Edini slovenski dnevnik •: t Zedinjenih državah
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily
in the United States. ■ ■ ■
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— qj -: 50.000 Readers.	q
TELXrON PI8ARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Po* Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 10. — STEV. 10.
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 13, 1916. — ČETRTEK, 13. JANUARJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Položaj na Balkanu.
-o
AVSTRIJSKE ČETE SO SE PRIBLIŽALE CETIN JU. - ČLANI ČRNOGORSKE VLADE SO POBEGNI LI. — SPLOŠNO PRODIRANJE OD SEVERA IN JUGA. FRANCOZI SO ZAVZELI OTOK KRF. — Z GA-LIPOLISA. — NAPAD NA SOLUN. — GRŠKA IN BOLGARSKA. — NOV SRBSKI KRALJ?
Rim, Italija, 12. januarja. — Kakorhitro je dospelo ^ein pororilo o zavzetju Loveeiia, gore, s katere je mogoče kontrolirati Boku Kotoreko, je bilo vsakemu jasno, da ni v«m'- dalee «"as. ko bodo Avstrijci zavzeli glavno mesto Čr-"legore, Cetinje. Zadnja ]K>ročila pravijo, da so Avstrijci že v neposredni bližini mesta, nekateri pa eelo zatrjujejo, da so ga že zavzeli.
< Vnogorei so pustili na lx>veeiiu veliko svojih topov, ki so sedaj vsi namerjeiii na Cetinje. Črnogorci so začeli že v nedeljo odhajati iz glavnega mesta. Skoraj ves vojni material so spravili v SSkader. Vlada je pobegnila, pa do-sedaj se še ni dalo dognati kam.
Zadnja brzojavka, ki jo je dobilo tukajšnje črnogorsko poslaništvo, se glasi: Avstrijci se vedno bolj približujejo letin ju. Črnogorci mesta najbrže ne bodo branili, ampak se bodo umaknili v gore.
London, Anglija, 12. januarja. — Usoda Ornegore je zapečatena. Y par dneh jo bo Avstrija tako osvojila, kakor jc«osvojila Srbijo. Črnogorci bodo sicer nekaj časa napadali avstrijske vojake iz zasede, toda tu jim ne bo veliko [K>magalo.
Ko bod<> Avstrijci rešili svojo nalogo v Ornigori, bodo začeli najbrže prodirati proti jugu in se pridružiti bolgarskim retain, ki so bile vdrle v Albanijo. Zatem bodo napadli italjansko posadko v Draču in Valoni.
Tukajšnje časopisje se zelo jezi na zavezniške poveljnike. ker niso poslali Črnogorcem in Srbom pred par me->eci pomoči. Zavezniki bi morali takoj začetkom vojne Lovčeu dobro utrditi in opremiti vrh gore s težkimi oblegovalnimi tojKivi. To se seveda vslcd nezmožnosti ali nemarnosti voditeljev ni zgodilo.
Pariz, Francija. 12. januarja. — Havasova agentura j«- dobila iz Aten poročilo, da se vrši pri Dorainu ob grški meji vroča artilerijska bitka.
London, Anglija, 12. januarja. — Keuterjeva agentura je dobila iz Aten poročilo, da so Francozi izkrcali na otoku Krfu nekaj svojih vojakov in ga zasedli. Okoli otoka kroži neprestano štirinajst bojnih ladij, za katere se pa ne ve, kateri državi pripadajo. Francoske vojake bodo \ kratkem izmenjali Srbi.
Nad vilo Ahilcjon. ki je last nemškega cesarja, plapola francoska zastava. Gi-ška vlada je baje vložila proti tej okupaciji odločen protest.
London, Anglija. 12. januarja. — Rimski dopisnik tukajšnjega časopisa "Star" poroča, da bodo avstrijske in nemške oblasti proklamirale za srbskega kralja nezakonitega sina pokojnega srbskega kralja Milana. Milan je vladal v Srbiji od leta 1882. do 1889. Njegov edini zakonski siti Aleksander je bil leta 190:> umorjen. Za njim je prišel na prestol kralj Peter, ki se nahaja sedaj v mestu Solunu.
Atene, (.irsko, 12. januarja. — Nemški poslanik v Atenah je sporočil ameriškemu poslaniku, da nikakor ni pravilno, ker nadomestit je ameriški konzulat v Solunu
je
njena last.
Atene, Urško, 12. januarju. — Iz poročila, ki je bilo danes tukaj izdano, je razvidno, da so ruske bojne ladi-je zopet obstreljevale bolgarsko pristanišče Varno.
Pariz, Francija. 12. januarja. — General Sarrail, vrhovni poveljnik francoskih čet v Solunu, je izdal pred kratkim dnevno povelje, v katerem pravi med drugim tudi sledeče:
Vsi zavezniški vojaki in častniki morajo naprej pozdravljati grške častnike in jim s tem izkazati čast. Prepričan sem, da bo zavladalo med zavezniškimi in grškimi vojaki prijateljsko razmerje.
Pariz, Francija, 12. januarja. — Jules Ratau, posebni dopisu i k "Echo de Paris", je sporočil svojemu listu, da pošiljajo-Nemci srbske žene in otroke v Nemčijo, kjer morajo delati v raznih nemških tovarnah. V Srbiji so samo starci in starke.
London, Anglija, 12. januarja. — Avstrijci, Nemci in Holgari se pripravljajo na splošen napad na Solun. Avstrijske in nemške čete so koncentrirane v okolici Bito-Ija, Bolgari pa v okolici Strumice. Kdaj se bo napad začel, se sedaj še ne ve.
Več kot polovica angleških in francoskih vojakov je zaposlenih pri strelnih jarkih. Delajo nočindan.
V zupudnetn delu Črnegore je zav-xelu armada generala Koevesa nekaj višin x naskokom. Te višine so za Avstrijce zelo velike važnosti. .Poročilo, ki ga je izdal avstrijski generalni
gusi: mMMmm
j.*..,....", rv- x imuunirniujc UHieilMW IvOIiZUiai V i^OlUlll
nemškega konzula. Interese tamošnjili Nemcev mora bra niti Urška, ker se nahaja Solun v njenem ozemlju in
Fred vratni Cetinja. Dunaj, A v »t rt ju, 12. januarja. — Vse newtrpuo pričakuje, kdaj bo dospelo sem poročilo o zavzetja Cetinja. Znano je namreč, da ho Avstrijci
sm'Io uspešim. Neka naša kolona je zavzela goro Busjak, ki leži jugoza-padiui od CVtinja in je visoka preko 1.T00 čevljev. l>rugi> kolone so zavzele višine severno in severi lozapadno od te točke.
K«» smo zavzeli goro Lovčeu. so se žareli Črnogorci umikati proti Nje-gušu. Po Tli ur trajajočem boju se nam je i »osrečilo osvojiti višine aevf-rozapsiduo od Grahova. Pri tej priliki smo za plenili 17 topov.
Višine južno od Berane so v jiašili rokah. S pomočjo Albancev smo j»og-uali ostanke srbske armade pri l>u-gainu v »h-^.
Junaški fin.
Ueriin. Nemčija. 12. januarja. — Zavzetje Lovčena je največji junaški čin. kar so jih napravili Avstrijei v sedanji balkanski vojni. Pri]xiznati se mora. da so se Črnogorci izranreduo
hrabro borili, toda naši veliki premoči M- niso mogli ustavljati. Na vrhu jro-rc so zaplenili Avstrijci veliko množino vojnega materiala ter kakih 25 večjih in manjših tol»ov. Vradno poročilo avstrijskega generalnega štaba se glasi:
Po tridnevnem vročem lioju se je našim četam ]JosreT-i!o zavzeti vrh gore Lovčeu, s katere je mogoče kontrolirati Kotor in Cetinje. Izgube so bile na oltcli straneh velike. Dosedaj se še ni dalo dognati, koliko vojakov je padlo.
Lini |n T ara.
Berlin, Nemčija. Ji jauuarja. — Armada generala Koevessa je pobila Črnogorce ob reki Lnu in Tari. O-stanki so ne umaknili v gore. O lede s^ianjegu položaja je izdalo vrhovno jKjreljstvo avstrijske armade sledeče poročilo:
Pri Bera ni so se morali Črnogorci včeraj po hudem boju umakniti. Mesto in vse višine okoli njega so v naših rokah. Mostove, ki so vodili preko Lima, so Črnogorci zažgali, toda naši vojaki so kmaio napravili nove.
- - Ničesar novega.
Berlin, Nemčija. 12. januarja. — Vrhovno poveljstvo nemške armade naznanja, da se zaduje dni ni na Balkanu ničesar posebnega pripetilo.
. Orki in zavezniki.
jt Berlin? Nemčija. 12. jnnuarja. — lz Aten jioročajo, da je grška vlada naprosila zaveznike, da naj v prihodnje ne dejajo grškim trgovskim ladijaui nikakih neprilik. Zavezniki bodo to prošnjo najbrže m »oštevali. Bolgarski finančni minister Tončev je rekel, da je zavladalo med Grško in Bolgarsko zelo prijateljsko razmerje ter da sta tudi Bolgarska in I tu m un ska veliki prijateljici.
Naloga Grške.
Atene, Grško, 12. januarja. — Ameriški poslanik v Carigradu je sporočil, da so aretirali Turki v Carigradu osem uglednih Francozov in izjavili, da jih prej ne izpuste, dokler ne l»odo prosti kouzuli, katere so zavezniki aretirali v Solunu in jih poslali v Francijo. Naloga < irske je skrbeti, da se tudi v bodoče ne Ik> prigodila na grških tleh kaka taka nemlnost.
Gatipoiis.
Berlin. Nemčija, 12. januarja. — Turško armad no vodstvo naznanja, da je na onem mestu, kjer je stala trdnjava Sed-el-Bahr. sedaj kup razvalin. Vku okolica je ]>okrita z mrtvimi zavezniškimi vojaki. Pri Sed-el-Balini Mu o zaplenili veliko vojnega materiala.
Obstreljevanje.
Carigrad, Turčija, 12. jauuarja. —
Izjava, ki jo je podalo vrhovno poveljstvo turške armade, se glasi:
V ponedeljek je začela obstreljevati neka zavezniška bojna ladija Sed-el-Bahr, Teke Burau in liimrllk Buril u. Obstreljevanje je trajalo celo noč. Naslednji <lan so bile vse omenjene trdnjave razdejane, v srednjem delu Galipolisa pa ni bilo nobenega turškega vojaka več.
Med turško križarko "Sultan Selim*' in med neko rusko bojno ladtjo se je vnela v Črnem morju vroča bitka. "Saltan Selim" je bil le malo poškodovan, d očim se je ruska bojna ladija umaknila.
Enver paša.
Berlin, Nemčija. 12. januarja. — Enver paša je rekel v turškem parlamentu :
Francozom in Angležem sem hvaležen. ker so priredili ekspedicijo proti i)artlanelam. Če bi se to ne zgodilo, bi ljudje Se vedno mislili, da Darda-nele ne morejo vzdržati francosko-an-gleškega navala. TuraS so sedaj prepričani da morske ožine ni mogoče zavzeti.
Pobeg jetnika.
U Sing Singa je pobegnil jetnik Kirsher ter v prevaro postil v ce lici nabasano obleko.
Sele včeraj ob osmih zjutraj so opazili da je izghiil iz zapora John Kirsher. radi uloiiia na sedemnajst let obsojeni jetnik v Sing Singu. Od svoje kazni je odsedel šele nekaj mesecev.
.letniški upravitelj Kirehwey je rekel, da je bil način pobega skrajno iznajdljiv. Kirehwey misli, da se begunec ne bo vrnil nazaj prostovoljno, kakor se je Tonv Mk reno pred kratkim, temveč se bo vrnil edino uklenjen v verigah, če se jim ga bo posrečilo prijeti.
V torek zvečer je šel Kirsher z drugimi jetniki vred h kinemato-grafični predstavi, ki so jo imeli v jetniški kapeli. V svoji celici pa je pustil v prevaro stražnikom živemu človeku podobno nabasan-strašilo, ki je imelo na tleh prekrižane noge in se je videlo, kakor bi čital časopis. Svetloba v celici ni bila močna in mimo hodeči čuvaji so mislili, da je ostal Kirsher v celici in da mu je več za čitanje časopisa, kakor pa za kinemato-grafično predstavo. Ob gotovi uri pa so seveda pogasnili luči.
Zvedelo se je, da se je Kirsher skril v kapeli, ko so pogasnile luči za predstavo. Po predstavi pa, ko so odšli iz kapele vsi jetniki, pa je odstranil z okna železen drog iz katerih sestoji mreža. Kako da je to storil, se ne more doguatL
Potem pa se je vspel na streho pri kapeli in odtam Čez ograjo ven do reke Hudson. Pogrešali so ga šele drugo jutro, ko so odkrili, da se je nahajal v beguncevi celici nabasan mož.
Begunec je bil pred kratkim obsojen na sedemnajstletno ječo vsled uloma ter je odslužil šele nekaj mesecev svoje odmerjene kazni.
Rojaki, naročite se na "(Has »m*", «dini slovenski dnar
Rusi in Avstrijci,
Avstrijci so baje imeli v Galiciji izvanredno velike izgube. — Nemci odbili ruske napade.
London, Anglija. 12. januarja. Petrograjski dopisniki tukajšnili časopisov so sporočili, da so Avstrijei in Nemci silno veliko pretrpeli pred rusko ofenzivo v vzhodnem delu Galicije in v Bukovim.
Pri Cartorisku je izgubila armada generala Linsingena preko 20.000 mož. — Pri Striju so vjeli Rusi 10.000 nemških vojakov ir zaplcnili veliko vojnega materi-jala.
^Timesu'* poročajo iz Petro grada. da se pripravljajo Nemci in Avstrijci na splošno umikanje in da ne bo nič iz njihove ofenzive, katero že toliko časa obljubujejo. Na vzhodnem bojišču so poskušali Rusi zopet stopiti v ofenzivo, toda to se jim ni posrečilo. Ob be-sarabski meji smo odbili vse so-vražniške napade.
Pri reki Dvini se boji neprestano nadaljujejo.
Berlin, Nemčija, 12. januarja Nemški generalni štab poroča: — Pri Tenuenfeldu smo pognali sovražnika z velikimi izgubami v beg. Vest, da stoje Rusi ob celi črti v ofenzivi, ni resnična. V spopadu med našimi in ruskimi stražami je padlo 600 Rusov.
Nemški socijalisti.
Nemški socijalisti so zahtevali od vlade, naj preišče klanje Armencev. Vlada je to obljubila.
