177. številka. Ljubljana, v petek 5. avgusta 1904. XXXVII. leto. izhaja vsak dan zv«č«r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po po iti prejeman za avstro-ogrsk« deseto za vse leto 5» K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden raeeec S K 30 h. Za LJubljano • pošiljanjem aa dom za vfo leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mezee 9 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 89 K, sa pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje {dežele toliko reč, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposUjatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila ae pladnje od peterostopne peti t-vrste po 12 h, os se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, os sa trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" trankovatt — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlstvo je v Knaflovih olicah et. 5, in sicer nrednistvo v L nadstropju, npravnistvo pa v pritličju. — Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po lO It. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. Ricmanjsko cerkveno vprašanje. XXX A vse to ustanovljenje »nove fare« je bila le zgolj komedija tržaškega ordinarijata in e. kr. vlade. Naglasiti moramo, da je dekret za ustanovitev no ve far e izdal o. kr. okrajni glavar iz Kopra, kakor je dne 12. januvarja 1901 brez znanja pokojnega tržaškega škofa Šterka ustanovil v Ricmanjih »rimsko katoliško župnijo«! Ko je šel namreč nekoliko dni po ustanovljenju te »nove fare«, v Borštu, ki je stopila v »pravomoč« že 1. jan. 1903, neki borštjanski mladenič k domaČemu duhovniku po oklice za poroko, mu je ta rekel, da mora iti k župniku v Dolino, d a ni v Borštu Se »fare, da on nima še nobenih župnijskih pravic. To so ostali razočarani mirni, dobri In pokorni Borštjani! Tako se torej ponuiajo in ustanavljajo tukaj na Primorskem nove župnije, tako vodita višja cerkvena in politična oblast siromašnega slovenskega kmeta aa nos, tako g a s 1 e p i t a ! V Borštu je še do dandanes kaplani] a, odvisna od samovolje dolinskega župnika! Pardon! Dne 18. junija t. 1. je c. k r. okrajni glavar koprski na občinski seji v Dolini vnovič ustanovljal »faro« v Borštu, čeravno je b ila »pri v omoČn a« že 1. januvarja 1903, to pot se zdi, kakor da to ni samo »farbanje«, ft mak da je gola resnioa, da hočejo gospoda na tržaškem ordinarijatu in c. kr. na-namestoštvu zares ustanoviti »novo faro«! Pred nami leži tiskana: »Li stina o ustanovitvi in dotaciji rim-s|k o-katoliške župnije Borit«. Iz te listine navedemo nekoliko toček: »Št. 1286. Listina o ustanovitvi in dotaciji rim-sko-katoliške župnije Boršt Ker je c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje z odlokom od 28. mir- cija 1901. št. 306 C. W. M. oziroma z odtokom od 22. deo. 1902 št. 39 945 C. W. M. odobrilo ▼ načelu ustanovitev rimsko-katoliške Župnije s sedežem v Borštu, zbral se je občinski odbor v Dolini, koji je po ministerijalni naredbi od 31. de-eembra 1877. drž. zak. 1. štev. 5 ex 1878. pozvan preskrbovati opravila rimsko-katoliških občin k redni seji. Na podlagi dotičnih sklepov od 23. novembra 1901, 25 junija 1903, 20. februvarja in 18 junija 1904 izdaje občinski zastop v Dolini v imenu oer kvene občine Boršt sledelo listino o ustanovitvi in dotaciji: 1.) Kaplanija Brršt se z dnevom odobritve te listine o ustanovitvi in dotaciji od strani cerkve in države stalno odloči iz njene dosedanje zveze v župniji Dolina in postane samostojna rimskokatoliška župnija s sedežem v Borštu. 2) Ker je dosedanji župnik v Dolini vpeljtn s pridržkom, da se izloči več kaplanij, preneha že z gori omenjenim odobrenjem, dolžnost prebivalcev duhovni je Boršt, kojemu si bodi župniku v Dolini oziroma Župe opravi-telju, kakor tudi kooperatorjem plačevati prispevke h kongrui, nagrade štolnine ali koje si bodi vrste dajatev v denarju ali naravi. 3.) Da se pripravi zakonito kongruo župnika v Borštu v sedanjem znesku 1400 kron (tisoč Širisto kron) obvezuje se vsa cerkvena občina Boršt, doprinašati h kongrui vsakokratnega župnika znesek 630 K (Šeststotrideset kron) in več oni znesek, ki se je župniku dolinskemu za pober v naravi iz BorŠta v fasijah zaračunal t. j. okoli 70 K (sedemdeset kron) ali skupni znek 700 K (sedemsto kron) na leto ... Pri-manjkajoči znesek h kongrui ▼ svoti 700 K (sedemsto kron) do-prinašal bode verski zaklad. Ako bi se pa kdaj; kasneje zakonitim potom zvišala kon-grua se ne more oerkveno občino Boršt zavezati plačevati dotičnega večjega zneska. 4) Patronat nove župnije v Boritu prevzamejo prebivalci župnije Borit. 5) Listina o ustanovitvi in dotaciji župnije ima obvezno moč za Žup-ljane takoj, za cerkev in državo iele te daj, ko jo cerkev in država odobrita. Ta listina se izdaja v štirih enakih izvodih, od kojih je prvi za škofijski ordinarijat, drugi za c. kr. namestniitvo v Trstu, tretji za župnijo Dolina in Četrti za župni urad v Borštu. Županstvo občine Dolina, dne 18. junija 1904. Obč. glavar, Obč svetovalec, ObČ. odbornika. Vojna na Daljnem Vztokn. Izpred Port Arturja. Iz Londona se poroča: Japonci so pred PortArtur-jem doživeli ljut poraz. Ogromno število njih i. gub bo pač pretirano, ni pa dvoma, da so imeli izredno velike izgube. »Daily Express« poroča iz ćifua, da se je prvi japonski poskus z naskokom zavzeti Port Artur, popolnoma ponesrečil in da je bil napad odbit s težkimi izgubami. Tako in slično se glase vesti iz vseh ostalih zanesljivih virov. Druga poročila pa trdć, da so Japonci po odbitem prvem naskoku znova napadli Port Artur in da sedaj hu<3o nadlegujejo Ruse. Iz Kobe iz japonskega vira pa se javlja, da se Rusi obupno branijo, a da so že vsi zunanji fori v japonskih rokah in da so Japonci ujeli že nad 1000 Rusov. Parnik »Vuhov«, ki je v sredo zvečer dospel v Cifu, je prinesel razne podrobnosti o naskoku na LISTEK. Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. (Dalie.) VIII. Vrhnika je imela praznično lice. Hiše so bile okrašene z zelenjem in z jesenskimi cvetlicami, na vseh koncih in krajih so bili postavljeni mlaji, na oknih so bile razobešene preproge in slovesno so zvonili vsi zvonovi, ko jc šla po trgu dolga procesija, spremljajoča ljubljanskega škofa v župno cerkev. Novi ljubljanski škof, Konrad Glušič, ki je bil pred leti župnik na Vrhniki, je prišel ta dan obiskat svoje nekdanje župljane in njemu je veljal slovesni sprejem. Ljudje so prihiteli od vseh strani na Vrhniko, da vidijo škofa in gospod Simon Kozina, ki se je bil na Vrhniki popolnoma udomačil in užival velik ugled, ke.- je vsako reč plačal s pristnimi beneškimi cekini, je imel ta dan obilo prilike občudovati to, kar ga je najbolj zanimalo, namreč žensko lepoto. Simon Kozina je rad zatrjeval: Ženske so zame luč, voda in zrak življenja in se je tudi po tem ravnal, samo na dan Škofovega prihoda se za navzoČne krasotice ni Čisto nič zmenil. — Kaj ste pa danes tako čemerni, gospod Kozina, ga je vprašal njegov prijatelj debeli KriČaj, ki ni zamudil nobene prilike, kadar je bilo videti kaj ženskih nogavic. — Kaj bi ne bil čemeren, je menil Kozina. Kadar vidim kako procesijo, sem vedno slabe volje, kajti procesija je bila vzrok, da so me moje hlače spravile ob krasno prihodnjost. — Tega pa ne razumem, je rekel Kričaj. Procesija, hlače, prihodnjost? Prav res, da Vas ne razumem. KriČaj jejbil skrajno radoveden mož. Prijel se je gumbov na Kozinovi Buknji in začel svojega prijatelja siliti, naj mu stvar pojasni. Kozini se je sicer vidno mudilo, kajti oziral se je neprestano po ljudeh, kakor bi koga iskal, ali Kričaju ni mogel uteči. — Torej, Če Že hočete, naj bo, je končno rekel Kozina. Poslušajte! Ko sem bil še v Ljubljani kot pisar in desna roka pri