pa ga uporablja bližnji sosed, naš Uroš, saj veste, tišti iz nacionalke. Osnovni predmet že ima. To je televizijski stolp, morda bo naredil svojo televizijo, če občina ne bo podrla naj-višje zgradbe na Mlakah. To bi morala že podreti. Trzin se modernizira in dobil bo kabelsko televizijo. Vse skupaj vse bolj spominja na obljube o sanaciji Mengeške, ki bi že mora- Ne vem, komu bi pisal ali poslal ta članek, da bi vžgal ali pa da bi imel účinek, kot se reče. Če pišem županu, ta zelo malo naredi, da bi spremenil tisto, kar nas Trzince in Trzinčane moti v Trzinu. N. pr. o tišti tabli na koncu Trzina v občini Mengeš, o tablah na meji proti Ljubljani, o smetnjakih, ki jih ni, ali pa o izgradnji doma starejših občanov. Oh, ne o vrtcu in o prošnji za sprejem v vrtec; ko bo ta dograjen, bo prošnja veljala za sprejem v dom ostarelih občanov. Delo in Nedelo, to sta res dnevna časopisa, toda besedi sta se krepko udomaćili v občini. Občani so vzeli sedaj izgled Trzina v svoje roke, odločanje o velikih finančnih projektih velestadionov pa prepustili nedotakljivim. la biti zdavnaj urejena. Toda vse to so obljube, ki nič ne stanejo. Sedaj že pol leta razkopavajo Trzin in vse bolj se zdi, da iščejo neke zgodovinske ostanke pračlověka ali pa trzinske mumije, saj veste, da imamo v Trzinu piramido. Da pa ne bom izpadel kot lokalpatriot Prešernove, naj omenim še nekaj motečih primerov iz drugih delov Trzina. Občina je dala dovoljenje za brezplačno postavitev nekih grđih ali lepih, uporabnih ali neupo-rabnih avto-busnih postaj Se še spomni-te stare avto-busne postaje, zaprte iz treh strani, da ti veter ni mo-gel do živega in tudi moker nisi bil, če je dež neslo postraní? V stari avtobusni postaji je bilo plakatiranje prepovedano in tudi posedel si lahko, če si želel, ker so bile klopi. Nova avtobusna postaja pred bloki že stoji in ker v njej ni nobene klopce, je neki občan prinesel ploh, tako da se člověk lahko usede. Važne pa so reklame! Spet so Trzinci vzeli Delo ali Nedelo v svoje roke. Svečana otvoritev pa bo mogoče za občinski praznik leta 200? ... Da rastejo rože, cvetje ali drevesa, mora biti zemlja. Ker pa na prostoru bivšega kioska zelenjave na Mlakarjevi ni zemlje, je spet neki Trzinec vzel stvar v svoje roke in dal pripeljati tovornjak zemlje, da bo drugi Trzinec posadil rože in bo Trzin lepo izgledal. V bivšem sistemu smo temu rekli delav-sko samoupravljanje ali v tem primeru spodbudno upravljanje Trzincev za lepši izgled Trzina. Občini pa časopis ... Trzinc ali Trzinčan Otroško igrišče na Reboljevl v Mlakah Kamnite klopi Če jih postavijo pokonci, bodo postali spomeniki socializma in tako bomo imeli v Trzinu vsaj eno socialistično skulpturo. Pa bi vsaj dobile funkcijo, saj so za se-denje, kot veste, neuporabne. Smetnjak na Igrišču Smetnjak na igrišču je bil vedno poln in ker ga komunala ni praznila, je nek občan v smetnjak namestil polivinilas-to vrečko. Koje ta polna, jo enostavno vrže v svoj smetnjak in tako je zdaj problem smetnjaka na igrišču rešen. Vzdrževanje igral na igrišču Gugalnica ali igrala res dobro zaposluje otročič-ke. Toda kaj če so grdi, rjavi in skoraj neuporab-ni!? Da bi bili lepši, seje babica iz bližine igrišča s čopičem lotila prenove kar sama. LETOVANJE OTROK IZ VRTCA NA OTOKU KRKU -VANTAČIĆI (4.6. - 11.6.2001) Mamina polica polna je dobrot, mi smo gitsarji, hitro lo polico skrijmo v levi kol, mi smo gusarji, lešniki in fige pravi so zaklad, mi smo gusarji in še papagaja vzamemo na pol, pazi, mama gre! Mi smo strašni gusarji, pravi morski roparji, ko zastavo dvignemo, že po plen gremo.' Mi smo strašni gusarji. po podstrešju skačemo, vedno kaj ušpićimo, ko po plen gremo! To jc pesmica, ki je v tednu, ki smo ga preživeli na morju, postala himna 13 otro- kom iz vrtca in jim krajšala dni, ko so bili od doma. Vendar so ti dnevi tako