Curih, Švica. 12. decembra. — Semkaj prihajajo poročila, da je turški poslanik v Berlinu skrajno jezen in razburjen, ker je naznanil dr. Liebkneeht. nemški socialist, da bo v Reielistagu pritiskal na nemško vlado, da začne preiskovati turške grozovitosti, ki so jih zakrivili Turki nad Armenci. Liebkneeht namerava vprašati vlado, če je že zahtevala od turške vlade, da kaznuje krivec umorov in grozovitosti nad Armenci.
Berlin, Nemčija, 12. januarja. Danes je naznanila nemška vlada uradno v Reichstagu. da je vrapša-la turško vlado glede grozovitosti Turkov nad Armenci. To izjavo je podal dr. pl. Stttmm. ravnatelj političnega oddelka v nemškem zunanjem uradu, in sicer na zahtevo socialističnega člana zbornice dr. Liebknechta. ki je vprašal kanclerja. če je nemška vlada zahtevala od turške vlade, da kaznuje one, ki so zakrivili klanje Armencev.
Izjava vlade pravi, da nemški kancler ve, da so Turki premestili Armence iz nekaterih okrajev v druge radi vstaje, ki so jo zasejali sovražniki Turkov in da se nemška in turška vlada zdaj dogovarjata, kaj naj se ukrene. Drugih podrobnosti pa zdaj ni mogoče št objaviti.
Dva italijanska parnika potopljena v Jadranskem morju.
Rim, Italija. 12. januarja. — Dva italijanska parnika-, "Brm» disi" in Citta d i Palermo", ste se potopila v Jadranskem morju ker sta zadela ob mine. Polovico potnikov na parniku "Brindisi" je poginilo, moštvo pa se je rešilo S parnika "Citta di Palermo" pa ki je bila oborožena ladja, pa so se rešili skoro vsi.
Brindisi?t je bil potoljeu dne 6. januarja. "Citta di Palermo" pa 8. jauuarja.
Pet tednov odloga za usmrčenje Schmidta.
Albany, N. Y., 12. januarja. — Guverner Whitman je dovolil skoro pet tednov odloga za usmrčenje Hansa Schmidta, nekdanjega duhovna v New Yorku, ki je bil umoril neko Ano Aumueller, radi katerega dejanja bi moral umreti ta petek na električnem stoleu v Sing Singu.
Odlog je bil dovoljen do 14. februarja, in sicer radi tega, da bo imel obsojencev zagovornik priliko obrniti se do najvišjega sodišča in da bo imel priliko dokazati, da Ana Aumueller ni bila umor-temveč, da je umrla vsled
Pozor, pošijatelji denarja
Denarne pošiljatve v AvstrlJ bodemo sprejemali kljub vojni * Italijo, posta gre nemotljeno pr* ko HOLANDUB in SKANDXNJ VIJE.
Zadnja poročila nam namanft jo, da se denarne pošiljatve se b plačujejo ▼ južni TIROLSKI, n> OO&lftKEM, DALMACIJI In d* loma ▼ FKIMOBJTJ. — Za ds ISTRE, KRANJSKO vso in enak« spodnji ŠTAJEB in druge notra nje kraje pa posluje pošta kako v mirnih časih, seveda traja pofl Ijanje in izplačevanje loka dv» tedna dalj, nego ▼ mirovnih raa merah«
Od tukaj se vojakom ne mor denarja pofiljati, ker jih Tedni prestavljajo, lahko pa se poiljr sorodnikom ali znancem, ki ga ot tam pošljejo vojaku, ako vedo » njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dom* itic Postal Honey Order", ter prt lošite natančni Vaš naslov fit on osebe, kateri ae Ima izplačati.
Cene:
K.	$
o--------.K5
1.50 2.20 2.85 3.55 4.20 4.80 5.55 6.25 6.90 7.60 8.25 8.05 «.60
75____ 10.30
80.... 10.85
85..... 11.65
90---- 12.30
100.... 13.50 110.... 14.85
10.. 15.. 20.. 25.. 30.. 35.. 40.. 45.. 50.. 55.. 60.. 65.. 70..
Ameriške zahteve.
i-O-J
AMERIKA ZAHTEVA, DA CARRANZA POLOVI IN KAZNUJE LOPOVE, KI SO UMORILI AMERIKAN CE. — KRVOLOČNO DEJANJE, PRAVI NOTA. — SENAT SE POSVETUJE GLEDE OBOROŽENEGA POSREDOVANJA. — DRŽAVNI TAJNIK SVARI TUJCE, NAJ NE HODUO V MEHIKO.
Washington, D. C., 12. januarja. — Odkar je bila potopljena "Lusitanija" še ni bilo takega razburjenja v lira dih Združenih držav v Washington^ kakor zdaj o priliki napada mehiških banditov na amerikanske državljane, pri kateri priliki je izgubilo 15 ali več ljudi življenje. To razburjenje se je zaneslo tudi v senat in zbornico, kjer so predlagali nekateri člani ostre resolucije, da bi se Zdruližene države potegnile za svoje državljane ter dejansko posredovale v Mehiki. Nekateri so v svojih govorih obsojali stališče vlade.
Vlada je storila prvi korak s tem, da je državni tajnik Robert Lansing zahteval od provizoričnega mehiškega predsednika Carranze, naj začne takoj preganjati, po-loviti ter ostro kaznovati one bandite, ki so zakrivili zločin nad ameriškimi državljani. Ta zahteva je bila odposlana brzojavnim potom danes popoldne J. R. Sil lini anu, posebnemu zastopniku Združenih držav v Queretaro, nekem mestu v osrednji Mehiki, kjer se nahaja začasni sedež Oarranzove vlade.
Istočasno, ko je državni tajnik Lansing zatrdil, da bo vlada Združenih držav pod vzela vse korake, da doleti ki 'ivce zaslužena kazen, je tudi odločno zanikal vse vesti in govorice, da so se napotili umorjeni Amerikanei v Mehiko z dovolenjem vlade Združenih držav. Razložil je, da državni urad ni nikdar preklical svojega svarila Ameri-kancem, da naj ne hodijo v Mehiko, dokler se ne povrnejo redile razmere. Rekel je tudi, da s tem, da je vlada Združenih držav priznala obstoječo Carranzovo vlado v Mehiki, še ni bilo rečeno, da je s tem zagotovljena varnost tujcev v Mehiki.
Carr&nzova vlada je odposlala dva oddelka vojakov proti kraju, kjer so bili ubiti Amerikanei. Ti vojaki imajo navodila, da obkolijo bandite, in v to svrho sta bila poslana še dva druga vojaška oddelka z drugih strani, da se jim bo laže posrečilo ujeti zločince.
Napad se je zgodil ob železnici kakih 40 milj zapad-no od Chihuahua City in v to okolico je zbežal Villa v mesecu decembru, ko so ga zapustili že skoro vsi njegovi generali in vojaki. Sprva se je poročilo, da je mislil Villa ubežati na ameriško ozemlje v San Antonio, Texas, da bi se potem pridružil svoji ženi in sorodnikom v Havani na Kubi. Zdaj se pa zdi, da se je Villa zatekel v te gore ter se odločil k uničevalni vojni proti Amerikancem ter njihovim posestvom.
Pravijo, da je Villa hud nasprotnik Wilsona ter njegovega postopanja. Baje je rekel, da ga je Wilson preva-ril. ker je priznal Carranzovo vlado v Mehiki. Radi tega sodijo, da je napovedal guerila vojno nroti Amerikancem da bi s tem obenem nagajal tudi Carranzovi vladi ter zakrivil. da bi Združene države dejansko posredovale ^ Mehiki, kar ne bi bilo ljubo Carranzi ter bi se mogle iz tega roditi nove težave.
Ko je dobil Carranza priznanje Združenih držav, je obljubil, da bo varoval Amerikance proti banditskim napadom.
Lansing je izdal tudi neko izjavo, v kateri pravi, da Združene države ne morejo braniti svojim državljanom potovati na morju, ker so morja dovoljena in dostopna vsem narodom. Morejo pa zabraniti potovanje v Mehi ko, ki jc samostojna dežela s svojo lastno vlado, ki iij prvo besedo v deželi. Iz tega sledi, da gre vsak v Meh na svojo lastno odgovornost, dokler se ne povrnejo zi^t redne razmere.
Prohibicijaka predloga.
Albany, N. Y., 12. januarja. — Senator "Wilson je vložil danes predlogo, ki prepoveduje izdelovanje in prodajo opojnih pijač. — Sedaj jc le še malo upanja, da bi predloga postala zakon.
Angleške čete v Mezopotamiji.
London, Anglija. 12. januarja Tukaj se širi od dne do dne večja skrb glede usode angleških čet v Mezopotamiji. Od generala Charles V. Townshenda. ki naeeluje i 10.000 Angležem v Mezopotamiji, i še ni nikakih vesti, odkar se je Turkom posrečilo ga obkoliti v trdnjavi Tut-el-Amara.
ROJAKI POZOSt
Ser sam leto« nikakor ni mogo-ojejo, naj rojaki vedno gladijo m! 6e dobiti PRATDC is starega kraja, oposarjamo Tie oenjene rojaka m rojakinja, da naj pridno
Avstrijci in Italijai
Dunaj, Avstrija, 12. ^iuarja. Ob soški fronti je polož<^ieizpre-
menjen. Italijanska obstreljevala Tolmin gih vasi ob Soči. pa pravila. Avstrijski obstreljevali italij Goriei.
ja je lekaj dru-r.ničesar o-coplovei so tabor pri
LETO 1916
KOLEDAR
je razprodan irJfm v kratkem izšel v DRUGEM NAdSU. Zato prosimo rojake« ki so lotili koledar, malo potrpljenja, k# bo izšel drugi natis v PAR DNEjpL — STENSKI KOLEDAR smoAzposlali cenjenim naročnikom. aM ga kdo ni dobil, naj nam takoj mu odpošljemo drn-gega. W imamo na razpolago še par sto stjAkih koledarjev, jih radovolj' no pdyoDo rojakom. Kateri ga žele, naj ftan naznanijo svoj naslov.
Upravništvo GLAS NARODA.

___


GLAS NABODA, 13. JANUARJA, 191«.
"GLAS NARODA"
(Slovenie Daily.)
Owned and |Wbtt«bed by t be
•LCVENIO PUBLISHING CO.
(a corporation, t FRANK SAKS EH, President.
L11U1M BENEDIK. Treasurer.
Angleži so trdno prepričani, da: suša. Pozdrav Slovencem in Slo-iE« preskrbljenim sirotam. Ni čudne more nihče uničiti njihove go- venkam sirom Amerike. — Fran »o, da je Rusu vseeno, se-li vozi
Place of Business of the corporation
sdi] addresses of a bore officers: ttt Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City. N. T.
Ea oeio leto velja list sa Ameriko in
Canado.	.^3.00
M pol leta *................••• 1-50
„ celo leto ss mesto New York.. 4.00 „ pol leta sa mesto New York.. 2.00
m Evropo sa ?w leto..........4.50
... pol leta............2.55
„ „ „ ^et rt leta.......... 1.70
~t»LAS NAHODA" Izhaja rsak dan Isrsem*! nedelj In praznikov
-GLAS NARODA"
t"Voke of the People"! lasniiil every day except Sundays and
Holidays. Sntwrrlprti« yearly $3.00
spodarske sile, ker se razteza po Eržen, celem svetu. Sami pa nasprotnikom tudi ne marajo dovoliti ni-kakih prednosti, češ, da je blokada že staro zakonito in uveljavljeno sredstvo, ki ni nič manj elove-čansko, kakor je obleganje kake trdnjave, ki se jo tudi hoče prisiliti. da se uda vsled pomanjkanja živil in drugih potrebščin. Ta način. prisiliti sovražnika s stradanjem k predaji, je ravno tako v
V ruskem Turkestanu.
Spisal dr. Ivan Knific.
podnevi ali ponoči. Marsikdo, ki bi se podnevi dolgočasil ob nepreglednih planjavah, se vozi ponoči. Celo praktični Baedeker svetuje turistom, ki potujejo iz Petrogra-da v Moskvo, naj sedejo na večerni vlak, da so zjutraj že na cilju.
Za sosede sem dobil častnike, ki se jih v II- razredu vozi posebno veliko. Nosijo zelenkasto uniformo; sabljo so si pripasali na dolgo jermenje. S sopotniki malo
Adtrrti
DupUt bres podjri«« ln osobuostt se ne
pri<«WHiJeJo. Denar na} se blagovoli inCUJtll po —
M ( km'v Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro sLmo, da nam tudi prejšnje M> vaiitte naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln poAlljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
<e rvttlan H SI .	N«*w Tor* City
(Nadaljevanje.)
Stopil sem v čakalnico, kjer je tudi restavracija, in srkal vroč rabi, kakor oni, skušati se z na-[ čaj. Pihal sem v čašo, obenem pa
sprotnikom na bojišču. Nasprot- razmišljal, kaj — ---- ~ 1
nik se v tem slučaju ne more iz- poti. Kako bom govarjati, ker se lahko uda, če mi ni bilo mar hoče.	t kolodvorih se brez dvoma dobe tako vnemo bero časnike.