dež. vicedomu, sem se spozabil in sc bratil s protestanti. Danes to obžalujem. A tedaj sem mislil, Če je deželni glavar baron Auersperg protestant, zakaj bi ne bil jaz. In ko je šla procesija mimo mojega stanovanja, sem jaz privezal strgane hlače na dolgo palico in s to zastavo pozdravljal rajnkega škofa Seebacha. In glejte, zaradi teh hlač sem bil odpuščen iz službe in sem si pokvaril sijajno prihodnjost. Tako, zdaj veste vse, prosim pa, da ostane to med nama. Kozina je šel, še predno je Kričaj mogel kaj odgovoriti. Kričaj je bil silno presenečen, kajti da je bil Kozina, bratranec vrhniškega župnika in vsakdanji gost bistriškega samostana kdaj pristaš protestantov in eelo zasramoval katoliško procesijo, tega mož doslej ni vedel in si je zato belil glavo, kaj je prouvzročilo, da se je Kozina tako temeljito spreobrnil. Toda danes ni bil dan za taka premišljevanja, vse je drvelo v cerkev, poslušat škofovo propo-ved in tudi Kričaj se je pridružil množici. A kjer je naletel na kakega znanca, vsakemu je hotel povedati čudno zgodbo Simona Kozine. Tudi gospa Regina, pri kateri so se bili nastanili sodnikovi iz Polhovega gradca, je šla s svojimi gosti v cerkev in v hiši je ostal samo Erazem plem. Port Artur. Parnik je v bližini Ci-fua sprejel na krov 7 moških in 5 žensk, ki so edili is Port Arturja v torek. Ti pripovedujejo, da so bili najljutejii boji na severu na takozvani Volčji gori. Ti boji s o s e končalis japonskim porazom. Dotična gora se nahaja v bližini železniške proge in devet vlakov je vozilo samo ranjence v trdnjavo. Ranjenci na vzhodni strani mesta so se spravljali na vozovih v trdnjavo. Rusi v Port Arturju so popolnoma prepričani, da ne bo trdnjava nikdar padla, vedo pa, da ne bo ostala nobena hiša nepoškodovana. Že sedaj se težko najde v mestu cela šipa. Rusko brodovje, ki se je pravkar, kakor je bilo videti, vrnilo v luko, je z velikim uspehom streljalo na sovražne pozicije. Utrdbe portarturške so posejane s težkimi topovi. Topovi na vojnih ladjah so Japoncem baje povzročili največje izgube. Najnovejše poročilo iz Čtfua pa pravi: Splošni in končni napad na Port Artur se pričakuje v najkrajšem času. Tušem je dospelo 200 civilistov, ki so dobili ukaz, da morajo nemudoma zapustiti Port Artur. Ti zatrjujejo, da je bila 1. t. m. krvava bitka pred trdnjavo in da so Japonci izgubili v tej bitki 15.000 mož. Rusi so izgubili samo 1000 mož. Glavni naskok nameravajo Japonci v noči s 3. na 4. t. m. Amerikanska sodba o Port Arturju. Neki amerikanski vojni korespondenc ki je bil meseca junija pet dni v Pot Arturju, piše: Pričakoval sem, da bom tamkaj našel uresničene svoje pesimistične ideje o bodočnosti te trdnjave, a našel sem mesto od gladu umirajoče posadke mesto, ki je z zunanjim svetom v zvezi in dobiva od zunaj ves potreben provijant. Posadka je dobro oborožena in polna zdravja. V zadnjih štirih mesecih se je delalo ■ velikim naporom in bresprimerno vstrajnostjo in gore so tako močno utrjene, da ne verujem, da bi mogel biti uspešen napad s kopne strani. Jas bi s vso gotovostjo trdil, da niti zunanjih forov portartur-ikih ni moči zavzeti brei izgube najmanj 4 0 od napadajoče armade. Amerikaneo pravi nadalje, da za Japonce tudi na morski strani ne kaže prav nič boljie. »Razmeroma močno brodovje je navdal nov pogum in dobilo je novih moči. Posadka je silno boja-Željna. Ves smodnik, ki so ga Japonci dosedaj zapravili, ni trdnjavi skoro nič škodoval in trdnjava je tako močno zavarovana, da sploh dvomim, da bi ji moglo občutno Škodovati bombardiranje z morja. Mislim, da še bo dolgo trajalo, predno bodo Japonoi zavzeli Port Artur, ako se jim bode sploh to kdaj posrečilo. Posadka šteje najmanj 50000 mož izborno izvežbane armade.« Proti Liaojangu. »Agenoe Havas« poroča iz Liao-janga: Po bitki pri Dačičavu so Japonoi prišli v dotiko z vso rusko armado, ki ima svoje pozicije ob železniški progi. Sprva se je kazalo, kakor da bi se Rusi odločili spremeniti svojo dosedanjo taktiko in se nehali umikati. V ponedeljek 1. t. m. so še z vso naglostjo zgradili most preko reke Hajci pri Hajčengu. Ker je pa bila ruska armada po številu veliko sla-bejša kakor japonska, je bilo njeno levo krilu v Simučenu primorano se umakniti, ker so tri japonske divizije skušale obiti ruske pozicije in pretrgati njih zveze. Vsled tega se je sklenilo, da se vsa armada umakne proti severu. Ta sklep bo je že izvedel. Rusi se umičejo v polnem redu. Iz Tokija se poroča: General Oku javlja, da se sovražnik od torka na- ObriČan, ki je bil prišel pač gledat slovesni sprejem, a se ni upal med ljudi, ker so prišli na Vrhniko tudi menihi iz Bistre. Sam je sedel na vrtu v zarasli lopi, misli njegove pa so nemirno begale zdaj v Bistro, zdaj v Polhov gradeč, zdaj v gradič pri Brezovici, kjer se je bil rodil kot unuk kranjskega vojnega svetnika pl. Obričana, zdaj na Lesno brdo pri Horjulu kjer so stale razvaline nekdanjega gradu Andreja Baum-kireberja. Spominjal se je svojega starega očeta, ki se je tedaj, ko je Soli-man oblegal Dunaj, s Thurnom in Katzi-anerjem, z Lambergom, Abfaltrernom in Auerspergom pridobil nesmrtnost in češčen in odlikovan za svojo hrabrost in zvestobo do svoje smrti mirno živel. Potem pa se je spominjal deda svoje matere, nekdaj tako mogočnega Andreja Baumkirchnerja, graščaka na Lesnem brdu, ki je zaradi svoje silovitosti in nestalnosti storil tako žalosten konec. Ko so se velikaši s celjskim grofom Urhom spuntali ter oblegali Dunajsko novo mesto, je Andrej Baumkirchner cesarju rešil svobodo in obvaroval oblegano mesto. A ko svojega pošteno zasluženega in slovesno obljubljenega plačila ni in ni mogel dobiti, je preskočil v tabor cesarjevih nasprotnikov, se združil s Stubenbergi in z drugimi velikaši in vzel cesarju več gradov, da dobi svoje plačilo. A cesar gaje na zvijačen način dobil v roke in ga dal v Gradcu 1. 1471. obglaviti, njegovi graščini na Lesnem brdu in v Vipavi pa podreti. Take misli so se podile Erazmu po glavi, mu razgrevale kri in razburjale njegovo dušo. Obšla ga je slutnja, da je tudi on na istem potu, na katerem je Andreja Baumkircbnerja dohitela nesreča, saj je tudi on v očitnem uporu proti postavnemu svojemu vladarju in proti postavni cerkvi, a ni ga hilo strah. V njegovih očeh je zažarel ogenj neupogljive eneržije, in zavest, da se v njegovih žilah pretaka Baumkirchnerjeva kri, je na njegov obraz izvabila izraz ponosa. Grozeče je dvignil pest, a roka mu je hipoma upadla, kajti pri vhodu v lopo je zagledal temne tajinstvene oči gospe Angele. Poznal je moč, ki jo je imela ta ženska nad njim. Ogibal se je gospe Angele, kjer je mogel, bežal pred njo na polje in v gozd, a kadar je bil ž njo v družbi, tedaj je zahre- prej neprestano umiSe proti severu. V sredo 3. t. m. je naša armada sa-eedla Hajčeng in Niučvang, 30 milj eevernovzhodno od pristanišča enakega imena. Topničarka „Sivuć". Listi so poročali, da so Japonci ▼ pristanu I »kov potopili rusko križar ko »Sivučo, kar pa ni bilo resnično. Iz Niučvanga se namreč poroča, da so Rusi sami razstrelili to ladjo ▼ zrak, predno so zapustili mesto. Topove, ki so bili na ladji, so vzeli Babo v Liaojang. Vladivostoško brodovje na pohodu. Iz Vladivostoka se brsojavlja, da so ruske križarke, ko so se vračale ▼ Vladivostok, srečale v bližini Ha kodate japonsko eskadro. Le-ta pa se je izognilaboju in se je umaknila pod zaščito obrežnih baterij z nado, da bo is vabila ruske križarke v območje min in v streljno daljavo obrežnih baterij. No, pa ta nada se ni izpolnila. Nadalje se poroča še iz Vladivostoka, da so se križarke pretekli ponedeljek vrnile domov. Potopile so več japonskih ladij in nemški parnik »Thea« ter angleško ladjo »Knight Commander«. Zadnji dve ladji