hitro mi-niii. Ti otroci so bili: Zana, Nejc, Mateja, Špela, Anže, Tilen, Nataša, Boris, Dolores, Sara, Žan, Neža in Katja. Vreme nam je bilo naklonjeno, temperatura morja pa malo manj, kar pa ni motilo oziroma odvrnilo otrok, da se ne bi kopali in učili tehnike plavanja pod vodstvom simpatične plavalne učiteljice Mije. Umik smo imeli zapolnjen skozi ves dan. Veliko smo hodili na sprehode, se vozili z banano in kanujem. Večere smo si popestri-li s petjem ob spremljavi kitare, pripravili smo športne igra, srčkov ples, kviz ... Otroci so bili ves čas zelo aktivni. Zvečer, ko so se odpravili spat, pa smo jim vzgoji-teljice prebrale pošto, ki so jim jo napisali domači. Lahko mi verjamete, da so vsi otroci, čeprav utrujeni, zaspali z nasmehom na obrazu in se v nov dan prebudili polni energije in z vprašanjem:" Ali je tudi danes golob pismonoša prinesel kakšno pošto zame?" Z nami v domu, ki ga zelo dobro vodita Črt in Samo Leštan (organizatorja lcto-vanja), je bilo tudi 26 otrok iz vrtca Mengeš in 52 otrok četrtega razreda osnovne šole Moravče. Med otroki so se kmalu spletle prijateljske vezi. Ko smo se peljali v deževni Trzin, so otroci komaj čakali, da skočijo v objem svojim staršem. Vsi po vrsti so hiteli pri-povedovati, kaj vse so doživeli na morju, daleč stran od doma. Zatrjevali pa so, da bodo prihodnjič zopet šli. V svojem in Aninem imenu bi se rada zahvalila vsem staršem, ki so poslali svoje otroke na leto-vanje in nama s tem izkazali zaupanje. Petra VRTEC JE DOBIL NOVA IGRALA Pred kratkim je bil za malčke v trzinskem vrtcu velik dan. Dobili so namreč nova. imenitna in še nerazis-kana igrala. Kar nekaj je toboganov, ki lahko za-dovoljijo še tako izbir-čne okuse. Za tište než-nejše in manjše je prav imeniten spust po toboganu v obliki slon-čka, drugi pa prav radi uživajo na toboganu, ki spominja na grad ali hišo, če si kdo zaželi, paje tisti tobogan lahko tudi trdnjava, ladja ali pa gasilski dom. Vseje mogoče, Ie da znaš prav gledati. Deklice še zlasti uživajo v novi hišici in kot prave mamice bi rade v njih vsak dan zamenjale pohištvo. Vedno je treba v korak z modo! Sicer pa moramo povedati, da so v tem letnem času v vrtec sprejeli 60 otrok. 24 v mlajšo in 36 v starejšo skupino. Nadvse so zadovoljni, ker jim je uspelo v prostorih osnovne šole uredili učilni-co-igralnico za večje otroke, ki že obiskujejo malo šolo, saj je tako pritisk na vrtec precej manjši. Letos so lahko zadovoljili potrebe večine staršev, ki so na varstvo svojih mal-čkov v vrtcu čakali po dve leti. Potrebe po varovanju malčkov v vrtcu so šc, vendar razmere vseeno niso tako težavne, kot so bile pred letom dni. Če bi odprli še vrtec Palčića, bi lahko pokrili praktično vse potrebe. 20 see®? íONČEK ¥ VRTCU Pomen gibalne oziroma športne dejavnosti v starosti od 5. - 9. leta Že nekateri antični misleći so na telesnost in duševnost gledali kot na nekaj enotne-ga. Sloviti antični zdravnik Hipokrat (+ ok. 377 p.n.š.) je telesnost povczoval z osebnostnimi lastnostmi. Sloviti izrek rimskega pesnika Juvenela (+ ok. 140 n.š.) so nekoliko priredili v "Mens sana in corpore sano" - zdrav duh v zdravém telesu, na kar se zagovorniki športnega sloga življenja še danes veliko-krat sklicujejo. Ideološki prepiri o tem, ali je pomembncj-še telo od duha ali nasprotno, so med res-nimi znanstveniki in strokovnjaki že zdav-naj preseženi. Psihologi so danes prepričani, da sta telo in dušcvnost obojestransko in nenehno povezana, vzajemno vplivata drug na drugega in skupaj sestavljata neokrnjeno ce-loto, ki je osnova in pogoj vse člověkově dejavnosti. Sodobna vzgojna prizadevanja temeljijo na Ismailovi teoriji integriranega razvoja, po kateri obstajata medsebojna funkcionalna povezanost in soodvisnost med urn-skim, gibalnim, emocionalnim in sociálním razvojem. Zato so za najboljši celos-ten razvoj