Angleži so trdno odločeni, pra-'ruske jedilnice in čajniee. Četudi' Ko sem se ustanovil na vrhnjem vijo sami, da bodo vstrajali do konca. Isto trdijo tudi Nemci. Oba naroda sta najsilnejša, vsak pri eni stranki. Angleži v gospodar- gospodari po srednjeazijskili pu- 1Aii sv°j sedež; ker pa so mu bile akem, Nemci pa v vojaškem oziru. ščavah. Solnee se upira v pesek, napoti moje noge. se mi je na-Iz tega se more sklepati, da bo vode je malo, deževja nobenega, smehnil: "Vi pa sedite kakor na vojna še dolgo trajala. Tudi če Tudi prebivalci so mi prihajali na aeroplanu.*' Prusak bi se bil raz-vzamejo Nemci Suez in Indijo, misel. V Turkestanu prebivajo koračil ter mi očital neolikanost, imajo Angleži še vedno druge ko- Kirgizi, Tatari, Turkmeni in dru- pa nii je stvar dopovedal na
TI
f
zgradili daleč zunaj v predmest-'nec se pred Rusom najlaglje iz-ju, najbrž s hvalevrednim name- kaže kot "avstrijski Srb". Sred-nom, da meščani ponoči mirno nješolske profesorje imenujejo spe in da železnica ne ovira pro- Rusi "učitelje"; "profesorji" so meta po mestu. Pred "stancijo" pa oni. ki predavajo po vseučili-se je utaboril štab izvoščkov, ki ščili. Ko sem mu pravil o svojem sprejemajo potnike z ogromno stanu, sem bahato pripomnil: "U prtljago. Le izletniki se poslužu- nas ja naziva jus pi-ofesor." Pojejo "konjke", tramvaja, ki ga pravil mi je slovnično napako: vlečejo mršavi konji; zveste ži- "Morate reči: Ja nazivajus pro-vali pa v novejšem času krepko fesorom."
izpodriva elektrika. Obširni trg Prostodušno, nekam zaničljivo pred kolodvorom je prva stvar, ki je govoril o nevednosti preproste-razočara navdušenega "globe- ga ljudstva. Pravil mi je, da so trotterja": ob suši prahu nadebe- v notranjih krajih, ko je stekla lo. ob dežju pa globoko blato. Ko- prva lokomotiva, mužiki (kmet-! lodvorska ulica je prav malomest- je) bežali od proge, ees: "Vrag na: dve vrsti nizkih, večinoma le- prihaja." Še desetletja so vlak senih stanovališč loei od cestne nazivali "čortophadja" (vozilo, snage in nesnage star, polomljen ki ga vrag peha) in se ncpresta-plot. Kdor koraka v mesto peš, že no križali, da bi jim hudobni duh kolne, predno dospe do središča, ne škodoval.
lonije po celem svetu in njihova gi mohainedanski rodovi, ki tuj- preprost način. Seveda sem se brž lov. moč n trpela.
Vsak '•gorod*' je namreč silno razsežen; ceste so zelo široke, v novejših mestnih delih popolnoma ravne; skoraj vsaka hiša ima vrt; mnogo je mestnih nasadov. Tudi ob glavnih ulicah ne vidiš visokih poslopij, imenitnih hote-monumentalnih vladnih pa
(Pride šc.)
Nemci in Francozi,
moč na morju vsled tega ne bi cetn najbrž niso prijazni. Če člo- premaknil in izgovarjal: "Iz vi-j lač; cerkve so si podobne kot se-
vek potuje sam, nima toliko po- «ite!r' (Oprostite!) Častnik pa je stra sestri; vse je preprosto, eno-'
Slabe nade.
V Lille je eksplodiralo municijsko skladišče. — Nemški letalci so obstreljevali Dunkirk.
guma, kakor ga ima, če potuje s zamaknil z tovarišem.	i"Ničevo!7'
V gosposki čakalnici se je na- Beseda "ničevo" — mi bi rek-bralo dokaj potnikov. Skoraj vsi li: "Nič ne de!?? — se križem Rušo pred odhodom pili čaj po ni- sij« sliši neštetokrat. Pravijo, da
4087 Cortlandt.
wUKUK
roko in pripomnil:[lično do skrajnosti, prazno, ne-	-• -,.>
V • Vi- . - Pariz, Francija, 12. januarja kam zaspano. Ne verjel bi skoraj, v . -	, - ,	-
, -	, ,	, "Jr rraneoski generalni stab poroča,
da si v mestu, ki steie trideset do i *	-	, n • ,
... - ,J'	J , * " ,. da sta se pojavila nad Dunkirkom
stotisoc prebivalcev, da tod biva i	, , -
; . , V : . dva nemška zrakoplove« ni zace-\semogoviu gubernator, da je ta- i * i i	. <2>. t
° &	' J 1 la metati bombe na mesto. Skoda.
_T . „ . . , . skem načinu "s limončkom", se- je "ničevo" značilen za Itusa. Če ko mesto sedež najvišjih uro vin Vsi časniki posvečajo dolge veda brež žgauj^ Strežniki teka. si------—« — ■>---« " >......
elanke in domnevanja pojasnitvi jo Q(1 luize do ^^
vprašanja: smemo-h pričakovati natakaHi ima;jo to
skorajšnjega konca vojne! Po uosijo ^roko belo obl
mnenju časopisov je upanja na suknji^ prepMail 2
skorajšnji mir le prav malo. P^a- Po obrazu ^ »m pQzn^ da nisQ laži 2 "ničevo". Če so koga za
vijo, da bi bd mir, ee.bi ga skle- pristni Rusii marveč Tatari. ki so prli in obsodili, reče brezbrižno: nih zdaj, več ali manj nekako po-
malen-
Gospodarska vojna.
------—------------.	" USIUiU
zaveznikov proti oboroženi pre- vlad v Angliji an Franciji, da se skvi ) moči Nemčije in njenih za vezni- nameravajo bojevati toliko časa, £etl ,ka uloga, ki jo igra dokler ne dosežejo zmage, jasno
. J1*. P^aš tudi one lu nemSke ostojanke. suaznosti, ki smo je vajeni v za- Na iču -tv 75 v Vrgonih so o: padni Evrooi. Ob deževju se vo- .. • ^ + i-i- i-i -. _	... u	se pa navzeli moskovskih navad "Ničevo." Z "ničevo" izgovarja1 z0 v i kar pogrezajo v blatu Vele- S ® ,raZSt^lll|1 Vellko 1111~
daljsano premirje, ker nobena vo- in jezika, -čelojek. stakan čaja! Rus lenobo, netočnost, počasnost.1 možni "gomdskoj golova" (žu-	skoda ^' Precejšnja,
jujoca se stranka ne more pri se- (strežllikf	£.aja!)>, zaklii,c Meščan je najel kočijaža. Ta se pan) si pač ne beli glave, kako bi	i'rau^a- iannar-'a-
danjih razmerah popolnoma dose- gosi Tatar sko£<i k sauiovaru in je napil vodke. Gospod ga ogovo- v občinskem svetu sestavil "od-ci svojth ciljev.	_	se odzove. «»Harašos!" (Skrajša- »i: "Izvošeek, ti si pijan." — bor za olepšavo mesta**: za snago
Države eetverozveze se ne mi- no iz "Harašo, sudar! (Dobro, go- "Ničevo." — "Zamudil si pol naj skrbi — "-orovoj" (poli-Va/na prikazen sedanje velike slijo na mir ker se Jim se ni po- spo<i!)- Tako venomer ponavlja- ure." - "Ničevo." _ "Tvoj cist). (V moskovskem narečju ki evropske vojne je uporaba gospo- sreeilo oslabiti sovražnika na no- jo natakarji koC.ijaii trgovski konj je staro kljuse." - "Niče- ga učitelji ruščine proglašajo me-darske g,le ene države na strani beni w štirih^ fron^Zatrjevanja uslužbeuei? p0sebno še v Mo- vo." — "Glej, padel si v blato,
ves umazan si." — "Ničevo." — Četrt ure pred odhodom vlaka Vozita se dalje. Kareta se ziblje »janska uloga, ki jo igra uoa.er ne uosezejo zmage, jasno pozvoni prviC> 2nameuje? da sme. z ene na drugo stran ceste. "Vozi lesko nadgospodstvo na mor- pnea, kakih misli so v Franciji in mo stopiti v kupeje- Nastane gne- pametneje!" opomni gospod voz-je skoro najvažnejši pojav in Angliji. Tudi Rusi se nočejo spri- ^ Nau^i ^ tako-le: Pokli- "ika. — "Ničevo." — Kje imaš se, da bo to tudi odločilno pri jazniti z mislijo o miru v seda- cal gem postrešeka, podal mu prt- ^ut ? Gotovo si tra izgubil." — voJni-	l"Jem trenotku. Nemčija Avstrija ,jago ter nar0eU. -Dmgi razred, "Ničevo." — Slednjič se prevr-
a položaj je tudi vzrok, zakaj in njuni zavezniki pa tudi nočejo na vrhuP» _ "Harašos'" in po- "^ta v jarek. — "Durak stari!" so se poslužili Nemci tako ne- *e mira. S tem, da so zmagali Av- stre^ek je	potnike, se razjezi meščan. — "Ničevo, ba-
r -anskih sredstev, da so začeli stnjci in Nemci na Balkanu, se st0Dil y c.edeu yoz odbral mest0 ran (gospod), ničevo!" se izgo-
poti ladi, bi ji
Nek Švicar zatrjuje, da grozi Nemčiji vstaja.
Pariz, Francija, 12. januarja.
-- ur-	—r- ----— ----------~ .	— -o- XX, u^uujna .uwmuv Si„ v prcu- I'ariSki list ••Matin" piše dan -
Pljati ^potniške in trgovske nismo prav me blize^ miru, preje «na vrhu-? priredil ležišče, in ko varja izvošeek. — Tedaj vzkipi mestjih manj snažna, kot bi si zjutraj, da je rekel nek Šviear. ki
se gospod: "Čort (hudič)
rodajnim, se nenaglašen <;o" govori skoraj kot "a", torej: gala-va, garadavoj; v južni Rusiji, in tudi drugod, se pa "o" sicer ne izgovarja tako čisto kot v sloven-j ščini. toda mnogo podobneje gla-' su "o" nego glasu "a". Čul sem. da tudi v šoli. posebno na jugu. učence navajajo k tej drugi izgovarja vi.) Celo ponosni Petrograd in častitljiva Moskva sta v pred-
Tnkajšnje časopisje poroča, da so izgubili Ncmei v nedeljo v Kampanji 25.000 vojakov. Med padlimi je baje največ Prusov.
Berlin, Nemčija. 12. januarja. V nekem muiiicijskem skladišču v Lille je nastala eksplozija. Poslopje razneslo.
Nemška artilerija je obstreljevala kolodvor v Soissons.
podmorskimi čolni, ne da se je vojna s tem podaljšala.
prej posvarili. Iz tega vzro-napeli tudi vse svoje sile in osti, da bi diplomatičnim pregovorili Združene drža-ro nastopiti proti Angliji, ki voli, da bi »z Amerike poši-»lago v Nemčijo potom nev-1. Zdi se, da bi bila
ih d< ;ija
I vse VSi
Po r: s.
Dopisi.
sem mu stisnil nekaj drobiža, se gospou: - ^on ^nuuie) vozim mi zahvalil: "Spasibo (Hvala)!" tebja!" — Odgovor: "Ničevo!" (Po knjigah uee, da se Rusi za-1 I^a beseda ima tudi pozitiven hvaljujejo "Blagodarju!" Ven- pomen. Mož, ki izgovarja to be-dar pa je ta beseda v navadi le *>edo, je energičen, neodjenljiv. med izobraženci; preprost človek Naj se izgodi, kar hoče, on vstra ja se zahvaljuje večinoma "Spasi- in vrši svojo dolžnost;,ne straši bo!")	, gu trpljenje in trud, ne omaje ga
Kdor je potoval po carstvu, bolest, ne starejo ga udarci usode, hvali udobnost ruskih železnic. "V tej besedici lahko leži liero-
New York, N. Y. — Slovensko
pripravljena, ugoditi	samostojno bolniško podporno
i zahtevam Združenih	društvo za Greater New York in Da ne pretiravam, navajam ber- izeru, največje samozatajevanje in j na papirju, samo da	okolico, ink., je pri svoji decern-1 liuski časopis "Die Welt auf Rei- pogum, ki žene naravnost v smrt. bi dobila njihovo pomoč ter do-	berski seji izvolilo za leto 1016 sen". 1911, str. 553, kjer Nemec V t°j preprosti besedi je skrita segla možnost odstraniti sedanje	sledeči društveni odbor: predsed-'piše tako-le: "Potujem vsako le-, velika sila ruskega plemena." t'ž koče, ki branijo, da ne more	nik Ivan Cerar, podpredsednik to; poznam nemške, avstrijske,' blago in živila v Nemčijo, vsled	Ignacij Zaje, prvi tajnik Vinko švicarske... železnice, pasem ve-česar trpi nemško ljudstvo in voj-	Zevnik, drugi tajnik Ivan Gerjo-j^o vesel, ko sedim na ruskem ska. Nihče ne more trditi, da po-	vieh. blagajnik Ivan Maček; nad- vlaku. Seveda bi bili kupeji lahko skus stradanja ni zakonito sre<l-	zorniki: Josip Pogachnik, Oton'važnejši, vlaki bi lahko vozili bistvo, dokler je naperjeno le proti	Cvetko vieh in Viktor Volk; bol- treje ter e manj časa ustavljali na'nili s kazaiskega kolodvora. Dva nasprotnikom m ne trpe vsled te-	niški odbor: za New York Alojzij postajali, vendar pa se nikjer ta- dni sem se vozil na vzhod, dokler ga drugi, ki niso udeleženi pri	Skrabar, Anton Kompare, Mary ko udobno ne potuje kakor v Ru- nismo prekoračili Volge in krenili
(Vošnjak, Na razsvitu. str. 159.)
n.
Po sibirski železnici.
Po "tretjem zvoncu** smo zdrk
vojni.	| Jazbec in Frances Potočnik, za siji. Sove bi nosil v Atene, kdor k Uralu. Ta del
Angleži so že ponovno pokaza- Brooklyn: Josip Felicijan, Matija(bi hvalil vzorne, sila udobne ku-'znani sibirski železnici- šele on
tujci želeli: prav čedna pa je čr- s<> Je vrnil iz Nemčije, tla grozi v liomorska Odesa.	j Nemčiji vstaja. Omennjeni Švicar
V ruskih mestih se pozno rav- rekel, da se vrše neprestano ve-najo k počitku in pozno vstajajo. liki *hodi, pri katerih govorniki Zvečer ob desetih še hodijo na ob- napadajo nemškega cesar j« in pre-isk. zjutraj ob osmih je po ulieah stolonaslednika. Baje se udeležuje še pusto in prazno. "Če greš v nekaterih takih shodov po 15.000 Rim, delaj, kakor delajo v Ri- 'Judi. Ponoči pa razdeljujejo raz-mu", po tem pravilu sem pozno J,e tiskane letake, v katerih zalite-splezal z ležišča.
Glede hrane se potnikom ni bati. Ne samo na večjih postajah so restavracije, še na majhnih so pri-
vajo mir in napadajo vlado. Nesreča v jeklarni.
h. da mislijo vstrajati pri svojih Cvetkovich. Helena Kompare in<pcje I. ^ n. razreda, kjer dobi kraj Volge, vzhodno od Samare, naertih. kako uničiti notranje go- Mary Judež; arhivar Josip Pod-jvsak potnik brez doplačila ponoči se "sednjeazijatskaja željeznaja kakor tudi zunanjo boršek. — Kot se sliši, namerava ležišče in kjer vlakovo osebje s doroga" odcepi od sibirske in o-
potniki vljudneje in post režij i ve-, brne na jugovzhod.
spodarst vo,
trgovino Nemčije. V ta namen se prirediti društvo v soboto dne 4. poslužujejo svojega velikanskega marca t. 1. veliko plesno veselico brodovja, ki *e drugače ne more v Beethoven Ilall v New Torku, dejansko udeleževati vojne, ker Waukegan, BI. — Zabavni veje nemško brodovje dobro skrito, čer, katerega je priredilo Sloven
v,- * - - -	- Phoemxville, Pa., 12. januarja,
redih "butet"-s čajem in mrzlimi _ • , . ' , , , • a-r, ■ t - . i	Ker se je utrgala neka ziea se le
jedili. Zanniialo me je, da koseke	■. , T . ,	.. .