so morali potopiti, ker sta že imeli premalo premoga na krovu, da bi ju mogli spraviti v Vladivostok. Vladivostoške križarke se bodo oskrbele na novo s premogom in odrinejo takoj zopet na nov pohod. Japonska križarka „Kasuga" — potopljena. »Giornale d' Italia« v Rimu je dobil brzojavko iz Jokohame, d a se je potopila oklopna križarka »Kasuga«, ki je bila zgrajena v Italiji. Japonske izgube pri Jengcu-lingu in Kušulincu, Po poročilih generala Kurokija znašajo japonske izgube pri Jangcu lingu in Kušulincu, kakor se poroča iz Tokija, na mrtvih in ranjenih nad 1000 mož. Sklicanje državnega zbora. Dunaj, 4. avgusta. Kakor poroča „Alld. Korr." je bil predsednik državnega zbora, grof Vetter, brzojavno poklican na Dunaj, kamor je tudi sinoči prispel. V poučenih političnih krogih se govori, da pomeni navzočnost grofa Vettra na Dunaju, da se državni zbor kmalu sklice, in sicer vsekakor poprej, kakor je bilo prvotno nameravano. Drugi listi pa dvomijo o zanesljivosti te vesti. Onemogla nemška jeza. Praga, 4. avgusta. Nemški de- v želni poslanci Slezije so se pripravljali na veliko akcijo, kako pokažejo vladi in deželnemu predsedniku svojo jezo zaradi ustanovitve slovanskih pa-ralelk na ucitelisčih v Opavi in Tešnu. Toda račune jim najbrže prekrižajo ustavoverni veleposestniki, ki se ne mi- slijo pridružiti nemški akciji, ker se ne marajo zameriti vladi in deželnemu predsedniku. Brez veleposestnikov pa ne opiavijo Nemci ničesar v deželnem zboru, kjer je Nemcev le 15, Slovanov 6, veleposestnikov 9, k tem pa še pride virilni glas škofa Koppa. Realci na vseučilišču. Dunaj, 5. avgusta. Danes izišla ministrska naredba določa, da se obi-turijentje realk smejo posvetiti vseuČi-liščnim študijam, ako napravijo dopolnilni izpit iz latinščine, grščine in fiL propedevtikc. Take preiskuševalne komisije se sestavijo v vseh vseučiliščnih mestih. Klasičnih jezikov se smejo realci v ta namen učiti zasebno, na nekaterih realkah pa se uvede latinščina, ozir. tudi grščina kot neobvezni predmet. Ogrsko-hrvaški državni zbor. Budap eŠta, 4. avgusta. Zbornica je sprejela proračun pravosodnega ministrstva. Govoril je tudi pravosodni minister dr. pl. P los z, ki je opozarjal na civilno pravdni red, ki ga je predložil zbornici, in s čimer je zadostil 401etni ljudski želji. Da predloga še ni zakon, temu so krivi poslanci, ki niso imeli toliko potrpljenja, da bi bili pustili o načrtu razpravljati. Kakor brž pa dopuste parlamentarne razmere, bo poskrbel minister, da se zakonski načrt Čim hitreje dožene. Ravnotako pa se pripravljajo nove izdaje eksekucij-skega reda, zakona o zemljiških knjigah in kazenskega pravd. reda. V novem kazenskem pravdnem redu se bo predvsem oziralo na princip brezpogojne obsodbe in na posebno postopanje napram mladim zločincem. Na vprašanja glede porotnih sodišč more minister le odgovoriti, da napravo porotnih sodišč želi ne samo obraniti, temuč še razširiti in utrditi. Glede položaja odvetniškega stanu je rekel minister, da zboljšanje njihovega položaja ni odvisno od uvedbe „numerus clausus", temuč od reforme juridicnega pouka, ki se pričakuje. Minister je zavračal očitanje o protekcijah ter izjavil, da niti ne odgovori na neštevilna pisma, v katerih se prosi za protekcijo, da ne pride navzkriž z inkompatibilitetnim zakonom. — Jutri pride na vrsto proračun brambovskega ministrstva. Pričakovati je ostrih debat. Kongres nemadjarskih narodnosti na Ogrskem. Budapešta, 4. avgusta. Ne-madjarske narodnosti je zelo razka-čilst nova šolska reforma, ki je naperjena naravnost na njihovo pamad-jarenje. Posebno se politično zreli Rumuni zavedajo dalekcs&žnsh škodljivih posledic novega šolskega za kona. Zi&to bo tudi prvi zavzeli v tem pogledu odiočno stališče. Njihovo glavno glasilo, atadska »Tribina« piše, da bi se morale vse narod . GBti vzdigniti kakor edeo mož. »Najmanj, kar bi mogli storiti, bi bilo to, da slovesno pred prestolom in oeio Er-ropo pretestujemo. »Idimo na stotine, na tisoče pod vod&ivom uai>h cerkvenih dostojanstvenikov pred kralja ter ga prosimo zaščite za naie pra vice, ki ae jim nikdar nismo odrekli. Toda preden storimo to, skličimo čimpreje narodni kongres, v katerem naj sodelujejo tudi Srbi in Slovaki ter i združenimi silami navalimo na zločinski poskus, s katerim nas hoče madjarski Bob-rikov uničiti«. Dogodki na Balkanu. Carigrad, 4. avgusta. Turika ▼leda je pisala poslanikom ter jih prosila, naj priporočijo komulom v Ma-eedooiji, da ne gredo is vasi brez vojaškega spremstva, ker Bolgari nameravajo enega konsula odvesti. Turška vlada odklanja vsako odgovornost sa varnost konzulov, ako se ne ugodi njeni želji. Bel grad, 4 avgusta. Ministrski predsednik Gruić odide baje po sklicanju skupščine sa poslanika v Petrograd, ministrsko predsedstvo pa prevzame Pasić. Položaj na Ruskem. Zadar, 4 avgusta. Urednik »Jedinstva«, g. Stražičić, je imel razgovor s ČerepŠpiridovićem, predsednikom ruskega »Slav. obšte-stva«. Glede Plehveja je rekel, da ni bil tiran, temuč strog človek, a najstrožji proti sebi v ispolnjevanju dolžnosti; ssvzet je bil za kulturo in napredek, oar in Rusija sta mu bila vse. O narodnostnih razmerah je razlagal obširno ter rekel, da Rusija podpira samostalni razvoj Fincev s tem, da dela proti švedski iredenti. Proti ruski agitaciji poljske inteligence se mora Rusija braniti; armenski odličnjaki širijo idejo o armen skem cesarstvu, česar pa Rusija nikoli ne dovoli. Grozodejstev v Kišenevu niso provzročili Rusi, ker je prebivalstvo armensko. Katoliki na Ruskem uživajo popolno enakopravnost, tudi on sam je katolik. Centralni parlament v Rusiji bi bil vsled raznovrstnih narodnosti centralni Babilon. Rusko ustavno življenje se bo razvilo tudi brez centralnega parlamenta, ker ima temelj v občinski avtonomiji, a v gubernijah se avtonomija še razširi. Nadalje sta govorila o številni premoči Slovanov in o vojni na Vztoku. Francija in Vatikan. Rim, 4. a^guita. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je Vatikanu spor v škofijskem vprašanju na Francoskem dobro došel. Pri sedanjih razmerah, ki so provzročile spor, ima Vatikan znaten del fran* coskega prebivalstva na svoji strani. Vatikan se je na težavne razmere že več let skrbno pripravljal. Odkar so 8e diplcmatične vezi pretrgale, občuje kurija s francoskimi škofijami direktno ter spravlja na ta način francosko vlado šele v prav težavni položaj. Rim, 4. avgusta Zatrjuje se, da pride cesar Viljem konec septembra v R m, da izposluje ustanovitev pDslaaištva v Vatikanu. Carigrad, 4. avgusta. Kongregacija propagande je baje raspoBlala vsem duhovnim zavodom v Orijentu okrožnico, v kateri se jim naroča, naj se zatečejo v bodoče za vsako j-* k o posredovanje h konzulu dotične narodnosti. Budimpešta, 4. »vgust% Neki list poroča, da se Avstro-Ogrska poteguje za protektorat nad misijonarji v Ocijentu, vsled česar se je poslanik grof Ssecsen tud te dui tako naglo vrnil v R m. XIX. velika skupščina „družbe sv. Cirila in Metoda" v Žalcu, Sprejem. Azurnomodro nebo, cvetoča priroda, v jutranjem solncu se lesketajoče s snegom pokrite Savinske planine v ozadju, vse, kakor bi se veselila priroda skupščinarjev, kakor da bi jim hotela klicati iskrene pozdrave, presrcen „dobro došli!