otroka pomembne kakovostne spodbude z vseh štirih področij. Ničesar ne bi smeli opuščati ali zapostavljati. Ločevanje med telesnimi in duševními vzgojnimi vzpodbudami ali celo dajanje prednosti enim ali drugim vzpodbudam, je strokovno oporečno. Za najboljši celost-ni razvoj otroka torej ni dobro, če njegov gibalni razvoj zanemarjamo in če ni ust-rezno poudarjen v celotnem sklopu vzgoj-nih vzpodbud. Zato gibanje oz. šport (ne mislimo na tekmovalni šport) tudi razvojni psihologi štejejo za eno od najpomemb-nejših razscžnosti otrokovega celostnega osebnostnega razvoja. To spoznanjejc vtkáno tudi v zamisel in program Zlati sonček. Teorija, da sta gibanje in šport namenjena zgolj otrokovemu zdravju, je že zdavnaj presežena. Raziskave namreč ugotavljajo tesno povezanost med gibalnim in intelektualnim razvojem. Še posebno tište gibalne oz. športne dejavnosti, ki zahtevajo in raz-vijajo skladnost gibanja (koordinacijo) ter ravnotežje, so zelo povezane s kognitivními (spoznavnimi) sposobnostmi. Zaradi obojestranskega medsebojnega vpliva je mogoče sklepati, da z vadbo bolj celostnih gibanj lahko vplivamo tudi na razvoj otro-kovih intelektualnih sposobnosti. Zato tudi v športnem programu Zlati sonček prevla-dujejo vaje ravnotežja ter skladnostno zah-tevnejše naloge in dejavnosti. Znanstveniki tudi ugotavljajo, daje medse-bojni vpliv med telesnim in duševnim oz. gibalnim in intelektualnim toliko večji, kolikor mlajši je člověk. Ta vpliv je največji tja do enajstega ali dvanajstega leta. Zaradi posebnosti razvoja možganov in živčevja nastopa čas optimalnega učenja gibalnih dejavnosti po petem letu. To je čas za razvoj osnovnih struktur gibalne inteligentnosti. Kar je v tem času zamujeno, pozneje ni mogoče nadomestiti. In program Zlati sonček se z izbranimi vsebinami časovno uje-ma prav z začetkom obdobja, ki je za gibalne oziroma športne spodbude najboljši. Z različnimi gibalnimi dejavnostmi pa otrok tudi pozitivno doživlja svoje telo in prek pozitivnega doživljanja svojega telesa gradi pozitivno predstavo o sebi. Dobra predstava o sebi povečuje samozavest, le - ta paje podlaga za uspešno nadaljnje zorenje. Šport, v tej ali oni obliki, je v sodobni družbi vedno bolj neogibna sestavina zdravega načina življenja odraslih. To je dějstvo, ki ga ni mogoče spregledati. Šport v sodob-nem svetu vedno bolj postaja higienska navada in kulturna samoumevnost. Zato je razumljivo, da mora biti gibanje oz. šport nujna in nczamenljiva sestavina zdravega načina življenja otrok in mladostnikov od rojstva naprej. Otroci, ki že v najnežnejših letih ne dobijo dovolj spodbud za razvoj svojih gibalnih spretnosti, se navadno tudi v poznejših starostnih obdobjih v športu drži-jo ob strani. Zato je prav obdobje pred vsto-pom v šolo in v prvih razredih osnovne šole največkrat odločilnega pomena za poznejši pozitiven odnos do ukvarjanja s športom v prostem času. Namen programa Zlati sonček Poleg splošnih namenov oz. vzgojno-izo-braževalnih smotrov, ki jih ima gibalna oz. športna vzgoja otrok, ima športni program Zlati sonček te posebne namene: • Obogatiti program redne gibalne oziro- ma športne vzgoje s sodobnimi šport-nimi vsebinami. • S privlačnimi vsebinami, privlačno likovno podobo in privlačnim načinom izvedbe motivirati kar največ otrok, staršev in vzgojiteljic za takšno sodob-no zasnovo športne vzgoje. • Vsaditi v otroško zavest željo, navado in potrebo po podobném delovanju v naslednjih starostnih obdobjih. Pri tem programu gre bolj za igro kot za tekmo. Otrok tekmuje predvsem s samim seboj, ne pa z drugimi. Pomembnejša je udeležba od storilnosti. Program je zasnovan tako, daje vabljiv in uresničljiv tudi za tište, ki manj zmorejo. Seveda pa morajo biti predpisane tudi nekakšne norme, če nočemo, da ves program izgubi svoj pravi smisel in postane neresen. Poglaviten namen teh