„, . - , , , V. T prevrnil nek kotel z rastopljemm gnjati. peeenke ali klobase s kru- .	, -	,	^
j n ■	. .	. , . zelezoni na skupino delavcev ter
hom Rusi zaznamujejo s pristnim -	, - -. , • , ,
. i., . i	'}	je bilo kakih dvanajst zelo nevar-
nemskim buterbrot . N a iste vi - . -	,. . x
•v. , . .	' . J . , no ožganih. Mnoge, ki so hoteli u-
liejsi slovanski narod je privzel	, -	,
. ,	. J f . bezati pred ognjeno maso. je do
celo kopo ge rman iz mo zlasti v hite,a teko(,a kovjna ter jjh Z(l]o
pro me m in vojaštvu. Kraj kolo- nevapno ožl?ala.
dvora se postavijo se branjevci s Kotel v katerem se je nahajale proge pnpada kruhoin. Sa<ijem, mesnino, sJanino. kakih 5Q fon rasto ljeiietra želc.
«/.ntei - win nn. ločenimi puškami; kot pnaeo pro- .. - _______ ' .v ,
, - . .* . . *. ' J. K za, se je prevrnil nepričakovane dajajo zjutraj toplo mleko, sicer
je ravna kot pa marsikje, koder| Pozno v noč smo zapuščali 3Io-gospoda.ri višja kultura. Res je, skvo. Po kupejih je kmalu vse u-da v svetem carstvu ni vse tako, tihnilo; vsakdo si je uredil poste-|kakor bi moralo biti; kar se tiče Ijo in se prepustil spancu. Brleči S pomočjo svojih obsednih kolonij sko pevsko in dramatično društvo cen ih in udobnih železnie, bi si sveči sta senčili spalnico. Na ^spešuo zasleduje svoje cilje in "Ljubljanica", se je izvršil nad marsikatera kulturna država za-| vzhodnih progah je razsvetljava
vse pričakovanje. V različnih go- padne Evrope brez pomisleka vze-«e jako preprosta. Ko se stemni,
»i je doživela doslej skoro same Poraze na suhem s strani NemČi-Je.wma vendar na morju še ne-om^|no moč. S tem, da so popol-
liom
vorih se je vedno le poudarjala ideja za Slov. Narodni Dom. V ta namen se jo izžrebal kanarček s
la za vzor staro matjuško Rusijo."
Slovenka mi je pravila v Vladi-
uničili nemško trgovino na kletko, katerega je daroval tajnik kavkazu, da je potovala v domo
!u?.rjl\*n so onemogočili Nem- Nar. Doma in ki je prinesel 13 do t1?} ^^oz Živil in drugih potreb- larjev 35 centov čistega dobička, sein. so\^09egii velik uspeh. Au-( Obenem pa je naš rodoljub L. Lr. ^rleži mi«ij0) dokazujejo to po- še s klobukom med udeleženci naročila o »» mirih v Nemčiji radi kolektal 14 dolarjev 22 centov, pomanjkanj jn draginje živil. | Za Slov. Nar. Dom so še darovali Angleška^ k£ je v gospodarskem štirje rojaki vsak po 25 centov za
vino. Tožila mi je o neudobnih kupejih po avstrijskih železnicah
prinese sprevodnik v večje vozo ve po dve, v male oddelke pa eno svečo in jo pritrdi v svetilki nad vrati. Ob taki luči ne i^oreš brati — -za časopise in drugo berilo je itak podnevi dosti časa; nadležno
in je pristavila: "Iz dna srca sem svetilko dremajoči potniki zastro zahvalila Boga, ko sem zopet sed- s platnom. Sicer pa v treh, štirih
la na ruski vlak.'
Glavna udobnost ruskih vlakov je — postelja, ki na njej zlekneš
\	*	» •	|	-	-	•	r-----m J ----- —J ^J-------
•>ziru najmo^nej^ jn najbolj sa- opeko ter J. B. $1 v korist N. D. svoje ude, nemoteno zaspiš in po-una. DOuiama rJ I eirAiitM ta.	/1im^4rQ -vi o iiAfvn f Pnlro vi_ ' XivrnX •• -1.. J. 1.1 ____i.* _1 *__1. *
mostojna, po^^ tlldi gvojim za-
veznikom, kfibi drugače morda omagali v go^>0(iarskem oziru.
Slavna društva, na noge! Pokaži-j čivaš v jutro, dokler se ti zljubi.
te, da se zavedate, da je ideja -za. Sedežem so dali kot naslonjalo __	Slov. Nar. Dom koristna in da se steno, ki se dvigne ter pritrdi z
rudi po vojni	<jelati tako. mora prejkoslej uresničiti! V ne- J močnimi peresi in palicami; spo-
Tako se je vsaj i»raZfi predsednik deljo 16. t. m. pa vabim vse delni-jdaj ("vnizu") nastane ležišče in angleške trgovska zbornice Wal- Čarje, da se seje zagotovo udele- meter višje drago ("na vjerhu"). ter Runeiman. Ta	<ja bi že, ker imamo nekaj važnega na Taka ležišča prirede tudi ob ok.
pomagala po vojni tudi Nemčiji,'programu. A^si v M. Slanovo dvo-jnih. Na večer se cel voz pretvori ker ne marajo, da bs trajala tam rano ob 9. uri dopoldan! — Paveli v veliko spalnico. Domačin pri-predolgotrajna revščiaa> vendar Bartel, tajnik.	(nese s seboj mnogo posteljnega
na tak način, da ne bi trpela od tega nobena .zavezniška država Med vojno pa hočejo doi^j nem. ške zunanje trge ter zbolji^i raz_ iskovalno delo in vzgojo prihajajočega roda, da ne bodo v bodoče od Nemčije, pred vojno dobivali mnogo
kov, ki jih niso znali ixde
Graas C^eek, Utah. — Razen' perila; saj 'bo v istem kupe ju sta-ene družine in enega samca ni tu-jnoval morebiti nekaj dni. V zakaj nobenega Slovenca. Delavske padnih gubernijah si more vsakdo razmere so precej ugodne, vendar[Za 50 kopejk (25^) izposoditi pone svetujem zaenkrat ec nikomur steljo: žimnico z rjuho, zglavje in viani hoditi sem za delom. Zelo nerodno odejo. Dohodki od izposojene o-
so je za nas, ker si ne moremo z drq/ prave se stekajo v preskrbovalni ga. Velika vas se je razpoložila po gim pogasiti notranjega ognja sklada železničarskih vdov in si- širni ravnim, da se vidijo zdaleka
urah sveča dogori; vzhajajoče solnee oskrbi novo razsvetljavo.
V zgodnje jutro je v kupeju nastalo vrvenje. Sprevodnik je bil zaklical: "Rjazan!" Več potnikov je izstopilo v tem gubemij-skem mestu, ki šteje okrog 40 tisoč duš. Odhajajoči tovariši so nas vzdramili z ropotom, še bolj pa "nosilščki", ki so tekali po vozu in znašali "čemodane" (kovčege). Po končanih operacijah smo preostali zadremali znova. —
Ruska gubernska mesta, kako so enolična, naravnost dolgočasna! Na brezkončnih potili križem earstva sem si jih nekaj ogledal. Podobna so si kakor jajee jajcu; kdor je videl eno, pozna vsa dru-
kakor « srtudenčnico V tukaj- rot. Če
i dobro počiješ, iz-'samo zvoniki pa zelene cerkvene dobao delo t farat strehe. "Vtkati" (kole&m) so
pa razne sadne sokove, znane kot "kvas". Nera z vajeni želodec dobi na tak način obilne in cenene hrane; gospoda pa obeduje v jedilnih vozovih.
Po zajtrku sem listal v ročni knjižici. Moj sosed, stotnik, me nagovori — nemški. V osrednjih gubernijah, v domovini pristnih Moskalov, se redkokdaj čuje nemška govorica. Razložil mi je. da je po ruskih gimnazijah nemščina obvezna, da jo pa po končanih študijah dijak tako pozabi kot latinščino; on da je bival dalj časa v baltiških garnizijah med nemškim prebivalstvom, pri čemer se je dobro naučil "govorjit po nemjeeki". Kasneje so ga premestili v Kazan ob Volgi. Vojaščine se je naveličal, prestopil bo k upravi; upa. da v nekaj letih postane "u jezdni j ispravnik", nekak okrajni glavar; če bo srečen, bo končal kot gubernator. Govoril je zelo samozavestno, dasi ni kazal posebne izobrazbe. Čudil sem se, da v Rusiji častniki prestopajo v civilne urade: stotnik pa me je poučil, da se to dostikrat zgodi ter da bivši vojaki bolje napredujejo nego civilisti.
O Slovencih ni vedel ničesar. Govoril sem mu, da smo rodni bratje Hrvatov; tudi teh ni poznal. Šele, ko sem mu dejal, da je hrvatski jezik isti kot srbski, se mu je zasvetilo: "Vi ste torej avstrijski Srb!" in postal je še prijaznejši. Rusi kaj malo poznajo slovanske narode, izvzemSi Srbe, Bolgare, Poljake
iz zraka, vsled sreča še hujša.
česar je bila ne
"Persia".
Washington, L). C., 12. januarja. Avstrijska vlada je sporočila ameriškemu državnemu departmentu. da je bila glede potopa parnika " Persiauvedena stroga preiskava. Avstrijski odposlanec Zv.iede-nek je rekel državnemu tajniku Lansingu, da se ni v bližini onega mesta, kjer se je parni k potopil, nahajal noben avstrijski podmorski čoln. Združene države ne morejo torej dognati, kdo je odgovoren za katastrofo.
Iz Rusije.
— Iz Črnovic poročajo: — Begunci. ki so imeli priliko biti navzoči pri carjevem obisku v Besa-rabiji. pripovedujejo o preganjanju ljudstva vsled policijskih odredb-v varstvo carja. Mnogo oseb jc bilo interniranih.
Bombardiranje Jakina.
V smislu zadnje vladne odred bo je smelo italjansko časopisje o bombardiranju Jaltina prinesli samo kratko uradno poročilo. Italjanskemu časopisju je tudi neznano se potop]jenje provijantnih ladij in italjanske male križar be v Adriji.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za, "(Has Naroda" in knjige, ka kor tudi sa vse droge v našo stroke spadajoče posle. Jenny lini. Aik. ta obollea: Mihael »rare- culi.
San Francisco, Cal.: Jakob Lov&Ln. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtz, Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Louis Caste] lo (The Bank Saloon).
Walsenburg. Colo.: Aut. Saftich. Clinton, lad.: Lambert Bulskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rudman. Woodward, la. in okolieo: Lukas Pod brega r.
Aurora, IU.: Jernej B. Verbifl. Chicago, III.: Frank Jurjovec. Depue, HI.: Dan. Badovinac. La Salle, III.: Mat. Komp. Joliet, II).: Frank Lauricb, John Zaletel in Frank Bambich.
Oglesby, IU.: Matt. Hribernik. Waukeffan, III.: Frank PetfeovSek In Math. Ogrtn.
So. Chicago, I1L: Frank Cerne ln Rudolf Požek. Springfield, 111.: Matija Barborlč Chcrokpe. Hans.: Frank ltežisuik. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm.
Kansas City, Kans.: Peter Schneller. Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Martin Kos.
Ringo, Kans.: Mike PencU. Calumet, Mich. In okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kobe.
Manistique, Mich. In okolica: Frank
Kotzian.
So. Range, Mich, in okolica: M. U.
Likovifh.
Aurora, Minn.: Josip Fužina. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrlch.
Uuljit, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. M. L. Kapsh, Jos. J. Peshel ln Louis M. Perusek. Eveleth, .Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. YeseL Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn. In okolica: Joe Ada mleh
Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont: Math Urica Red Lodge, Mont.: J- KoprivSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulln. Goivanda, N. V.: Karl Sterniiia. Little Falls. N. Y.: Frank Gregorkfc Cleveland, Ohio: Frank CSakser, J. Marinčič, Chas. Kariinger, Jakob Resni k in John Prostor
Barber ton, O. in okolica: Alois Ba-laat
Kridsc-port. O.: Frank Iločevsr. CoMinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain. 0. in nkoliea: J. Kum3e. Youngstown. O.: Ant. Kikflj Oregon City, Oreg.: M Justin. Allegheny, Pa.: M Kiarich. .\mbridKe, I*a.: Frank .laki?e. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Rraddock, Pa.: Iran Gt;rm Bridgeville, Pa.: Hudolf PlcterSek. Burdine, Pa. in okolica: John Ker-žišalk.
Canonsburg, Pa.: John Koklleh. Conemau^h, Pa.: Ivan l*ajk in John Zupančič.
Claridge, Pa.: Anton Jerina. Broughton, Pa. in okolica: A. Deo--ar
Darragh, Pa.: Dragntin Slavic. Dunlo, Pa. in okolica: Josip Snhor. Eiport, I'a. in okolica: Frank Tre-
nec.
Forest City, Pa.: K. Zalar in Frani Leben.	•
Farell. Pa.: Anton Valentlnčifl. Fitz Henry, Pa.: F. Gottllcher. Greensburg, Pa. In okolica: Joseph Novak.
Irwin, Pa. in okolica: Fr. DemSar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la lohn Polanc.
Luzerne, Pa. In okolica: Anton O->w)lnik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schnlta, Monessen, Pa.: Math K.Ikelj. Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshs
I. PodvaSuik, I. Magister ln U. R. Ja-kohieh.
Steelton, Pa: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph Škerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Seme ln J. Peter-neL
Tooele, Utah: Anton Palčič. Winterqnarters, Utah: L. Blaslcb. Black Diamond, Wash.: G. J. Paren ta.
Davis, W. Va. In okolica: J. Broslch. Thomas, W. Va. in okolica: Frank
Kocijan in A. Korenehan. Grafton, Wis.: John Stampfel. Kenosha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Heronlm SvetA. West AUIs, Wis.: Frank Skok. Rock Springs. Wyo.: A. Justin, VaU Stalich ln Valentin Marclna. Kemmerer, Wyo.: Jos. Motoh.