« Vlak se je ustavil pred žalskim kolodvorom, godba je zasvirala m gromoviti Živio-klici so napolnili zrak. Pred prvomestnika morsigr. Tomo Zupana je stopil žalski župnik Koren ter v navdušenih besedah pozdravil skupščinarje kot dobrodošle na žalskih slovenskih tleh, naglašajoč, da bi se moral vsak Slovenec s ponosom zavedati svojega imena in bi ne smel aikdar pozabiti, da ga je rodila slovenska mati, ki ga je naučila sladkega rodnega jezika. V ime žalskih Slovenk je pozdravila v vznesenih prekrasnih, besedah došle goste gospica Ljubica Lip o Ido v a ter izročila prvomestniku krasen šopek svežih rož z narodno trobojnico, nagla-šuje, da naj bodo cvetke znak ljubavi žalskih Slovenk napram „Družbe sv. Cirila in Metoda", trobojni trakovi pa, da se žalsko ženstvo zaveda svoje narodnosti in da hoče vedno zvesto ostati svojemu narodu in naj se tudi proti njemu zakolnejo vse sovražne sile. Nato je še pozdravil došle goste g. Nidorfer v ime žalske podružnice. Na lepem sprejemu se je zahvalil prvomestnik g. Tomo Zupan, naglašajoč, kako zelo je družba ponosna, da more zborovati na tako odločno narodnih tleh, kakor je trg Žalec. Skupščiuarji so nato v sprevodu odkorakali pred obČ. hišo, kjer jih je v imenu občine in narodnega trga pozdravil župan g. Sirca. Odzdravil je prvomestnik Zupan. Po zajutrku pri Hau8enbicblerju je bila maša v cerkvi sv. Kancijana. Zborovanje. Občni zbor v salonu Hodnikove gostilne se je pričel točno ob 11. uri ob izvenredno veliki ndeležbi. Zborovanje je otvoril prvomestnik Zupan s primernim nagovorom ter naznanil, da sta mu pravkar izročili ga. Mira dr. Karlovškova in gospica Gregorinova 300 K kot darilo celjskih Slovenk. Tajnikovo poročilo. Tajnik g. A nt. Ž logar je nato preČital daljše poročilo o društvenem delovanju o pretekli poslovni dobi. Na njegova izvajanja splošne vsebine, ki so posegala na politično polje, se ne bomo ozirali, menimo pa, da bi moral društveni tajnik sestaviti poročilo nekoliko previdneje, da bi ne naglašal prav po nepotrebnem vedno in vedno katoliško-narodno podlago, kakor da bi bila „Družba sv. Cirila in Metoda" zares izključno klerikalna naprava, dasi jo ponajveč vzdržuje napredna inteligenca. Gospoda, torej previdnost in — takt bi bila na tem mestu nujno potrebna! Iz tajnikovega poročila posnemamo, da je imelo vodstvo v preteklem poslovnem letu 151 sej. Mesto prejšnjega podtajnika je pre vzel to mesto fin. asist. g. M a k s o Bradaška. Družba Šteje 147 podruž nic in sicer 81 mešanih, 34 ženskih in le 22 moških. Pokroviteljev ima sedaj družba 342; na novo jih je priraslo 19. Poročilo beleži z obžalovanjem, da od gori navedenih 147 podružnic spi skoro ena tretjina, in izraža nado, da se bodo našli rodoljubi, ki bodo vzbudili k novemu Življenju speča društva. Družba je vzdrževala, odnosno podpirala 25 zavodov, katere je obiskovalo okrog 2500 otrok. Učiteljem na druž-binih zavodih v Trstu so se dovolile enake plače, kakor jih uživajo drugi mestui učitelji. Do letos je delovala družba samo v obmejnih pokrajinah, letos pa je žal morala razširiti svojo delavnost tudi na Kranjsko — v Tržič in Jesenice. Največja nevarnost je v Jesenicah, zato se tudi tam najprvo zgradi potrebno poslopje za šolo. Gmotno stanje družbe se sicer ne more imenovati posebno ugodno, vendar pa je nekaj boljše, kakor lani. Tajnik se je ob sklepu svojega poročila spominjal umrlih družbenih člauov, nakar je prvomestnik g. Tomo Zupan pozval skupščinarje, da se naj v znak žalosti dvignejo s sedežev. Blagajnikovo poročilo. Mr»sto zaHr3»--negd blag&;nika je peroeml r»v?d**jo.ik Maks o Bra daSk% Granom t»~tf* o>ri*.i!* so podružnic* prispevmle 8708 K 70 vin., po-kroviteljmna je znašala 4139 K 60 vin., dohodkov **s-*iic je bito 5035 krou 89 v n. občinski svet ljubljanski je dovolil 1000 K nodp^re, vž'gftlice so vr-l* 3200 K, kava 600 K, sviaftaiki n b sk ti pa 50 K. Pripomniti je, da so \ž gance * c^iem doneile druloi dobieka 11800 K, kava p* 3600 K Časniki so nabrati 6419 K 56 vin., in sicer, k w k n r | e umevno, n * j f eli to pet »£> i o v e n r s i Narod«, ki j« n»brai 3849 K 65vin..docira je nabrit »S;«> ven«-c« le 1169 K 92 •■n. «Mir« pa 1146 K 58 vin Lani je •Slovenec* »ahr^l. te> se ne fiw t*mo aamo okoii 200 K, lotos pa nad 1000 Kf kar je dofc«z. da so le netaj iziaie n>ee besede, <*a jo sramot*., da • rtv uj.j/.i »SlovenČevoi« tako bore DSalo za družba. W. dro*beni dohodki inrtžftio skupaj 43 365 K 13 »in Strošsov le bilo v edem 42 551 K 17 vin., m*d katerimi zavist««* prvo vrsso šolstvo v Trstu s 13.460 K 35 vin. Prebitek torej z u asa 813 kron 96 v i n, saldo 31. grudna 1903 pa 2963 K 10 vin. Poročilo se je odobruje vselo na snaoje. V imenu nadzorništva je poročal gosp .0 ros lav D o le nec. Na njegov predlog se je odboru dal absolutorij Volitev. Na predlog g. dr. I v. G laser j a so se v odbor volili vsi stari odborniki, mesto odstopiviega blagajnika (r. Mart. Petelina pa odvetnik g. dr. Fran Tominiek. Na prvomestnikov predlog je skupščina itrekla odstopiviemu blagajniku svoje prisnanje in zahvalo. V nadtorništvo so se volili gg: Oroslav Dolenc, Fran Povie, Mart. Maleniek in mesto umrlega Fr. Ravniharja pa Anton Svete k. Razsodniki so gg.: Andrej Kalan, dr. Majaron, dr M u n d a, dr. H. Schreiner in Mak so Pleter-ž n i k. Po končanem dnevnem redu je govoril akad. Ribnikar o narodnem kolku. Zanimivo je bilo njegovo poročilo v toliko, ker je povedal, da je bila katolička »Danica« proti narodnemu kolku, katolička tobakarna Pred Škofijo pa je odklonila njega razprodajo! Banket. Ob 1. uri popoldne je bil banket, katerega se je udeležilo okoli 300 oseb. Vrsto nspitnio je otvoril prvo mestnik g. Tomo Zupan, ki je napil vsem, ki so se trudili, da se je skupščina tako imenitno obnesla. Obenem se je zahvalil na krasnem spre-jemu županu Štrci, župniku Korenu, gospici Lipoldovi in načelniku podružnice Nidorferju. Podpredsednik L. Sveteo je nazdravil trgu Žalec, Koren pa prvomestniku. Prvomestnik gosp. Tomo Zupan je nato imenoval atoloravnatetjem g. dr. KarlovŠka, ki je prekrasno govoril o narodni dolžnosti napram družbi sv Cirila in Metoda. Dr. Konrad JanežiČ je pozdravil skupščinarje v imenu istrske družbe-pose-strime, g. Zevnik je govoril o draž beni kavi, dr. Karol Vrstovsek pa je priporočal vodstva, da bi naj poskrbelo, da prevzame druŽbine Sole država, oziroma dežela. Po banketu je bila veselica na senčnatem Roblekovem vrtu, kjer je skupščinarjem razveseljevalo srce izborno vino, godba in zares krasno petje žalskega pevskega društva »Edinost«. Le žal, da je prehitro bila ura ločitve. Ob pol 9. uri je odpeljal skup-Sčinarje posebni vlak v Celie. Sto pivši na peron celjskega kelodvora, so zadoneli kakor iz enega grla urue-1 besni »živin« klici, »Celje je slovensko« itdM da je kar odmevalo po mestu Nemčurji si niso upali na d%n, vsled ees%r tudi ni prišlo do nobenih rabuk, kar je povsem odobravati. Skupščina se je završila prekrasno in Vai udeleženci bodo obranili v najboljšem spominu vrli trg Žalec in njega narodno prebivalstvo! Trgovska in obrtniška zbornica. V Ljubljani, 4. avgusta. (Konec.) Višja trgovska šola v Ljubljani. Zbornični tajnik g. dr Murni k )e poročal, da je združeni odsek v dveh sejsh na zahtevo deželno vlade sestavil sledeči proračun o stroških za ustanovitev in zdrževanje višje trgovske gole v Ljubljani: Po tem proračunu, ki ga pore Čev&Iec podroDno razpravlja, b* zna-sah: StrcŠki za Solo prvo leto 14720 kron. drugo leto 23 680 K, tretje leto 30.160 K, četrto leto ob popolni šoli s 4 razredi 36 360 K. Kot pokritje navaja 10.000 K kot tiajvtšji od dežele pri;:c:pijalno zagotovljeni znesek in pa šolnino pri vsakem rat-redu 25 plsčuiočih učencev a 100 K; pr m«fi]kl)sj bi bilo pokriti s prispevki države, mesu. zbornice in drugih čtniteljev. Proračuu se ozira samo na ustanovno dobo, t i. prva 4 leta, pozneje bi se stroški svišali radi večjih plač učiteljstva. Ustanovni zaklad, ki znaša sedaj okoli 21000 K naj bi se porabil z* uiavo ačn h fcnj?g in tvontuilno primanj kljaje. Poročevalec je nadalje naznani!, da je odsek sklenil od južne železnic^ na saustahh dokladab plačanih 23 000 K razdeliti deloma za penzi|aki f #nd, za pospeševanje m«le brti