norm je spodbujanje k pogostejši dejavnosti. Program za vrtec Začetni program A vsebuje 5 nalog: 1. pet izletov 2. plavanje 3. drsanje ali smučanje 4. kolesarjenje ali kotalkanje oziroma " rolkanje" 5. spretnost z žogo Za vsako uspešno opravljeno nalogo dobi otrok v knjižico posebno nálepko. Nadaljevalni program B vsebuje 5 nalog 1. šest izletov 2. plavanje 3. drsanje ali smučanje 4. kolesarjenje ali kotalkanje oziroma " rolkanje" 5. spretnosti z žogo Program Zlati sonček izvajamo tudi v vrtcu Trzin. Vanj so vključeni vsi otroci, ki so starejši kot pet let. Petra DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU ANGLEŠČINE 2001 Za nami je še eno tekmovanje iz znanja angleščine za osmo-šolce v organizaciji Zavoda RS za šolstvo, letos že dvanaj-sto po vrsti. Zanimanje za tekmovanje je vsako leto večje. Letoš-njega tekmovanja seje udeležilo 4.463 učencev. Tema letošnjega tekmovanja seje navezovala na evropsko leto jezikov - oblike, načini in problemi sporazumevanja med Ijudmi. Naš svet se korenito spreminja; po zaslugi računalnika in internc-ta se zdi, da postaja vse manjši - ena sama globalna vas. Medna-rodne povezave na vseh področjih so vse močnejše, to pa zahteva učinkovito sporazumevanje izven jezikovnih meja. Sobivanje v Evropi daje komunikaciji vse večji pomen, zato devetletka že sistemsko vkijučuje učenje dveh tujih jezikov za vse otroke. Pri nas se največ otrok uči angleščino in nemščino. Angleščina je že danes jezik svetovne komunikacije, za naš geografski prostor paje nepogrešljiva tudi nemščina. Zadnja leta seje pri učenju angleščine marsikaj spremenilo: jezik ni le slovnica in besedišče, pač pa učenci pri pouku razvijajo različite jezikovne spretnosti, da bodo v resničnih življenjskih situa-cijah tuji jezik razumeli, ga govorili, znali poslušati in v njem pis-no izrazili svoje misli, čustva in znanja. Tako so stavčno analizo in učenje na pamet nadomestile sodobne učne strategije. Namesto popolnosti, ki jc nedosegljiva celo pri materinščini, je uspeh že, če pri učenju tujega jezika razvijemo vsaj delne kompetence; ni treba, daje napisano brezhibno - zadošča že, in celo pomembnej-še od vsega je, daje sogovornik naše sporočilo razumel. OŠ Trzin je sodelovala, tako kot vsa leta doslej, tudi na letošnjem tekmovanju. Na šolski ravni smo osvojili 9 bronastih přiznaní, in sicer: Ana Porenta, Maja Kocjan, Sara Bukovec, Katja Habat, Nataša Braunsberger, Nina Erčulj, Lin More, Borut Kovaljev in Maja Pelan. Na državno tekmovanje seje uvrstilo pet učenk, kjer smo osvojili 4 srebrna priznanja. Z marljivim delom so si ta priznanja prislužile: Sara BUKOVEC, Ana PORENTA, Maja KOCJAN in Katja HABAT, le za eno točko pa sta zgrešili zlato priznanje Sara in Ana. Zakaj tekmujemo? Cilj je predvsem spodbujanje in bogatenje znanja jezika. Tekmovanja sama pa spodbujajo motivacijo za učenje angleščine in odkrivajo bolj jezikovno nadarjene. To je tudi priložnost za primerjavo znanja med posameznimi učenci osnovnih šol pred vstopom v srednjo Šolo. Preprečiti pa moramo, da tekmovanje postane "boj" za točke, dokazovanje večvrednosti in nezdravo primerjanjc med sošolci in šolami. Svečana podelitev priznanj in nagrad je bila na zaključni priredit-vi osmošolcev - valeti, 14. junija, na kateri je gospod ravnatelj Franc Brečko z ustrezno pohvalo podělil vsa priznanja in knjižne nagrade. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke za priznanja in odlično znanje angleškega jezika, hkrati pa vam želimo prijetne in zaslužene počitnice. Stanka Jaklič Dobitnice srebrnih priznanj in njihova mentorica. Maja Kocjan, Ana Porenta, Katja Habat, Sara Bukovec. MLADI RAZISKOVALCI ZGODOVINE NA OSNOVNI ŠOLI TRZIN f veza prijateljev mladine Slovenije ™^»oziroma njena Komisija za delo zgodovinskih krožkov za osnovne šole sta Pripravili že dvaintrideseto srečanje mla-