"i- A. ^
SAN ATOGEN
DOBROTNIK CLOYESTVA
KRI ! Dosežejo oni, ki se zdravijo MoČ ! 2 evropskimi zdravili, ker so Zdravje ! najbolja. Posebno Sa-natogen je pravi čudež za vse bolehne. slabotne in slabokrvne. 21.000 zdravnikov ga priporoča,po celem svetu. Dobiva se pri nas, (Dom. Lekarna), kakor tudi druga garantirana zdravila za i Želodčne bolezni, ner-voznest, revmatizem, prehlajenje. spolne bolezni, zdravila za pridobitev možke moči in za vse druge bolezni.
S temi zdravili smo pomagali veliko rojakom, tako lahko tudi vam, ako se obrnete na nas. Na vsa vprašanja damo mi točna pojasnila o boleznih in zdravilih zastonj!
S tem si prihranite denar in pridobite si ZDRAVJE.
Priznalna pisma pričajo o tem jasno. Naročila se izvršujejo strogo zaupno. Pisma naslovite tako:
J. F* Dolenc, Bos 819 Milwaukee, Wis.

GLAS NARODA, 13. JANUARJA, 1916.
f
Slovens ko
0=
podp. društvo
svete Barbare
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
InkorporinuM dne 21. jtaitrjt 1902 t driin pMUurhuia.
GLAVNI URADNIKI i
•>a&M*lAlk: JOŽBJT PBTEBNRL, Box OS, WWoek, Pa.
I j>od predsednik: KABOL ZA I, AR, Box 547. Forest City, Pa.
LL podpredsednik: LOUIS TAUCHAK, Box 836. Rock Springs. Wjo.
rajnik: JOHN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa
n UjUlk JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, P».
SUxUaik: MAHTIN MUHIČ. Bo* 537. Forest City. Pa.
' -».it«*ne.< JOS IP ZAI*AR 1004 Nortb Chicago 8U Jollsv 111,
FRHOVNI ZDRAVNIK-.
4 VASTla lVao. eoo Chicago St, Jollsl. 111.
NADZORNI ODBORI
IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Plttaborgk, Pa. I nadxomJk: JOHN TOBINC, Box 822, Forest City, Pa (1 nadzornik: FRANK PAVLOVClC, Box 705, Conemaagli, Pa. <T! udsornlk: ANDBEJ SLAK, 7713 Isslor At®.. Cleveland. Okl*
POROTNI ODBOR I
^rsdMHlulk: MARTIN OBBEŽAN, Box 72, Bast Mineral, rmmm 1 porotnik: MARTIN 6TEFANČIČ, Box 78. Franklin. 1 porotnik: MIHAEL KLOPClC. S28 Darson Avs^ K F. D. 1, tmn Osld. Detroit. Mlsk
UPRAVNI ODBORI
rredMdnlk: ANTON HOCBVAR, R F. D. No 2, Box 11%. Bridgeport O
I	opravnlk: ANTON DEMŠAR, Box 135. B rough toil. Pa.
II	eprarnlk: PAVEL OBREOAR, Box 402, Witt. 111.
Senje zemlje proti temu razdrtju ....'pometali svoja srca proč! Eni so!
Jaz Imam pravico! Zaukažem ti: — deli na tisto prazno mesto krom-Pridi: — da te vidim *e enkrat in da pil% drugi kamen. — Ali je tvo-moje materinstvo u k lese obraz tre
Dopisi naj ss pošiljajo L tajniku I'
P. O. Bex
«aty.
DralmsM glasilo: ILil NAROD A.*
tjega. Sicer bo jrroza krivice vo obličje!
To pismo je zadnje! Čakajo te utri-; pi mojega materinstva, čakam te jaz od Boga ih»stavljena —
nerazdružna.
Vsa tri pisma je poljubil in potem jih zmečkal in stisnil v pest, krčevito, pridrževaje sapo. ko da bi liotel iztisniti v kapljicah vso bolestno vsebino in namočiti svoje prsi v pekočino — ko da bi hotel udušiti tisto, kar se ne4 da udušiti. ki je tako neizmerno kot reka tam zunaj, ki neprestano drvi naprej, naprej. . Vsaj ta da bi prenehala! ....
Izpustil je pisma na tla. pa jih zopet z naglo kretnjo pobral, ko bi se bal, da so žerjavica in se užge slama. Držal jih je par trenutkov v roki in ni vedel, kam z
pir.
; ja žena mlada ? njcgo-, Anton je gledal v zarasli obraz, kot bi gledal v praznino, in se tre-
sel. Zastokal je znova, kot pod prašaš?
Zastokal je zopet in varno za sopel, kot bi ga zbadalo v prsih.
— Ali je daleč tisti kraj? Ali je bolj neizmeren, se bolj bolesten kot ta reka. ki je ni konca?
Če je daleč tisti kraj, — v-
tezo.
—	Gotovo je mlada in lepa, a? In rada se imata? Sami sfčki in rožice? Ona te ne bo čakala. Ubije se iz same ljubezni! Uničiš se tudi ti .... A? Ali pa bo izbirala in umrla za jetiko. Morda pa te popolnoma pozabi ....
Še bolj drobno je mežikal in se še bolj nesramno smehljal z ostro zarezanim smehom krog usten, ki je bodel, kot z ostro pilo. Anton se je sklonil pod odejo, kot bi hotel zakriti tresljaje telesa, in glas mu je žalostno zvenel.
—	Bodi tiho .... Prosim te .. Saj ne veš! ....
—	Kaj ne vetu? Vem in vidim, njimi. Podržal jih je nad plame-|da sem zadel. Še drugo poznam nom sveče. Zubelj jim je obliznil ki jih mori tisto.
Klic žene.
France Bevk.
boja. je plapolala in delala dolg umazan dim in svetlobo, ki je po-j. mala na stenah in se zlivala v ^nil pogleda od~ poraslega o-
robove in utisnil črno, smrdeče znamenje ....
Umaknil je hitro papir, ugasil tlenje .... Potem je pritisnil pisma na obraz in jokal s tistim jokom, ki stiska v prsih in nima solz in ne glasu — le rahlo ječanje, kakor umiranje.
To — par minut. Potem je — zmašil pisma za srajco, zvil se v kot in jokal kakor prej ....
—	Kaj je?
Sosed se je zbudil. Njegov porasli obraz je mežikal v bledi svetlobi in iz oči je gledala duša ki z malomarno kljubovalnostjo vse prematra. z enim udarcem, dobrim ali zlim ....
—	Kaj je?
Anton je pogledal in se je u-
strašil. Nehal je stokati in ni u-
m rak.
Globoko sključen, s čelom, kakor bi ga hotelo razgnati. je bral
braza. kot bi mu s tem hotel očitati. zakaj ga moti.
Ti si čuden! Kaj ti pomaga?
baraki so ležali, trud-) . .	, . ., , . . ,
, . mar« po blatni ee-j VS;1 P1Sml; Bral ^ tdio, dasi je Mar je nam drugače ko tebi? Tu-
, , . i,	- . I gibal z ustnicami, da bi dal vse-
• •_'!< nega (Mi«'\a. viseče- r. . , . rT, .
i. . • bini poudarka. Tuintam ie pri m • na utcz. Kazmetam, , 1	.
11 i	-	i katerem stavku obstal, kot težko
J- n. ograjeni s pisa- ...	. *
. , , i ,	obložen voz na klancu. Polglasno
»mi. pod > zglavjem o .... . ..
■	: je časih poudaril stavek, da se ie
no. irlasno s|w»- *' ... 1	,	*	,J
I ustrašil samega sebe, pa bral da-
li tr
, j.- čulo r ta tam gin eval, fluunenj ah torbo, obleka, pu-iio. Skozi okna ni primarne noči toliko svet-elovek razločil novec
di mi nismo tu doma! Z žalostjo si ne pomagaš. Jaz si ne -bom ne z žalostjo, a z begom še manj! Ali misliš na beg?
Anton ga je gledal še bolj ne-. premično ko prej. Kad bi bil spo-J'" "*; ,	, „ . _ . znal, če se mu tovariš roga. Me-
kot bi si , Natacno, ko da hoee slediijo	je iu govoril polglasno, pri-
<la m-	pretehtati do dna, premi-
sliti jo in shraniti trajno v srce.
ilrgavanj
rek
► šipe so bile kap-• le/nihke postaje j uali iu tupatam drugega pa nič e, odda I jene par nje reke pa ne-
ki le šumi tako veiio-i>qčiio? Vsake stvari nn*e ; š»- ura se izteče zvije — reke iu nje-ja pa ui konca .... j sr je bil sklonil lin s»- vsedel. Pomaknil io v kot in posiusal.
Poslušal je šumenje je tiščalo na prsi — s svojo neskoučuo-j»- pri vil pod brado. tiš«'*al troje pisem in ra. ledenega.
tako neprestano?
nun
Ko se je zganil, se je zganilo tisto v nedriju in «jra ranilo s svojo mrzloto.
Dragi moj! Vesele jmzdrav«- iz žalostnega sr-«-a ! «V l>i mo^la. bi ti zavpita jrlasiie-| j«' <«I viiiarja in reke in Kroma: Dra-ci moj. IhmH vesel! — ko vem. da si žalosten kakor jaz. Kj«* so najine misli? Kj»- je najina poroka? Vse to, kar je bilo, vse to, kar pride?
Jaz nisem tvoja ljubica golobica, jaz setu tvoja žena ! Ali misliš name ta trenotek? Jaz mislim nate skozi luč in temo. skozi kamen in zrak! — .laz te vsak trenotek objemi jem: Ali lnri dolgo? — Kakor dolga laora biti pravzaprav večtnmt? Vse so enkrat iztoče .... O. da bi mogla jaz z dt»-ma ! Visoke gore, široke vode — kje -t«-? 1'rosi — in pridi! Oaka te hiša in okna te čakajo in vrt in —
tvoja žena. Ural je drugo pismo:
Ljubi moj mož: V zadnjem pismu — hvala zanj ! — ^i bil ti s svojo temno ura v jo iu svojo dobro dušo. Tvojo sapo sem čutila,
neumno.
reki
IUO're| k" sem brala pi«iuo in tvoj ]»ogled.
j bi
\ si trdno spijo. Z«ra-podrsal po vlažni ste-co. Četrta s<- mu je ri/.gal je svečo in gle-neek. Kot svetlo oko, t ljubezen! j neprestano, ne
ki
Bledi obraz, s črnimi brki in /umišljenimi, temnimi očmi, z ustnicami, zarezanimi v žalost, se je ozrl po baraki. Vs*' križem sama izmučena telesa. Pogrnjeni so eni čez glavo, drugim se vidijo visoka, trda čela. tretjim brki in grenke |h)teze krog usten. Kili so poiiii blaženosti, sanjajo .... Nekateri malomarni .... Nekdo tam zadaj stiska pest in stoka. — Odeje se dvigajo J>od globoko
Tresel se je po vsem životu. Ne vsled mraza, saj je čutil vročino. Celo lasje so se svetili. Na roki so se mu poznale žile, burno de-
lz uednja je vzel pisma in se sključil globoko v dve gubi. Gledal jih je strmo: tri pisma, napisana / vijoličasto tinto in malimi črkami, v gostih vrsticah, vedno gostejših in z vedno drobnejio pisavo. Nekatere črke celo okin-čane z rožicami *iu pikami.
Gledal jih je, ko da mu ni do vsebine, ampak kakor da je našel na njih obliki to. kar mu ugaja, ko da vidi na teh črkah roko, obraz, srce iu dušo osebe, ki je bila pis&i*----
Tovariš, ki je ležal polet; uje-(pa, ae je zganil, ae obtyil iu spal
tajeno.
—	Na beg mišliti je Ti ne dajo dopusta?
—	Nc! — je rekel zamoklo Anton in se zjrrabil za srajco: papir je zašumel, nekaj ledenega ga je speklo.
—	Ne? Vidiš, vedel sem. Ne zamerim ti. da si prosil. To ti zamerim. da nisi vedel, da imajo oni s seboj dom m ljubezen in službo in skrb. Ti imaš pa vse drugje. Oni ne vedo zate; to ni njih dolžnost: imajo dovolj drugih, bolj plemenitih dolžnosti. Tvoja dolžnost je. da ti veš zanje in jih ne nadleguješ. Sploli pa: ali ni mnogo bolje, da vojak misli na meuažo ko na dom? Če je menaža dobra, sem vselej vesel, in kaj me briga dom! Ko menaže zmanjka, mi je pa vseeno, četudi pride konec!
Sosed je utihnil. Anton je tudi molčal. Nekdo je zaklel v saujali. drugi se je prevalil stokajoč na drugo stran. Keka je šumela, šumela ____Zdelo se je, da ob ste-
ne, na okno pluskajo valovi. Uazpela sem roke in objela — nič! _ Kaj te tako muči, da vidoma
X1 b,lo!	,	. hujšaš? Imaš hišo? Ženo? Tudi
Moja siiutila te j»ozdravlja. moje, . .	.	- .„j-
,	, , . , . ,	jaz imam hiso, in zeno tudi----
■saljeao dostojanstvo zene t<- kl^e^,: J Vse je prazu«»! Ljudje, ki hodijo jui-
je prazuo
uio: prazni, prazni v dn« sre! 1'ra-ziiti j«- vejevj«- in zrak in solia. Vse lM»r»ui )mmI to praznoto, ki straši še v večerni molitvi in v nočnih sanjali.
Xa vrtu je vzel nekdo kol, ki je |M»dpirat roži*. Sneg je ]>adcl nanjo in se je zlomila. Ali t»oš hud?
fv zmanjka olja luči, ali ni dobro, da se lia 11 je? Jaz nasproti tebi nisem vanVvala s plamenom. Prosi, naj je skala, naj je vihar, odmer mora dati. Vsjij en dan! Trenutek*
Tvoja Marta. Ko je bral tretje pismo, se je zgrabil za prsi in pridušeno stokal:
a	Dragi Anton!
Vsaka beseda — solza. Trpiš? — Se črke so čudno upognjene in temne. V srcu čutiš l»olečino ln -v glavi tesnobo? In moja bolečina in tesuoba, ki Jo vem sama?	(
Ne puste? Ali si vprašal, če so skala ali vihar?
l»a. naj ti ne pišem več o tem? Ne bom se mučila v lastno muko! Torej, navadne stvari: — Ne veš, Janko in žena — saj ju jtoznaš! — sta se hotela ločiti. ]>a jima oblast ne pusti. Zakaj neki ne? On jih ima jietdeset. ona pa nad štirideset. Ali zato. ker se ne ljubita? Ker sta stara? Ker hočetp prostovoljno?