in za fond ustanavljajoče se trgo»uke šole ter pre>dl»g<%! v imenu združenih odae-kov, da se proračun < dobri. Prvi )e govoril »proti« zbornični svetnik gosp. L u c k m a n n , ki |e pred vsem protestovai proti temu. da bi se imenovanih 23.000 K, kar meni nič tebi nič razdelilo Svota je pravzaprav last zborniAnih davko piačevaloev, zato se mora postaviti na dnevni red, kaj se naj ukrene s to svoto. O proračunu za višjo tr- peti el po njej, da se je komaj premagoval. Sovražil je greh in vendar po njem koprnel in gospa Angela se mu je zdela utelešeni greh. Tiho je stopila v lopo. Samo njene oči so ga pozdravile, a ta pogled je razvnel vse grešne njegove nagibe, da bi bil skoraj stegnil roke proti njej in jo pritisnil na srce. Gospa Angela je smehljaje sedla na klop poleg Erazma. Samo valovanje njenih prsi je pričalo, da je tudi ona razburjena. — Utekla sem iz cerkve, je začela pripovedovati s pritajenim glasom in prijela Erazma za roko. Ni mi bilo veČ obstanka tam. Škofova propoved je neslana, moja duša je želela po Vas, gospod Erazem. — Ali, gospa — — samo jecljaje je mogel Erazem izgovoriti te besede. — Po Vas sem hrepenela, Erazem, je nadaljevala gospa Angela, kaj morem zato? Kdo je izmeril globine ljubezni, kdo je razkril njene zadnje tajnosti ? Naslonila je svojo glavo na njegovo ramo in mu šepetala na uho : — Jaz Vas ljubim, Erazem, jaz Vas ljubim. Sedel je poleg nje in se držal, kakor sv. Anton, ko se mu je bližala izkušnjava. Skušal se je premagati ali -že so ga objele njene roke in njeni vroči poljubi so ga vpijanili tako, da je kakor brez lastne volje obležal na njenih rokah. Stisnila se je k njemu in se težko sopeč, z gorečimi ustnami I in očmi o vila njegovega života kakor kača. Vse njeno bitje je kričalo po njegovi ljubezni, kakor kriči žejna žival po vodi; kakor da gori v njej ogenj, ki ga more le on pogasiti-- Ljudje so že začeli zapuščati cerkev, ko sta Erazem iz gospa Regina odšla iz lope. Erazem je bil bled in upadel, kakor da je storil hudodelstvo, za katero ni odpuščanja, gospa Regina pa je vsa žarela samega veselja, da je vendarle zmagala in si pridobila ljubezen lepega mladeniča. Ne da bi kaj govorila sta šla v hišo. Gospa Angela se je naslonila na okno in gledala ljudi, ki so pribajali iz cerkve, Erazem pa je sedel v kot in se zatopil v svoje misli ter se boril z more-čim kesom, ki ga je bil prevzel. (Dalje pnh.) govsko šolo je rekel, da je mnogo preoptimističuo sestavljen. Pokritja v tem razmerju so nemogoča. Za 5000 K se ne dobi strokovno in je rikovno usposobljenega ravnatelja. Sploh pa se mu zdi vss v proračunu zelo ceno, posebno inventar. Ni še potrebnih knjg, zato je dotični sne sek premajhen. Tudi ne upa, da bi se dobilo 100 plačujočih učencev. Predlaga, naj se zadeva Še odgodi. Zbornični svetnik g. Ivan Hribar se je strinjal s predgovornikom glede porabe 23.000 K o katerih naj se danes Šo nič ne sklepa. Tndi glede proračuna ima podobne pomi sleke, ker se mu zdi zelo optimističen glede pokritja. Za ravnatelja je 5000 K absolutno premalo, ker je treba na Čelo takega zaveda vendar poklicati moža strokovnjaka s obsežnim znanjem. Takemu bo treba že prvo leto plačati najmanj 6800 K. Tudi za slugo bo treba namesto 800 kron postaviti 1000 kron. Ostale točke odgovarjajo razmeram. Zalaganje učnih knjig spada v drugi oddelek ter fond s tem ne bo obremenjen. Za prvo leto je treba po njegovem prepričanju 2000 K več kot jih določa proračun. Od deželnega zbora se ne bo dobil takoj prvo leto obljubljeni prispevek 10.000 K, temuč le del te svote ker bo obstajal samo en razred. Istotako tudi država ne izplača prvo leto celega prispevka, ako se bo sploh dobilo tudi 10000 K. Od de žele je še pričakovati kakih 5000 K sa učila. Morda prispeva tudi država kaj v ta namen. Tudi govornik je mnenja, da ne bo toliko plačujočih učencev, kakor jih izkazuje proračun, dokler ne priraste obisk iz zunanjih dežel. Po njegovem računu bi morala zbornica prvo leto priplačati 14000 K. Mestna občina najbrže prevzame skrb za prostore, kar bi prva leta znašalo 6200 K. Tudi druoro leto bi prišlo na zbornico SOOO K, ker je treba za ravnatelja m slugo priračuniti 2000 K; tretje leto istotako, a v četrtem letu bi prispevek zbornice znašal do 6000 kron. Tedaj skupno v prvih štirih letih 32.000 K. Govornik pravi, da je gotovo sa stvar zelo vnet, le svariti hoče pred preoptimistlčnim pro račuuavanjem Saj vemo kako se moramo z vlado boriti za vsak prispevek. Z razpolago dobljenih 23 000 kron naj se počaka; posebno je proti trmo, da bi se s tem denarjem podprl penzijski fond ter fond za po spesevanje male obrti. Po njegovem mnenju do teh 23000 K imajo avico le trgovski in obrni 1 vkoplačevalci, izroče naj se d n d u z a zdrževanje višje r g o v s k e šole. V tem smislu je idi podal nasveta, naj se namreč rh 23000 K prida ustanovnemu zakladu viš e trgovske šole, a proračun za višjo trgovsko šolo naj se vrne odsekom v novo posvetovanje. Zbornični svetnik gosp. B a u m partner je z veseljem pozdravil objektivnost predgovornika; tudi njemu se zdi proračun preoptimisti-č-ri. Oa tuli želi kranjski mladini tako šol^, toda zboraica so naj ne prenagli. Treba je temveč misliti, da stroški za obrtniške potrebe naraščajo. Proračun se naj zbornici predloži šele potem, ko se bo zanesljivo vedelo, koliko prispeva država, ko lito dežela. Protestuje proti temu, da bi se onih 23 000 K dalo za tozadevni fond. O tej točki se naj da ues sploh ne giasuj9. — Zbornični svetnik g. Hribar je nato izjavil, naj se tudi njegov drugi nasvet glede onih 23.000 kron izroči odseku. Predsednik je odgovarjal, da na tanČnih številk o prispevkih države in dežele je zelo težko vnaprej do-ločiti Proračun je bolj pesimističen kot optimističen. Vlada da takim šolam prispevka do 16 000 K, ponekod j»h celo sama zdržuje. Glede števila učencev seveda nimsmo zanesljivih primerov. Na drugih takih z»vodh »čujejo učenci po 200 do 240 K, .--ito bi se naj tudi pri nas posta vil viSji znesek kot 100 K. Nato ae je glasovalo o obeh j-edlogih g. Hribarja, oziroma g Luokmanna, da se proračun, ka-kor iudi predlog glede razdelitve 23 000 K vrne združenima odsekoma v novo posvetovanje. Oba predloga £ta bila sprejeta. Zbornični tajnik g. dr. Murni k: Kot poročena! poudarja, da bi bilo iro?ovo želeti, da bi se dobilo izvrstno moč, v stroki žo dalj č&sa delujočega ^▼n« tel i a. Plačati bi ga bilo seveda n ijše To pa bi atrošKe v prvih letih zvečalo kvečjemu za 1000 K Z večjo pUčo Blugi vred bi se tedaj od zdru ž^nih odsekov preloženi proračun stroškov zvišal za 1200 K, torej primeroma ne veliko, ne odločilno pri *ern pruraću.m, ki moro biti le približen. Glede pokritja je omeniti: D*si imamo v «jr*ih tr^h letih računati le z enim ratredom, oziroma ^ama, tremi, bodo stroški v teh letih vendarle znatnejši, ker je treba šolo opremiti z učili, inventarjem. Stroški sa opremo se bodo posoeje znižali na dosti manjši znesek, po treben ca izpopolnitev učil, oprave itd., zato pa se zvišajo v začetku manjši stroški aa učiteljstvo. Z osi rom na večje stroške takoj ispočetka, vkljub nepopolni šoli v prvih treh letih, so bili združeni odseki mnenja, da je od dežele pričakovati Že prva leta polni znesek, zlasti ker v dotičnom sklepu deželnega zbora ni go vora o razločku med prvo, ustavno dobo in poznejšim Časom. Postavek za šolnino sam na sebi ni velik; če se tudi izdatno zmanjša, ne bi to občutno, ne odločilno zvišalo primanjkljaja, ki bi ga bilo pokriti od države, mesta, zbornice in s prispevki drugih činiteljev. Odseki glede teh ne navajajo zneskov, ker ni tozadevnih konkretnih zagotovil; pač pa navajajo, da je mesto pri n o i pi j e 1 n o zagotovilo podporo in da pri državi računajo