I-očitev je dovoljena samo s silo. mladim ljudem, ljubečim srcem? Vse: vprašaj, vprašaj .... Jaz sem ženska in tega ne razumem. Ali razumeš ti? Kje je sila zakramenta?
AU nimam pravice, da te pokličem Is dalje, ja*. tvoja žena, nerazdružna, in da prebije« ti do mene Jeklene go-je uboj. rop imetja, opoato-
Anton je bil navidez nevoljeu. Kad bi sam vedel za vse, sam nosil ....
—	Če imaš hišo: poslopje in zemlja te bo čakala. Služba tudi. In žena? Ali je mlada? Če je mlada in gosposka, je sitno. -Jaz imam postarno, zastavno, ki me je imela rada in me zmerjala. Kaj pravi? Čaka me in dela za žive iu mrtve. Če bi hodil dvajset let bi me čakala in delala, in ko bi se vrnil, bi me sprejela, kakor da sem hodil dva dni: le ozmerjala bi me ne. Vidiš, to je žena! Če me ne bo nazaj, se bo omožila, če bo hotela. Zemlja bo ostala. Nič me ne skrbiČe mi bo hudo. s" bom sam pomagal, da postane že na vdova ----
Čudno se je posmejal skozi oči, ko je to izrekel. Anton je gledal srepo in začudeno, bolestno. Po tegnil je odejo nase in zastokal. Veter je butnil ob steno in deževne kaplje so udarile na šipe kakor da bi bil kdo zagnal pest peska v okno.
Zdelo se je, da reka šumi v sunkih, v groznih, neprestanih sunkih. Anton se je upogibal pod sunki, kot pod palico.
—	Ti imaš gotovo mlado ženo. ki ti piše lepa pisma. Navadi jo, naj ti piše o polju, koliko pisčan cev ima koklja, ee se teliček dobro redi in ne o srcu. Ti ne bos rabil srca! In če ga nosii s seboj, ti bo počilo, preden pride« do kon ca svoje poti. Kdaj smo ie drugi
pa sami ue vedo. kaj. če bi jih vprašal; take vidiš ponoči temno senco, pa ne veš, če je okleščeno drevo,_človek ali kažipot. Ti nisi edini! Če kon čaš, ti bo bolje! ....
Anton je gledal pozorneje in ti ščal roko na prsi. ko da brani iz bruhu svojih misli, da ne bi mogle na dan. Zdelo se mu je. d?
sosed prav govori----Besede sr
se mešale ničd šumenje valov ir pijanile ko vino.
—	Lahko se zgodi, da te ženr tudi popolnoma pozabi. Zaka" ne? Smejala se bo za drugimi i-obupa. Ženske imajo to lepo na vado. Misliš, da ne vem? Neka — blaznost je to. Vse mlade in lep' ženske so blazne. Ko se boŠ vrnil te bo gledala: Odkod pa ti? ...*.
—	Tiho! Tiho! .... ne govori — Polglasno, bolestno, odločno j< presekal govor in zasopel. — Ti ho! Ti ne veš in ne moreš vede ti! Vidiš vse, a skozi motno ste klo, vse v obrisih. Saj ne vidi barv, ne vonjaš vonjav, ne čutil trpke oblike, ki reže v meso: zat( govoriš površno, kakor gledaš po vršno! Tu imam tri pisma, gorka pekoča .... Do srca so mi^ priž gala, do možganov .... Ti nt moreš vedeti!
Sunkoma, kot jc šumela reka je to pravil. Sosed se je zamisli in pri tem je imel gorko besedo.
—	Bolan si! Pojdi k zdravili ku! Prosi za dopust in dobiš ga Glej! Potem ozdraviš tudi na — srcu!
—	Danes sem ga prosil. Ne da'.
Sosed je mežikal in pol smehljaje, pol pomilovaje zrl na tovariša sključenega poleg njega.
—Otrok! Daleč ali nedaleč ! — Smrti ne uideš! Pa kaj se tega bojiš? Vrzi pisma v stran--—
Neumno je! Saj ti nisi zato!--
Glej tistega tam-le. z veliki brki, ki spi z odprtimi usti. Ta je bil že tam! Ubijal je sebi v veselje. Se hlače ima krvave, pa ne od lastne, krvi. Ali spi kaj manj — brezskrbno? Ali ima težko vest? Tudi jaz jih moram nekaj, preden izdahnem sam! Ljudje imajo v sebi željo po krvi. ki spi, potuhnjena skrita. O, tudi izobraženi, učen i ljudje! — V vojni plane na dan in se napije! .... Parkrat se zasadi bajonet, zagrgra kri! ....
—	Tiho! ____ Prosim te!____
Ti mučiš .... mučiš!
Tiščal je roki na ušesa in se sklonil. Še mižal jc. Besedam in šumenju reke ni zatisnil ušes... Nekatere stvari so vseprodirne in vsepričujoče.
—	Kaj? Si ti boljši? Človek ima mržnjo do tega, do onega, do lastnega očeta magari. To mržnjo Sloveka proti človeku opere kri. Poteiu je človek kot očiščen .... Nikdar ne taji. da nisi bestija! — Samo bestija s predsodki. Strahopetna .... Ko boš videl bajonet pred seboj, čutil pritisak od za-
laj — a?---Ne? Ne? Če
imaš izbirati med dvema smrti na, ali ni bolje, da izbereš junaško mesto pasjo? A?
Skoraj izzivalno se je režal "n nesramno. Postal je glasen. — Smehljal se je skozi obrvi in gle lal na venomer zročega tovariša, s kratkimi, mrzličnimi gestami, ki ?o se odzivale notranjosti.
—	Saj ne treba, da delaš ravno z veselja. Človek je lahko omamljen. Na koncu ne ve, kako da je bajonet krvav — .
—	Ah! Ah! Pusti!
Mahnil je z rokama, kot bi hotel nekaj odgnati od sebe, kar se ne da odgnati, in pri tem je zakričal :
—	Ali! Ali! Pusti!____
Potem se jc stisnil še globoke-
je pod plahto.
Po baraki se je zganilo.
—	Kaj je? — Oglasil se je nekdo iz kota.
Brkasti vojak se je dvignil:
Rekel je. da sem zdrav — zdrav.
kot vi vsi in da me pošljejo n? I	— Ali ne bo miru?
bojišče. Na bojišče, mesto domov.	— Kaj vpije?
Saj ni, da bi rekel: en teden! Ne!	— Sem mislil, da gori. pa je —
En dan! Pol dne! Par ur! Če jt pol ure, bo v tej pol uri pol živ ljenja iti drugega pol življenj? dam vojni. Saj ni, da bi se bal ja me s križem na vrhu .... krogle"
udarca s puško----kosa železa
Toda posloviti se moram. Se en krat! Potem, potem mi je vseenc Koliko prošenj ! — a vsaka odbi ta! Trikrat sem prosil za dopust Nič! Bolan. Tudi nič! Navsezad nje, če bi mi ne bilo do tega, df grem domov, bi me to rnoralr streti. Toliko časa sem gojil že ljo, jt> negoval, zoril. a vsakokrat mi je izpodrsnila v bolečino. Prvikrat me ni bolela tako hudo Drugikrat je bila želja bolj vroče in močna, da bi morala biti usli šana. Ne! Tretjikrat! Četrtikrat Poleg tega posmeh, trpke bese de. Jaz nisem vajen tega! Ja; sem navajen ljubezni! Samo en? prijazna beseda! Samo ena usli šana prošnja! Kaj bi dal zanjo!
—	Ti si otrok! Mati te je pre-rada imela!
Postrani je gledal nanj in del roki pod glavo. Ta. je bil res — otrok. Stiskal se je pod rob ode jft in trepetal, majhen, žalosten obupan ko črna not* ....
Potem je bila za trenotek vse tiho. Globoka, trudna sapa spečih. Šumenje reke, kot bi se zaganjala ob vejevje, viseče ^ nizko nad vodo. Vršelo je .... Še pod streho nizke barake se je čulo vršenje ....
Anton je za trenotek poslušal ves plašen in se nehal tresti.
—	Ah! Tako čudno mi je!----
Jaz vem, da tega ti ne moreš čutiti, kar čutim jaz! Vsak korak, vsaka kretnja hoče tja, kamor srce. Vse od prvega Gne se vrši proti volji mene samega. Kot bi kdo spuščal kamenčke v moje prsi; —
kamenček za kamenčkom.......
Nekdo "me je oni dan neduhovito označil za puntarja. Puntar mora biti krvoločnejši kot vojak, jaz
luč.
—	A? — je zamrmral vojak, ki se še ni zdramil in ni vedel, za kaj gre.
—	Nič! Nič! — Zakaj si tako kričal? — Sosed je bil hud!
Anton je tiho sopel in slišal vse nerazločno.
—	Luč ugasnite! Mir!
—	A? — se je zopet oglasil iz polspanja vojak, ki ni vedel, za kaj gre.
Anton se jc plaho dvignil izpod odeje iu upihnil svečo; rdeči stenj jc še par trenutkov zažarel. Obsedel je v kotu in ni šel več pod plahto. Poslušal je šumenje vode ....
Nekdo je zamrmral v polspa-nju, par stokajočih dihov, šum slame in zopet vse tiho, razen so-penja.
Sosed se jc parkrat obrnil, za-kašljal. kot bi hotel nekaj reči, in potem molčal.
—	Zakaj le šumi reka tako neprestano ?
Zamolklo šumenje v sunkih jf bilo skozi stene. Tolklo je na ušesa. možgane. Prešlo v žile in v prsi. Skozi celo telo mu je plala reka s svojo neskončnostjo in — brezobzirno silo in mrzloto.
—	Da bi razumel njen jezik!
Grmadila je kamenčke in skale. Ni mogla pogasiti tistega žara v očeh. v zavesti, v srcu in v nedriju. Se bolj je žarelo. Ko se je zgrabil za prsi, je zašumel papir iu se zganilo tisto mrzlo, kot — kača.
Vse je spala, utrujeno .... Še tisti s krvavimi hlačami .... Ta
gotovo -nima žene! — Pa____kaj
jim je smrt! Brez vsake želje in ljubezni! Že z naslado umirajo!.. ---O. žena!
Zgrabil je za srajeo. Zlomilo ga je na kup. Jokal je brez solz. tiho, da bi ga nihče ne slišal____
-Še reka sme šumeti____
Stokal je kot človek, ki umira.
noč. Držal je z roko za srajco tisto mrzlo ko gad gladko pisanje.
Našli so ga v gozdiču nad cesto Nerodni cerkovnik mu je celo enkrat zvonil. Vojaki so ga pokopali v bližini. Grob so zabrisali s prstjo in rušami in listjem.
NEMŠKE ZRAKOPLOVNE BOMBE.
Nemški vojaški letalei so se začeli pripravljati na spomladno letalsko vojno. Posebno veliko zanimanje so obrnili na zračne bombe in na pripravno orodje za metanje bomb iz zraka.
Kakor je razvidno, so sklenili Nemci, da bodo napadali v bodoče iz zraka ter bombardirali sovražne postojanke. Jfa novih letalnih strojih-dvokrilnikih, ki jih imajo Nemci, se nahaja voditelj zadaj, njegov opazovalec pa spredaj. Pri nogah opazovatelja se nahaja potrebno orodje, ki jc pritrjeno k letalnemu stroju. To orodje sestoji iz treh vdolbin, ki imajo podobo gnezd in v katerih se nahajajo bombe. Vsaka bomba je v svojem
posebnem oddelku ter ima posebno vzmet, s katero se more spustiti bombo, da pade iz letalnega stroja. To orodje more gledalec naravnati ter obratovati z nogo s pomočjo posebnega pedala. Kadar hoče, oprosti gledalec bombe ter jih spusti, da padejo navzdol, nakar omenjena gnezda zopet napolni z drugimi bombami.
Kar se bomb samih tiče. so o-premljene s posebnim malim aparatom na vrlin, ki sestoji iz malega vrtilnika in iz zažigaluika. Ko pada bomba navzdol, se začne vr-tilnik vrteti in zažge o pravem času zažigalo. Vse potrebno jc ukre-njeno, da se ne more užgati bomba še takrat, ko se nahaja bomba še v rokah onega, ki jo izpusti.
Pristanišče v Reniju.
Iz Bukarešte poročajo: — Pristanišče v Reniju popravljajo in razširjajo vojaki, tako da bo mogoče na več krajih naenkrat vkr-cavati. Mnogo vlačilnih ladij v pristanišču je dobilo lesene strehe, med njimi tudi dve ladiji z rdečim križem.
gCENIK KNJIG^
,/yf	katere ima ▼ zalogi
'( SLOVENIC PUBLISHING CO.
\\
82 CORTLANDT ST. NBW YORK, IV. Y.
POUČNE KNJIGE:		Revolucija na Portugalskem	—.20
Ahnov nemško-angleški tol-		Senila	—.15
mač, vezan	—.50	Stanley v Afriki	—.30
Berilo prvo, vezano	—.30	Sherlock Holmes,	
Berilo drugo, vezano	—.40	3., 4., 5. in 6. zvezek po	r—.80
Cerkvena zgodovina	—.70	Sveta noč	—.20
Domači zdravnik	—.50	Srečolovec	—.20
Evangelij	—.50	Strah na Sokolskem gradu,	
Fizika 1. in 2. del	—.45	100 zvezkov	$5.00
Katekizem vez. veliki	—.40	Strelec	—.20
Katekizem vez. mali	r—.15	Sanjska knjiga, velika	—.30
Nemščina brez učitelja, 1.		Štiri povesti	—.20
in 2. del, vsak 50c., oba	$1.00	Tegetthof	—.25
Občna zgodovina	$4.00	Vojna na Balkanu, 13. zvez.	$1.85
Pesmarica, nagrobnice	$1.00	Zlate jagode, vez.	—.30
Poljedelstvo	—.50	Življenja trnjeva pot	—.50
Popolni nauk o čebelar-		Za kruhom	—.20
stvu, vezan	$1.00	Življenje na avstr. dvoru ali	
Postrežba bolnikom	—.20	Smrt cesarjeviča Rudolfa	
Sadjereja v pogovorih	—.25	(Tragedija v Meyerlingu)	—.75
Schimpffov nemško-sloven-			
ski slovar	$1.20	SPILMANOVE POVESTI:	
Slovenski pravnik	$2.00	1. zv. Ljubite svoje sovraž-	
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20	nike	—.20
Slovenska pesmarica, 1. in		2. zv. Maron, krščanski	
2. zvezek vsak po	—.60	deček	—.2»
Spisovnik ljubavnih pisem	—.40	4. zv. Praški judek	—.20
Trtna uš in trtoreja	—.40	6. zv. Arumugan, sin indij-	
Umna živinoreja	—.50	skega kneza	—.25
Umni kmetovalec	r—.50	7. zv. Sultanovi sužnji	—.25
Žirovnik, narodne pesmi, 1.,		8. zv. Tri indijanske pove-	
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50	sti	—.30
		9. zv. Kraljičin nečak	—.30
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE		10. zv. Zvesti sin	r—.30
KNJIGE:		11. zv. Rdeča in bela vrt-	
Baron Trenk	—.20	nica	—.30
Belgrajski biser	—.20	12. zv. Korejska brata	—.30
Beneška vedeževalka	—.20	13. zv. Boj in zmaga	—.30
Bitka pri Visu	-.30	14. zv. Prisega huronskega	
Bodi svoje sreče kovač	—.30	glavarja	r-.30
Boj s prirodo	—.15	15. zv. An gel j sužnjev	—.30
Božični darovi	—.15	18. zv. Preganjanje indijan-	
Burska vojska	—.25	skih misionarjev	—.30
Cerkvica na skali	—.15		
—.'Jo —.20 —.60 —.35
—.20
—.20
pa najbojazljivejšega dejanja ni- ki se je že odločil sem sposoben. Ce .prosim, prosim trepetaje in že naprej vidim: ne bom uslišan. Bolan, nimam poguma, da bi se naredil bolnega in se morda hlinil ko nekateri drugi... Zrel sem za kroglo .... Poleg tega ta pisma .... ta tri pisma .... goreča ! Samo pol dne?
. a ne more s sveta .... teže m teže, glo-bokeje, bolj žalostno,'zlomljeno -
Dvignil se je hipoma in obul čevlje. V spodnji obleki se je pri-tipal do izhoda. Ko je stopil na piano, ga je objel dež in suiaenje reke. — — Bežal je od nje; V
I
Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov Don Kižot
Dobrota in hvaležnost Fabiola
George Stephenson, oče železnic
Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Izanami, mala Japonka Jama nad Dobrušo Jaromil
Jeruzalemski romar Krištof Kolumb Kaj se je Makaru sanjalo? Leban, 100 beril Maksimilijan I. Marija, hči polkova Malomestne tradicije Miklova Zala Mirko Poštenjakovič Na divjem zapadu, vez. Na jutrovem Na krivih potili Na različnih potih Naseljenci
Na valovih južnega morja Nikolaj Zrinski O jetiki
Odkritje Amerike, vez. Odvetniška tarifa Prihajac
Pregovori, prilike, reki Prst božji Bandevons
—.20 —.20 —.20 —.20 —.45 —.20 —.50 i—.20 —.20, —.20 —.25 —51 —.20 —.60 —.30 —.30 —.20 —.20 —.15 —.20 —.15 —.80 —.30 —.30 —.25 —.20 —.25
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger
Pri puščavniku Raztresenca Starinarica Idealna Tašča
RAZGLEDNICE:
Newyorške s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	/--03
ducat po	/-—.25
Z slikami mesta New Yorka^
■L
—.33
po
Album mesta New Yor s krasnimi slikami, m^
ZEMLJEVID^:
Združenih držav, maj"
veliki	/
Balkanskih držav / Evrope, vezan Vojna stenska m^P8 Zemljevidi: NeV York» Colorado, Illinr^t Kansas, Montana, O*"0' Pennsylvania, Mir/Befota; Wisconsin, WVoming in West Virginia Z"1 vseh drugih držav pe> Avstro-O^81" mali
veliki vezan Celi sve*
Velika/stenska mapa U. S. na -drugi strani pa celi
SVl
—.10 —.25 —.15 —.50 $1.50
OPOKBA: Naročilom je prilt Ži to vini, pofitnl nalcaaniei, ali poitn cenah še TraJhmana,
Hiiiaii 11 in i
—.25 —.10 —.50 —.25
$1.50
denarno vrednost, bodisi v go-lamkah. Poštnina je pri vtefe
v
GLAS NARODA, 13. JANUARJA. 1916.
Jogislovuiski
g) :
43
Kstsl* JtttflBtS
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA, GULVHT UliDVIS]
rndMdnik: 7. A. U&X, NZ CHmj Wff 4 M H ■
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, 112 Sterlin« Av«., Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VSHOVHIZDRAVNIK:
Op. MARTIN IVEC, 000 N. Chicago St., Joliet, HI
NADZORNIC:
ZUNICH, 421—7th St., Calumet Mich. FBTER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Bur dine, Pa. JOHN VOGRICH, 444^-€th St., La Salle, HL JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O,
POROTNIKI:
fRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St.. Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 80S— 6th St, Bock Spring«, Wyo, • PORENTA. Box 701. Black Diamond. Wash. m
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTHL, od druitva tr. Cirila tn Metoda, IUT. 1
Ely. Minn.
LOUIS CHAMPA, od droit v a St. Srea Jesusa, ltev. My Minn.
fOEN ORAHJEK, st, od drufttvš Slovene«, Iter. H4, By Min«
Vsi dopisi tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi d en ar« > ^oiiljatve, naj se pobijajo na glavnegrs, tajnika Jednote, vse pri loCbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov M a« hod* •tttlo.
Drultveno glaaflot "OLA8 NAHODA"
MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTo
za mesec november 1915.
500.00
	Dohodki:
1.	464. >2
»>	441>4
3.	217.07
4.	136-34
• i.	•♦0.66
6.	«.♦:{.17
	451.M
11.	s 1.42
12.	1-4.41
13.	161.70
14.	75.71
15.	219.54
i«.	178>2
17.	59.1(1
18.	499.90
1!>.	262.39
J.	1
•JI.	1 -2.42
	214.'HI
*»-	318.52
	133.00
L * •	131.10
	
	1 >5.33
:«).	4*2.7 *
31.	243.75
	1 43.87
	22l.O!»
35.	15.3.21?
	338.11
37.	640.r6
38.	12-1.17
	190.45
40,	
41.	75.51
42.	177.40
43.	110.10
44.	139.44f
4.'».	1*7.46
47.	177.93
4f».	141.72
v.l	57. f« TT i M
lil,	
	212.06
1*4.	135.11
\_ _	106.86
\	103.26
	127.33
	98.53
61.\	105.74
«>4. \	14.51
64». \	145.67
68. \	1G4.00
6U. *	v 111.34
70.	46.21
71.	>.230,81
7*2.	V»7.98
75.	%75
76.	•V.6S
< t.	
7*.	209*-
7!».	17.3»;
81.	4>.3*
ti'j.	163.7«A
83.	73.80
84.	166.00
85.	155.85
>♦»	47.81
87.	49.00
88.	77.49
89.	120.78
90.	62.18
92.	74.18
94.	260.27
99.	121. 40
100.	58.07
1.000.00
2.000.00 "J. 100.00
343.90
1 .000. oo
1.000.00
.>00,00
1.000.00
Izdatki:	
107.00	107.00
5S9.67	10S9.67
30.00	30.00
29.00	29.00
243.57	243.57
132.(H)	132.00
93.00	f»:?.00
17.(XI	17.00
>8.00	88.00
445.00	445.00
13.00	1:1.00
165.00	165.00
97.00	1.097.00
174.00	17 4.(K)
54.00	54.00
85.00	85.00
S7t>.00	rvTO. 00
35.00	35.00
177.00	177.00
31.00	31.00
138.00	138.00
!I7.<)0	«>7.00
92.00	!>2.00
132.64	132.64
244.00	2.244.00
30.00	30.00
361.23	2.761.23
20.00	20.00
85.00	85.00
7!».00	7 [>.00
49.00	49.00
51.00	51.00
17HJ0	17.00
28.00	371.90
157.00	157.00
54.00	54.00
10.00	10.00
10.00	10.00
42.00	1.042.00
80.00	80.00
50.00	50.00
:U).00	30.00
55.00	55.00
--	1.000.00
68.00	68.00
10.00	10.00
104.00	104.00
15.00	15.00
32.00 14.00 «1.00 17.00
4:3.00 49.00
23.00 146.00 33.00
1.032.00 14.00 63.00 17.00
43.00 48.00
23.00 646.00
33.
101.	57.45	
103.	138.95	— 74.00 74.00
104.	4S.74	— 42.00 42.00
105.	104.10	— 74.00 74.00
106.	112.14	— 17.00 17.00
107.	33.10	
108.	55.99	^ — 9.00 9.00
109. *	61.44	čisti*._____jžt'... ^JL ■
110.	107.36	
111.	132.47	1.000.00 — 12.00 1.012.00
112.	32.72	— 22.00 22.00
114.	210.69	— 43.00 43.00
116.	76.56	— 18.00 18.00
117.	36.43	
11S.	30.48	— 17.00 17.00
119.	19.96	
120.	32.88	
6.	34.00	Vrnjena bolniška podpora.
12.	10.00	Vrnjena bolniška podpora.
45.	10.00	Vrnjena bolniška podpora.
—	150.00	Obresti na Fulton County, 111. do
		januarja 1. 1916.
—	45.00	Vrnjeno ojd Ind. Ins. Dept.
Skupaj 14. 340.40		12.243.90 6.338.11 18.582.01
Prva številka znaei številko društva;		
druga	znaei svote	vplačanega denarja:
tretja	znači smrtnino;	
četrta	znaei koliko se je izplačalo podpore in poškodnine;	
peta pa koliko.so		člani posameznih društev skupaj prejeli.
		GEO. I>. BROZICH, gl taj.
Med dvema stenama.
Spisal Nar te Velikonja.
(Nadaljevanje.)
III.
Popoldue so odnesli otroka iz. hiše.	1
Atlolf je ves**! to naznanil lili. Ida jo jokala, kef mu je hotela nest i "Vožnjo po železnici".
—	Ti si neumna! — je zadrnil nad njo. — saj ne zna še brati'.
—	Naj se pa nauči!
Ker je še vedno jokala, jo je pustil. Xa klancu je pasel Matilj-kin Drejč ovce. Razcapani in za-nr mar jeni dečko je ležal na zemlji in dvigal nogi* v taktn. Mati je služila pri Podlakarju in priredila gospodarju sina. ki je tmli pri njem služil in živel. Xi bil ravno priljubljen med posli, zato je mati tem bolj garala, da je potolažila gospodinjo, ki je nad njo delala vedno strupen obraz.
Divje je bil prepuščen same-j nni sclii in pa božjemu vetru, ki mn je pihal skoz razcefrane hlače do kože.
Ko je prišel Ailolf k njemu, se mu je smejal naglas že odda-leč. skočil je pokonci in se bil ob kolena.
boš
privezan, kajne? j«' z roko zibanje in
—	Zdaj
A j a, aja !
Oponašal se smejal.
Adolfa je zabolelo sredi srea, izpustil je skorjo iz rok, ki jo je hotel vreči jaiijčkoin. in onemel.
—	Ali boš zibal?
To vprašanje je Adolfa mučili do smešnosti. Pa se je liitro spom nil.
—	»Saj so ga nesli proč!
Kakor kamen se mu je odvali
lo od srea nekaj težkega: pred stavljalil si je Bajtarieo, ki ga je nesla iz hiše. Bil ji je hvaležen.
Drejč se je prijel za bose palce naredil kolo in se zavalil po trati Potem je prezirljivo vprašal:
—	Kje je pa mama
—	Leži!
Njegov obraz se je hudobno smejal, vstopil se je nato pred Adolfa in se je bil ob kolena. Ko ga je premeril od vrha do tal, mi jc Adolf pripeljal zaušnico.
Drejč je ni vrnil, ampak ga meril spet zauičljivo od glave dc pet in od pet do glave. Sedel je nato na kamen iu se režal naglas.
Adolfu so hotele solze jeze iu togote zapreti grlo. Obrnil se je, da bi odšeL Ko je skočil čez zid na njivo, je Drejč zaklical porogljivo za njim:
—	Ti si še neumen! Ne razumeš ničesar!
Adolfu je zakipela krv, pripomnil se je, da bi vrgel kamen,, pa ga je izpustil, ko je Drejč porogljivo in krohotaje zavpil za njim:
—	Aja, aja! -— Nazaj nesejo! — Mama je - bolna njega!	.*'	' - \
Nato ni mislil. Trudno mu je postalo v glavi. Šel je proti domu; ko je vstopil na dvorišče, sta prišli skoz vrtno leso Bajta rica in Ruparica v važnem po-menku. Bajtariea je nosila na rokah pogrnjeno dete. Ruparica si je svečano brisala nos, ujela dečka in mn stisnila v roko piškotov.
—	Zdaj smo pa nazaj prinesli Lojza! — je hitela v množini in ga pogladila po Čelu.
Ofcstal je, pomislil hitro, zdrobil piškote v pesti m jih vrgel
vo-
lišču. Zbežal je za vogal iu obse del nepremično. Za hip ni bilo misli v glavi, nato je mislil na Drej-ea in Bajtarieo.
—	Zakaj so ga prinesli nazaj ? — je vzkliknil dvignil roke in zalučal kamer, v debele orehove veje. da je padel zelen sad po tleh.
Ni mu dalo o!stati na mestu; i< zle je po sinrecevju in borovju. Solnee je padalo za goro in med vejami je predel v pajkovi mreži solne en žarek, bežal po lestvicah iu nitih na vrh pa nazaj. Stric pajek je zadovoljno sedel na sredi in gobal z nogo. kakor da si snaži čevlje.
Adolf je lezel dalje, ognil se pajku; veja ga je udarila po čelu. Obstal je iu jo zlomil.
Zaslišal je hihetanje in sme ^ za Gričkom. Stekel je po stezi navzgor. sklonil se na roke in leze i po štirih dalje. Ko je prišel na vrh se je skril med travo za skalo h: pogledal čez.
Ob rži. tik blizu njega, sta stala močan fant in sosedova dekla Roža in se poljubljala
Adolf je dvignil roke kvišku iu zakričal. Vroče mu je postalo vkopal je svoj obraz v travo in zaihtel.
Smeh za ržjo je utihnil. Nista se ozr«u. ampak Roža je privzdignila krilo in zbežala ob rži po travi . da so pod njeuo boso nogo šumele kresnice in lošč. Fant je krenil s klobukom na očeh na pot.