na prispevek, kakor ga daje navadno takim šolam. Na tem novo posvetovanje ne more izpremeniti ničesar Zborničnega prispevka potem takem ni moči določiti že aedaj. Od seki pa so mnenja, da ne bo presegal l o 0 zbornične doklade, tudi če bi država dala manj kakor drugim šolam in bi se mesto omejilo samo na pre skrbitev prostorov. Ker zbornica že sedaj plačuje Vi% v ustanovni zaklad — vziic temu se je letos doklada Uhko sni Žala od 5% na 4% — in se kaže, da znesek, obaeg enega odstotka polagoma raste, ni misliti, da hi se morala doklada zvišati čez po vprečno mero zadnjih let, slasti, ker je na razpolago tudi ustanovni zaklad Šole. Obrtne pravice gostilničarjev. Zbornični svetuik g. Vidmar je poročal o dopisu deželne vlade, ki vpraša, ali imajo gostilničarji pravico peči kruh ter ga prodajati. Zbornica je mnenja, da imajo gostilničarji tako pravico, dokler prodajajo kruh le svo jim gostom k jedi in pijači. Samostojni predlogi. Zbornični svetnik Luckmann je predlagal, na) se izposluje, da se pošta na Jesenicah ne bo zapirala že ob 6. zvečer, ob nedeljah pa že ob 10 dopoldne. Zvečer naj posluje že zaradi tujcev do 7. Sprejeto. Pristav dr. Wi n d iseh er je poročal o svoječasnih predlogih zbor. svet Kregar j a: 1 da dobe vsi člani zbornice vsako leto poročila o obrtnem šolstvu na Kranjskem; 2 da se naj potrebno ukrene, da se ustanove v dežeii vsaj tri državne rokodelske šole, in 3. kjer je čipkarstvo posebno razvito, naj se ustanovi tudi čipkar ska šola. Ad 1 Se pozovejo vodstva obrtuih šol, da priskrbe poročila. Ad 2 Ta predlog presega m**je zborničnega delokroga Ad 3. Se skiene obrniti na ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol da se ustanov tak tečaj v Žinh. Zbor. svetnik Kregar je nato obširuo govoril o obrtnih nadaljeval nih šolah ter predlagal, naj se take šole ustanove povsod kjer jih še ni, n. pr. v Železnikih. Nadalje je hvalil delovanje ravnatelja umetno obrtnih strokovnih šol g Š u bi ca ter nami-gaval na nekega učitelja na isti šoli, ki meče učencem svinčnike Ciril Metodove družbe skozi okno. Predsednik je objubil, da bo želje in pritožbe glede obrtno nadaljevalnih šol naznanil na pristojnem mestu. Predlog zbor. Bvetnika Gass-nerja glede štrajka na Gorenjskem, se je moral odložiti, ker predlagatelja ni bilo k dotični odsekovi seji. Zbor. svetnik Kregar je predlagal, naj se izvoli odsek petih članov, ki naj preišče razmere v tovarnah na Jesenicah in Javorniku. ki so provzročil® štrajk. V ta namen se naj zasliši mnenje delojemalcev in delodajalcev. Ta predlog je bil zadostno podprt od treh članov. — Zbornični svetnik Iv. Hribar je ob splošnem pritrjevanju ogorčeno proteatovai proti temu, da se stavijo predlogi, ki ni majo nobene, resnobej temuč je predlagatelju le za to, da skozi okno govori Po tovarnah prepire oravnati, vendar ni naloga obrtne in trgovske zbornice, temuč ob tnega nadzornika. Kdor ne pozna delokroga f.brtne zbornice, ne spada semkb)! Pred«agal je, naj se Kre garjev predlog a iimine zavrže, kar se j" tudi zgodilo. N*:o zaključi predsednik sejo. Dnevne vesti. V L;*i'»i;;:<5. avgusta. — Ponesrečen klerikalni shod. OoČ. zastopnik v &)ški m vpokojeni železničar O j store jo za sinoči sklical v gostilno »Pri novem svetu« shod krščansko socialnih že lezniČarjev, na katerem naj bi bil govoril neki g. Taufer z Duna a. Na ta shod so pr-6 s tudi sooialni demokratje v tako velikem številu. da je krščanskim možem padlo srce v hlače. Dasi shod ni bil sklican po § 2., so krščanski možje vendar hoteli socialnim demokratom sahraniti vstop in udeležbo, kar pa seveda ni šlo. Socialni demokratje so na to g. Tauferja nujno prosili, naj vendar govori, in mu slovesno garantirali, da se mu ne skrivi niti en las, naj ie pove karkoli, a vslie temu je g. Tsufer pobral šila in kopita in jo je odkuril, kakor hitro je mogel. Istotako jo je tudi odkuril g. Ojstrc, in ker shod, k«kor rečeno, ni bil sklican ne po § 2., a tudi ni bil javen, ker ni bil naznanjen, se sploh ni vršil. Sooialni demokratje, katerih je bilo kakih 300, so se vsled tega mirno razšli. Tako se godi katoliški delavski stranki med delavci! — Obsojeni klerikalci. Is Metlike se nam piše: Naš gospod prost nemškega vitežkega reda obsoja obrekovanja, ki izhajajo ob so delovanju njegovega kaplana, ki ni viteškega reda, is nevitežkih obrekljivih ust upravitelja metliške ko mende vitežkega reda in ii ust treh zapeljanoev. Štiri ovčice so to, ki so predolgo ob strani nespoštovanega kaplana beketale in obirale Čast bliž-nika. Ko jih je pa sodna oblast pred se pozvala, bilo je mnogo smešnega prskanja teh ovčic od jutra do večera pred prepotrpežljivim gospodom sod nikom, a pomagalo ni nič. Dvema od teh prskajočih kavalirjev je od meril okrajnosodni kazenski sodnik zasluženo kazen, dvema kavalirjema ugrabljivega značaja pa tega ni storil, ali ne za to, ker kazni nista za služila. Oj ne! Marveč zato, ker so njuna izvenredno grda dejanja zadobila tako lice., da bodeta imela še mnogo okapanja z državnim pravd nikom in preiskovalnim sodnikom sodnega dvora v Novem mestu. Prav se zgodi tej drsžestni četvorici, sije mislil naš gospod prost, ter je v ne deljo po kazenski razsodbi prav primerno ož'gosal obrekovalce. — Katere ? O tem nihče ne dvomi, naj manj omenjeni kaplan in gospod V. v komendi, kateri je baje po dotični pridigi ves dan po komendi semter-tje skakal radi po njegovem mnenju neredne, v resnici pa prav primerne proštove pridige. — Servus Martin iz Radovič, prav ti je, pa bodi miren in pohleven, kakor si bil v pametnejši dobi svojega življenja! — Nesrečen celovški policaj« N-ki celovški stražnik je imel tožbo in je izbral dr Brejca za svojega zastopnika. »Freie 231 i rumen« so se vsled tega silno razko-račile in zahtevale od ceiovškega župana, naj policaju »stališče pojasni«, ueš, da je oundeutach« ako celovški mestni policaj vsame v svojih pravd mh zadevah slovenskega advokata. Kaj mislijo slovenski rojaki« ali bi ne k»zalr>, dab: se mi Slovenci ne le pri tožbah n*go sploh pri vsem svojem delovanju in nehanju ravnali po načelu, ki so ga v sluča;u ubogega celovškega polcaja zavzele »Freie Stimmen«? Kar ;e potrebno velikemu nemškemu m»rodu, no more bili na škodo malemu slovenskemu narodu. — Ferijalno društvo ,Pro- sveta' je itrooiio včeraj v Žaicu »Družbi sv Cnla in Metoda« v roke prvomestnik* moR8. Tomo Zupana 200 K kot skupilo za narodni koiek. — Podružnica avstrijske zveze slikarjev, pleskarjev in sorodnih strok v Ljubljani priredi veliko vrtno veselico v nedeljo dne 21 avgusta t. 1. na Kosler jevem vrtu. Spored bode razvHen na lepakih. Pri veselici sodeluie sla^fia društvena godb«. Z »Četek ob 3. popoldne Vstopnina 20 v. za osebo O slučaju neugodnega vremena se veselica vrši pr hodnjo nedeljo. Ker je čisti dobiček namenjen za onemogle člane, se darila s hvaležnostjo sprejemajo. Vsa društva, kakor tudi prijatelje in znance delavstva v-.b. k obilni udeležbi odbor. — Planinci pozor I V nedeljo dne 7. avgusta prirejena slavnost otvo ritve Aljaževega doma v Vratih prične se, kakor naznanjeno, ob pol-dvanajstih dopoldne in traja do štirih popoldne. Najboljšo zvezo bodo imeli oni izletniki, ki pridejo v smeri od Ljubljane s prvim jutranjim (planinskim) vlakom. V smeri od Trbiža bo potovati z vlakom ki odhaja iz Trbiža po sti rih zjutraj (prihod na Dovje ob petih). ' Lahko pa se pride k otvoritvi tudi iz Trente ali s Triglavske koče; odriniti bo zjutraj vsaj do polsedmih. Po slav-nosti pa se zbira več skupin za različne tare, posebno je priporočati turo čez Luknjo v Trento, kjer se bo lahko prenočilo v prenočiščih Slov. planinskega društva, in odkoder se v ponedeljek da napraviti tura na Razor ali pa povrniti preko Vršca v Kranjsko goro; več turistov pojde po slav-nosti na Tiglav; prenočili bodo na Kredarici in se lahko podajo v ponedeljek čez vrh po novi poti čez „Komar4* v Trento. Vodniki bodo pri slav-sti na razpolago. Kdor pa bo želel ogledati divno okolico in se okrepčati v svežem planinskem podnebju, naj ostane v Aljaževem domu kar najdalje; da ne bo neprilik radi prenočevanja, naj se vsi, ki bodo želeli v Vratih ostati, oglase še med slavnostjo pri oskrbnici. — Odbor Slov. planinskega društva. — Litijski diletantje prirede 7. t. m v prostorih g. Oblaka v Litiji gledališko predstavo: »Lum-pacij Vagabund* Pri igri sodeluje litijska gedba na lok. — Telovadno društvo „Sokol11 v Postojni priredi v proslavo društvene desetletnice dne 6 vel. srpana t. 1. v veliki dvorani »Narodnega hotela« v Postojni zabavni večer s koncertom, prosto zabavo in plesom. Pri koncertu in pieau svira si. godba o. in kr. peš-polka št. 87. Začetek cb 8 uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 v, Člani v društveni obleki vstopnine prosti. — Shod vinogradnikov v Kostanjevici priredi to nedeljo 7 t. m. kktarsko društvo v Novem mestu S tem shodom hoče kletar-sko društvo dognati, ali bi se dalo v kostanjeviški okolici grozdje sku-povati in nepravljati na ta način večje množine enakega vinskega pridelka. Shod se vrši popoludne ob 4 uri v prostorih ondotne šole. — Pevska slavnost v Mariboru« V proslavo dvajsetletnice obstanka slovenskega pevskega društva v Ptuju se bo vršila v nedeljo, dne 7. t m. velika pevska slavnost v Mariboru I* mnogih krajev širne slovenske domovine prihiteli bodo pevci in pevke, da proslave v skupnem zborovanju in v skupnem nastopu pri elavnostn* m koncertu obstanek tega v narodnem in kulturnem oziru pomembnega slovenskega društva. Spominjamo se z veliko radostjo prelepih pevskih slavnosti, katere je to dru šfcvo v teku dvatsetih let uspešno pri rejalo po mnog h krajih slovenske Štajerske. Krasni so bili nastopi tega društva v»-čkr»t, posebno v Ptuju, v Mariboru v Šošlantu, v L utomeru, v Sevmci in drugod, bil« so za našo sio-ventk* stvar pomembni prazniki kul turnega dela in družbo naše celo-skupnosti. Letos obeta biti zelo im-pozanten nastop pevcev in pevskih društev, ki se zbero iz raznih strani, posebno iz Ptuja, Maribora, Celja, Liutornera, Poi»c»n in od drugod. Tudi iz L;ubha-.e pi h«te pevci v Mo ribor, nekaj Član'V. gospodov pe* cev moškeg* zbora »Gltsbene M»tice«, koncertni vodja Habad m pri f. Str t f kot zastopnika »G'asbeoe Matice« in »Zveze slovenskih pevskih društev«. — Dobrodelni koncert. Opozarjamo de enkrat si. občinstvo na dobrodelni koncert, kateri se vrši jutri zvečer na vrtu g. Lor-berja »pri južnem kolodvoru«, in pri katerem sodeluje popolna slavna društvena godba. C sti dohodek je namenjen za potforelce v Dobrepolju. Vstopnina 60 vm. Preplačila ae hvaležno sprejemalo. — Areiovan je bil včeraj Martin Jad* ž p nestnifc ii Nove gore pri Krškem Judež je v kranjskem policijskem lista iz leta 1901 zaradi hudodelstva tatvine zasledovan in je bi) takrat pobegnil v Ameriko. Ko je pred kratkim prišel nazaj, je baje pri s d šAu deponiral 1200 K, d.i so ga izpustili na proste neg**. Mož je bil pa pril.ko porabil v to, da je začel vplivati na pr*A« . K ja pa ta ta izvedelo ofoinJitttt, ga je aretovalo. Pri napovedm aretovana je Judež takoj pobe^nd m je tako tekel, da sta morala iti ca njim d va toppsčarja s konjem«, da st* #a ui^la in potem izročila orožniku Oddali so ga c kr. okrožnemu s d *Au v Ru*olfovem. — Kolo ukradeno je bilo včeraj trtf -s^n.u posx>folkv gosp E neriku Valantu. Kolo |e bil pustil v Kleinovi v*žt v Spitalskih ulic»h med 6. in 7 uro *«ečer ko je šel v hišo po nekem opra«nu in ko je prišel nazaj ni bile ki s* več v veži. Kolo je delo tvrdke Fr*n Negerjeve i« Maribora, imt tovarniško številko 620 in je vredno 140 K. Ker je v tem času v Špitalakih ulicah velik promet, |e gotovo kdo videl tatu in naj bi ga naznanil policiji. — Priporočljiv hlapec je Alojzi| B., sedaj v s u*b» pri nesem tukaišmem vuzmku Ko je prišel vee raj domov, je pripekal neko žioo, katero bi bil imel oddati neki stranki. Jezen vsled tega, je sačel s črevljem suvati konja v vamp, in ko ga je gospodinja posvarila, jo je za šel še zmerjati in jo vrgel še dvakrat ob tla. Bja so aretovali. — Delavsko gibanje« Včeraj se je % južnega kolodvora odpe ljalo v Ameriko 6 Sloveno-v, nazaj pa je prišlo 35 Slovencev in Hrvatov. — „Kroonland", poštni parnik »Red Star Line« v Antverpnu je, kakor se brzojavlja, 1. avgusta srečno dospel v New York. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 24 do 30. julija 1904. Število novorojencev 17 (=23 5°/o0), mrtvorojenca 2, umrlih 31 (=42 9 »/poji med njimi so umrli za jetiko 3, za vnetjem aopilnih organov 1, vsled netgode 2, za različnimi boleznimi 25. Med njimi je bilo tujcev 12 (=38 7%), iz zavodov 19 (=61 2%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za ušenom 1 oseba. — 20 Hrvatov se je odpehalo v Škofjo L* ko, 29 pa v Leng Gaatein. — Izgubljene in najdene reči- O Marija Elsnerjeva je izgubila predvčerajšnjem slatoiglo, vredno 30 K. — Ivana Safmhcferjeva je iz gubila denarnico z 28 K. — Gospa J. G. je izgubila zlato brožo a bri-Ijantom, vredno 100 K. — Uradnikova žena F. T. je izgubila usnjato torbico, v kateri sta bile 2 K in žepni robec s črkama F. G. — M-rt-n Uršič je našel srebrno častniško verižico, vredno 4 K. — Mihael Sitar, sprevodnik električne železnice je našel pečatni prstan, vreden 6 K. * Najnovejše novice. — Nesreča z avtomobilom. V Mo-nakovem so zaprli francoskega grofa Larooheja, ker je z avtomobilom povozil neko delavko, a se za povoženo ni nič brigal V Gmundenu pa je pivovarnar Herzfeid povozil nekega Mt sslingerja ter mu zdrobil popolnoma glavo. — Poneverjen cerkveni denar. Pred par tedni je umrl v Budapešti ugledni rimsko-katoliški župnik Bela Totfaiusav S-daj se je dognalo, da manjkajo v* like svote cerkvenega denarja. Mestna uprava je zapečatila župn-kovo zapuščino. — Zgorela jeslovaška vas Zargec v trenčinski župniji. Od 66 hiš sta ostali le 2 — Grof Ptickler, pruski major izven siuŽbe in nestrpni anti-s»>mit, je obsojen zaradi nečistosti in zlorabe uradne oblasti na 6 mesecev ječe. Telefonska in brzojavna poročila. Trst 5 avgusta. Cuje se, da je ministrstvo notranjih del že odredilo ustanovitev posebnega okrajnega glavarstva za Trst in okolico. Pariz 5. avgusta. „Figaro" pravi, da je iz merodajnih vatikanskih krogov izvedel, da hoče papež naprositi cesarja Franca Jožefa, naj mesto Francije prevzame protektorat nad katoličani v Orijentu Petrograd 5 avgusta. Blizu Moskve so zasačili nekega Japonca, ko je risal neki železniški most. Pri vohunu so našli več risb. Berolin 5. avgusta Listi trde, da so bili v raznih krajih na Ruskem zopet veliki izgredi proti Zidom Rusko-japonska vojna. Petrograd 5. avgusta. Poročila, da so Japonci že zavzeli najvažnejše trdnjave okreg Port Arturj i, izvzemši le trdnjave na gori Zolotoj, so navadne izmišljotine. General Stessel ima še vse važnejše forte v rokah. Japonski naskoki so bili brezuspešni. Japonci so naskočili Port Artur z občudovanja vredno neustraše-nostjo, a bili so postreljeni ter padali kot trava, kadar se kosi Japonska armada, ki oblega Port Artur, je tako oslabljena, da je sedaj nesposobna za nov naskok, zlasti ker je admiralu Togo nemogoče jo podpirati, ker se na noben način ne sme približati Port Arturju toliko, da bi ga dosegle ruske kroglje. Petrograd 5. avgusta. Pri Anšanvanu je bila 31. julija in 1. avgusta ljuta bitka. Armada generala Kurokija je z največjo silo začela ofenzivo, a v^lic vsemu naporu ni mogla Rusov vreči iz njihovih pozicij. Tudi pri Kal i m -patu so bili Japonci poraženi. Kozlovskega polk je trikrat z bajoneti naskočil Japonce, da jih je vrgel iz njihovih pozicij. Pariz 5. avgusta, šest ruskih ladij prostovoljnega brodovja je v Rdečem morju, da nadzirajo tuje ladje. Bratje Sokoli! »Liubljanski Sokola se vaVleii dne 14. t no. slavnosti otvoritve »Narodnega doma« v Breiiosh po deputaciji Oni bratje, ki se hočejo pridružiti tej deputaciji v kroju, naj se zbero zanesljivo v torek, dne 9. t. m. ob 9. uri zve čer v telovadnici. N a z d a r! Odbor. itvo9 ki prebavne organe spravlja v red in jim tudi po daljši rabi ne škoduje, ampak Jih šo krepi, jo £ett><1( t<» tinktura teka mar J a Mmi-ccotijt* v Mjjtštfljami ma Mit* maj s ki 7 cesti. Zunanja naročila po povzetju. 10 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. D radni kursi d u naj. borze 4. avgusta 1904. tfaloibenl papirji. 4#/o majeva renta .... 4*2°/0 srebrna renta . . . 4°/o avstr. kronska renta 4°/0 „ zlata „ 4c/o ogrska kronska „ 4°/0 „ zlata „ . 4°/o posojilo dežele Kranjske 41/a0/o posojilo mesta S pije t 4t/«% m ii Zader 4'/!% bos.-berc. žel. pos. 1903 4°/e Denar t Blago 99-35J 99 55 10020 10040 99-30 99-50 119-10; 119 30 97 15j 97 35 11905; 11925 99-501 101 — 100*25 101-25 4% Češka dež. banka k. o ž. o. . 41/i°/0 zit. pisma gal. d. hip. b. 4V,% peSt. kom. k. o. z 10% pr..... 41/*0'o za8t. pisma Innerst. hr. 4V/. „ » odrske cen. dež. hr. ..... 4IV'c z Pi8- °5r- ^P- ban* 4*/t7i obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... **/••/• obl. čeSke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4% prior. dol. žel. . . . 8°/0 „ inž. žel. kap. ViVt 41/,0 o avst. pos. za žel. po. . Srečk«. Srečke od I. 1854 100*-100-70 $960 99 60 101- n i* 18601 ,. n 1864 tizske . . zem. kred. i I. emisije ogr. hip. banke . . u srbske a trs. 100 — „ tnrSke ..... Basilika srečke . . . Kreditne „ * . • InomoSke ,, . . . Krakovske ,, . . . Ljubljanske „ . . . Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ n n • • * Budolfove „ ... Salcburske „ ... Dunajske koni. „ . . . Delnice. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.- ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Zivnostenske „ . • Premogokop v Mostu [Brux) Alpinske montan .... Praske Žel indr. dr. . . Rima-Muranyi..... Trbovijake prem. družbe Avstr, orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe . . Val nte. C. kr. cekin...... 90 franki 20 marke....... Sovereigns...... . Marke........ Laski bankovci..... Rublji........ Dolarji........ 106 55 ICO 50 101 — 100 — 100'-10076 9P-10 3C2- ior- 153 25 18325 257 — 16150 301-292-274-90 — 127-2O90 460*-73 — 77'— 66'-53*25 2890 67 — 75 — 508- 84 75 63175 11607 — 6*8 -; 751 50 \ 249-I 610'— I 433 -2244 -i 489'50 ! 298 -I 485 — 17650 11-34 1902 2346 23 96 117 20 95-2'53 4*84 100* -10170 100 — 99-90 102- 107-55 101.— 102 — 101 — ior- 10175 100-10 304 — 102- 1^4-25 185 25 261 — 163 50 31150 301 — 279 — 93-50 128 — 2190 470 — 82*50 82*-70 — 65 25 29 90 71-79 60 618-- 85 75 632 75 16 7 -639 — 752 50 250— 620 — 434 — 2254 -490*60 302 -488 — 179 — 11*38 19-05 83.53 24 03 117-40 95-20 2-54 498 Žitne cene v Budimpešti. Dne 5. avgusta 1904 Termin. Pšenica za oktober „ » april 1906 . Bž „ oktober 1904 . „ Koruza „ september . . „ h it maj .... „ Oveo „ oktober . . . „ E fakt I v. 5—10 vin. viBje za 50 kg K 10-72 n 50 „ „11*01 .. 50 „ „ 836 50 „ m 711 60 60 »» it m »» »> ii ii »» 7 27 737 Mgteorologičao poročilo. 7i»'x6 nad morioea BOfl-S. BradnJ! cnoal tU* TM-o «un "cq i Oas opazo-^ ! vanja Stanje barometra V mm 85P 12 S J Vetrovi Heco 4 6. n 9. zv. 7. zj. 2. pop. 740 4 740 8 738 6 200 16 4 293 si. szahud si. jug sr. j vzhod jasno jasno jasno Srednja včerajšnja temperatura: 210°, normale: 19 G°. Moknna v 24 urah : 0 0 mm. Potrtega arca javljava vsem sorodnikom, snancem in prijateljem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati med svoje kriiatce najino iskreno ljubljeno edinko Melito danes ob pol 7. uri zvečer v 0. mesecu njene starosti. Pogreb bo v soboto, ob 5. uri popoldne iz šolskega poslopja. Dol Logatec, 4. avgusta 1904. 2213 Lina In Alojzij Pln. XnM vsa\9ga ftrugig* »poročila Poštna in brzojavna upraviteljica se takoj sprejme pri poštnem in brzojavnem uradn w Gradacu na Do« lenjskem pod dobrimi pogoji. Doposlanim vprašanjem se poštno-uradno vstreže. 2206—1 Parni stroj i—4 §2 od 4 do 8 konjskih sil kupi zaloga Reininghausovega piva v Šiški pri Ljubljani. Stenografa zmožnega slov. in nemške stenografije ter pisarja tudi začetnika, sprejme ljubljanska odvetniška pisarna. Ponudbe pod znamko „Poštenost in zanesljivost" na upravništvo „Slov. Naroda". 2200-1 Stanovanje s Štirimi sobami se odda s 1. novembrom v Clgaletovih ulioah etev. 3, zraven juatičnega poslopja. Ye£ se izve iatotam. 219 i-2 Lepo stanovanje v II. nadstr. na Kuhnovi cesti št. 23, obstoječe iz 3 parketi ranih sob z vsemi potrebščinami in paviljonom na vrta se za novemberski termin ceno odda. — Ravno tam se odda ludi pritlično stanovanje takoj ali pa pozneje. Vpraša se istotam I. nadstr. 2157 - 5 Za večjo stavbo na Dunaju se išče 15 slovenskih 2141 3 tesarjev z minimalno plačo K 4*— za 10 urno delo. Enoletno delo zagotovljeno. Ponndbe pod naslovom: Franjo Tomec, Dunaj I., Bauernmarkt 7. • al* • • c • •■*» »*» Hotel „LLOYD" Sv. Petra cesta. Jutri, v soboto, 6. avgusta godbe c. in kr. pešpolka št. 47 baron Beck pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin. K obilni vdeležbi vljudno vabita s spoštovanjem 2215* Josipina in Kari Počivaunik. L .6. .6» <». ,** «*# t** t** «J» e*. t»* Znižane cene! pšgr Samo 6 dni lm Hm i New-Yort vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnikl „Fr&ncosko prekomorske dnibe". Edina najkrajša črta čez Bazel Pariz in Havre t Ameriko. Veljavne vozne llate in brezplačna pojasnila daje edino 236—15 oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizo znane gostilne „pri Figovcu". 55 Grenčica Florian" in liker Florian" najboljša kapljica za želodec. 55 (I Izvod iz razglasa. Vsled razpisa odd. 13, št. 1495 od 16. julija t. 1. si namerava c. in kr. državno vojno ministrstvo različne vrste in opravne predmete iz usnja za c. in kr. vojsko v letu 1904 pri8krbljevati pri malih obrtnikih. Glede natančnejših pogojev se opozarja na popolni razglas objavljen v št. 174, od 2. avgusta 1904 tega časopisa z zgorajšnjo številko in datumom in ki se lahko vpogleda tudi pri intendancah krajevnih poveljstev, pri monturskih zalagališČih v Brnu, Buda-Pešti, Gradcu in na Dunaju (Kaiserebersdorf), dalje pri vseh trgovskih in obrtniških zbornicah monarhije. 2168— 1 Uradnik z večletno piearniiko prakso, vežč slovenskega in nemškega jezika želi sprejeti boljšo službo v kaki pisarni. Ponudbe pod Uradnik" na uprav-nitšvo „Slov. Naroda*. 2194—2 Naprodaj jo s kozlcem ,. sadnim vrtom in njivo .. . . ---a'- — hiša ležeča ob državni cesti, 8 km od Ljubljane za 1600 gld.; pripravna je tudi za rokodelca, ki bi izdeloval za Ljubljano. Vprašanja na upravništvo „Slov. Naroda". 2202—1 Varuhinjo k zdravemu, 14 mesecev staremn otroku se Išče. Nekaj inteligence, vaje pri otrocih in primerna starost ter popolno zaupanje pogojeno. Naalov pove upravništvo nSlov. Naroda-. 2148-4 Na Bledu se priporoča za obilni obisk psla uri »i poleg jezerskega mostu z lepim razgledom po jezeru in okolici, na vrtu je prostora za 200 oseb. Dobra pijača In jedila po nlzlti ceni. 2210 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 180. 1 prekrasno pozlačena, 36uridoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (nstnik) za smotke iz jantarja, l elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz doublezlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in fie črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gl