Ko sta izginila za vasjo, se je Adolf zavedel, v duši mu je bila -praznota brez dna. Oči so bile solzne, trepetal je iu čutil, kako aiu v glavi kljuje in tolče.
Zdelo so mu je. da se je nekaj istrgalo v njegovem življenju; sani pred seboj je čutil strah in grozo. Dvignil se je in naglo zbežal proti domu. Preden je vstopil v sobo, si je obrisal oči.
Sultan mu je prišel naproti: Adolf ga je udaril, da je pes zacvilil in ga pogledal žalostno.
Deček je naglo vstopil; v dru gi sobi so gostili botro Ruparico, zato je šel k mami. Nezavedno je iskal pri nji rešitve in miru.
Tema je bila v sobi, luči niso prižgali. Otipal je skrinjo, potegnil maminio roko in tiho zaše-petal:
—	Mama!
Zdramila se je, zganila z roko> zaslišala glas m ga pobožala pc licu.
—	Kaj je?
Pomolčal je. iskal vprašanje ki je že sedelo na jeziku in zahtevalo odgovora, ter zaječijal:
—	Zakaj sta se poljubljala?
—	Kdo?
-r- Ne vem za oba!
Zatrepetala je njena roka na glavi, prsti so nežno objeli brado, ko je vprašala-*
—	Ali si jok*il? Zakaj pa ?
—	Ne vem!
V njem se je širila praznota.
Občutek dveh mrzlih sten, ki s razmikata in liočeta razgnati sr ee, mu je ležal v prsih, da je čutil v vstih okus po apnu in steklu.
—	Kje si videl?
—	Na gričku!
—	Ali nisi poznal?
—	Nisem obeh, samo sosedovo deklo.
Stisnil je njeno roko.
—	Zakaj sta se poljubljala?
Zasmejala se je trpko, razumela na pol, kaj hoče, več pa je sfu tila.
—	Rada sta se imela najbrž!
Adolf je pomislili Tudi sam je
imel mamo rad, tudi njega jo poljubljala, vendar je čutil, da je razlika. V čem in zakaj, tega ni Nj
lala, preletel je vse zaključke in spet vprašal:
—	Zakaj si pa bolna?
Roka je spet trepetala. Obmolknila je in pomislila. Čutil je, da nekaj prikriva, čutil je njeno zadrego, spoznal po roki. ki ga je nežno stisnila k postelji. Zato je čakal.
—	Prehladila sem se, — je izrekla počasi, glas ji je trepetal in prsti so se umaknili njegovemu lieu.
Zapazil je v njenem glasu trepet; slutil je, da mu ni povedala čiste resnice, zato je pritisnil nji no roko na lice in slovkoval:
—	Ali nisi radi Lojza ?
Prijela ga je z obema rokama
za lica. posmejala se in ga . pot eg nila k sebi. Poljubila ga je na visoko čelo.
—	Kdo je to rekel ?
Spomnil se je, da mu je bilo
prepovedano hoditi z Drejčem, osvobodil se je njenih rok in zlezel nazaj na tla.
—	Mi-slil sem! Drejč je rekel! — je pristavil tiho in skesano. Zajokal je njegov glas. sree mu je bilo pričakovanja in zahtevalo rešitve.
Zadel je z nogo zibelko ob skrinji. Isti hip je otrok zavekal. Mami so omahnile roke. oster sunek je čutila pod srcem, da se je naslonila nazaj.
—	Pokliči koga, Adolf!
Dečku je padlo v sree kakor
kos mrzlega jekla. Vse je bilo tiho v trenutku tako blizu že. ves tisti neznani svet bi bil pred hipom zagrabil v roko kmalu in razumel s srcem. Zdaj je vse zbe zalo izpred njega in pred njim je bila le prazna groza.
Šel je iz sobe, na pragu jo zadel zamišljen v Bajtarieo, ki je nesla lue in juho, in prevrnil cilinder petrolejki: vroča juha je štrknila Idi na obraz, ki je nesla za njo velik kos kruha in lonec mleka v desnici, v levici pa "Vožnjo po železnici". Med glasnim jokom je padla ob zibelki, 41 Vožnja po železnici" so je kopala v mleku, na knjigi pa je ležal prevr-njen lonec brez ročice. Ida je tiščala palec v ustih in jecljala.
—	Zdaj bo pa Lojz brez večerje !
Adolf je zbežal iz sobe. Zunaj je bilo jasno, zvezde so blestele
nad vasjo. Rimska cesta je raz-prezala svoj pas nad vrt in hišo. Večernica je migljala nad hribom še. Mir je bil povsod, le v dolinici-je lajal pes. troje oken je bilo razsvetljenih, ki so mežikala tu pa tam zaspano in nagajivo.
Prvič v življenju se je čutil nesrečnega.
Mrzel poletni zrak mu je dolu o del, legel je na rosnato trato, težko mislil, iskal in mislil. Polagoma so se začele misli zapletati, postave so dobivale dvojen ob raz. Ko ga je teta Viea poklicala ob odhodu botre Ruparice, ni več slišal.
—	Kaj mu je daues? Da bi le ne bil bolan!
Prevrgel se je v spanju: Ma-tiljkin Drejč ga je spuščal po vrvi v prepad; vrvi je zmaujkaio. nazaj ga ni mogel potegniti. — 'Krčevito se je držal za travo, ko so ga našli. V liee je gorel razburjenosti. na čelu so se mu spri-.jemali potni lasje.
Položili so ga na posteljo in prekrižali.
Ida pa je razlagala novemu državljanu podobe, ki jih je imela v "Moji prvi čitanki", in se jezila nad njim, ker jo ni poslušal, ampak začel vpiti in se jeziti z nakretnženim čelom.
—	Ti si trmast! — mu je rekla in šla užaljena od zibelke.
Ko so mami povedali, kje so našli Adolfa, se ji je pooblačilo čelo, zbadajoča misel je švignila na spodnjem koncu srea kakov šivanka ; sree ji je občutilo slutnjo gronkosti in bolesti.
Drugi dan je šel v šolo.
V preddvoru so čakali že otroci. Okoli Matiljkinega Drejča se je nabrala gruča otrok in. s prstom kazala na Adolfa.
—	Zdaj bo moral zibati! — je padla rezka beseda, ki je ni slišal. Med gručo je nastal f*meli in tiho šepetanje. Ko je prišel med nje. so začeli vsi gibati z rokami in peti v taktu:
Tuta liina, tuta na, svet* Urban je pasel kravce do poldan; Brezo zgubil, Cade nej, prišel -r6ik. je snel obej! Adolf je pobledel. zardel in
spet pobledel, dvignil kamen in ga prvemu vrgel v čelo. Deček je zajokal, ko je začutil kri na glavi; v tistem hipu je stopil učitelj med gručo, prijel Adolfa za rck«> in ga temno pogledal.
Adolf se je stresel razburjen i a in.-jeze, stisnil ustno med zobe in gledal v tla.
Ko so oduiolili, ga je učitelj po klieal.
-— Zakaj si vrgel kamen?
Adolf je molčal in gledal srep.i v tla. Če pove. si je mislil, se bodo smijali iznova vsi, tudi u« i-telj.
—	Povej !
Adolf je molčal, v sobi je bil molk, da je bilo slišati muho na oknu.
—	Pojdi klečat >■
Takrat je dvignilo dekletec roko v klopi in zapelo s tenkim glasom:
- Dražili so ga!
Adolf se je ozrl in videl sosedovo Lenčko stati v klopi.
—	Kako? — je povprašal učitelj.
—	Norčevali so se! Dekletce je zardelo in drsalo v zadregi z roko po klopi, da je imelo vse nrste črne.
* — Povej!
—	Sram me je! — je zajeelja-la polglasno in povesila glavo. I"-čiielj je bil v zadregi, potegnil je v roko preko čela in ukazal:
—	Sedi!
Lenčka je sedla in sočutno gledala Adolfa. nato jc iztrgala pe-pirček iz zvezka in napisala z velikimi Črkami:
"lenobo j so I>oma povem jaz Zakaj si klečal Z Mano pojdeš Domov. Čeh očes Lenčka."
—	Daj naprej! — je šepnila boječo. — Adolfu daj!
Sošolke so se m>muzale nagajivo in listek je romal iz roke pod klopjo v roko. Zadnje dekletec ga je vrglo proti Adolfu. Padel je predaleč: Lovrečev France se pripognil in ga dvignil. Takoj je završalo med klopnvj. da je Lenčka pisala Adolfu. Dekletec je rdelo. Adolf je gledal v tla. pisal račune na skril jat i tablici in se ni ozrl ne na levo. ne na desno.
Kmalu nato je krožila karikatura med fanti: dva sta se držala pod pazduho iu stopala pod širokim dežnikom.
(Dalje prihodnjič.')
SL0VENSK0-AMER1KANSKI
KOLEDA
za. leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. »—. Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov.
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. •— Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi, — Smešnice. — Oglasi.
Slike:	-	Jg^,,
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. —• Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelahdgr Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopiiu Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v GalicjjL^ Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Xta4"
vjavstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fron-'ItL — tfeinek avstrijskih granat v Zagradu. —Ameriški podmorski čoliu —» ^Vojni arsenal v Belgradu, katejfega so -Avstrijci razdejali. — Fort štv. ttj pred Przemyslom, katerega so Nemci zav2|^S^z)bajonetnim naskokom.'—^Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogjted na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. —"^Avstrijske prednje straže v Rusiji — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem.
—	Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje,
SLOVENIC PUBLISHING COJ
82 CORTLANDT STREET,
NEW YORK, N. Y.
QLAS NABOPA, 13. JAKUASJA, 1916,
Stenograf Franjo Magdič. 1
Kakt
lada (1803 i aprobirala predlože- stenografije v Pragi, in je naravni ji učni načrt za stenografijo in no. da se je potem v svoji jugo-! meno vala izpra&e valno komisijo slovanski teoriji držal bolj češkega to stroko. j>U-vilo dijakov-ste- ga vzorea. Drugo razliko pa je -r s.ni) /. poročali, j«- dne nografov se v desetih letih iskati v sredstvih, kako sta hotela 1 i- i	i li'l.'i v Sofiji Slove- dvignilo od 137 na 815. Za vse to v stenografiji uveljaviti nase na-
i.. Anton l4« /ei»šek. profesor ste- zaslužno delovanje je "Stenograf- rodno edinstvo. Bezenšek je želet, notri alij«-. Kljub t< uit da je bil .sko društvo Magdiča ob 2oletniei naj bi naša stenografija ne bila le /»lo / i !u/, n mož. s,- ga je časo- njegove hrvatske stenografije čim najbliže češki, ampak tudi ko-|»i>j«' ob njegovi > nrti primeroma imenovalo za svojega častnega likor le mogoče vsem Jugoslova-malo spominjalo. Umsko leto je člana.	j nom ista. Leta 1876. je pisal:
pi i'' I»1 ■ 11 dr. Krati li< v *"Zvo- Magdič pa je gojil tudi sloveli- "*Ako piše n. pr. Slovenec sloven-nn " ra/pravo o drugem Slov eneu. sko stenografijo, V II. letniku ski s stenografsko pisavo po ua^i sti Mujjrrafu. Kranju Magdieu. Ker 4'Stcnografa"	—1*3) je pri- metodi, more iz napisanega citati
tir-'* ta ra/prava v splošnem tu- občil svoj načrt slovenske steno- Hrvat — ne slovenski, nego uprav di Antona B< z.-tiška, jo na tem grafije po (Jabelsbergerjevem se- svoj jezik iu obratno", ter je išto-mrstu p.'uatiskujemo:	stavu ter prinašal v listu tudi slo- dobno izrekel željo, naj '"bi se bil
Dne 26. julija r.»14 je v Zagre- vensko čtivo. Objavil je nadalje Magdič še ipnogo bolj oziral na Imi umri nestor in prvak hrvatske tudi Antona Zupana načrt izvirne bratske narode". Bezenšek je tt iiojfi alije. štajerski Slovence, slovenske stenografije in pa Pra- imel torej pred očmi homogenost profesor Franjo Magdič v 84. letu na Hafnerja najstarejše rokopis- jezika hrvatskega in slovenskega svojega življenja.	no očuvani slovenski prevod Ga- ter ustvarjal je eno stenografijo.
Narodil ><■ je Magdič 21. no- belsbergerjevega sistema. Končno Magdič pa jo je sestavil za hrvat-V« nbra 1 s ;< • v Logaroveih, lepi je 1. 1898. v posebni knjigi izdal ski jezik ter to in tako stcnogra-vasi na Mur-skein polju blizu Ljn- svojo "Slovensko stenografijo", fijo posebe priredil za slovenščino, tomeia lia štajerskem. V ljudsko Toda že prej (1893) je izšla lic- Bezenškov učenec. ust varite! j ju-so lo je hodil k Sv, Križu, potem zenškova "Slovenska sten o grafi- goslovanski stenografske kritike. Iia j povečal dve leti nemško šolo ja" v drugem popravljenem na- profesor Mijo Vamberger, ki ne v Itadgoni. (iiinnazijo je dovršil tisu. ki jo je ministrstvo potrdilo, bi nikdar krenil s pota istinitega
v (Iraileii !. 1M.VJ. tehniko istotam ter je profesor Fran Novak za- spoznanja, je v tej stvari očivid-1. 1^'tT. s 1. majem 1 sr»s je nasto- snoval svoje delo, ki je sedaj po no na strani Bezenškovi. Yaiuber
j »il pr\o svojo službo, in sieer pri naših šolah v rabi.	per označuje Magdiča glede te
od g. 1864. Magdič je hrvatsko j
POTREBUJE SE
stenografiji osjekao tako siguran|delavce iu mašiniste.Dobra plača i odlučan pra vac. da se je ona u stalna služba brez gtrajka ali ka-ualjem svom razvoju morala ah- kega oviranja pri delu. Ne zahte-
krajiškein vojnem stavbenem rav-j nateljstvu v Zagrebu. Od 21. marca 1861 tlo 12. septembra 1!H>1, torej 4<» le| j< služboval i.a zagrebški realki; s tem letom je šel v pokoj.	I Kratko biografijo Magdičevo / obširno razpravo o njegovi steno- ^.fc.
......V; Ob
Magdič je zavladal v hrvatski točke tako-le ("Jugoslovanski stenografiji, a v slovenski s svo- stenograf 18115. str. 86): "1 jim delom ni uspe!. Bil je pre- istom smjeru. u kojem se (lirvat-malo agilen. da bi mogel i/ Zagre- ski i slovenski jeiik) niedjusobno ba obvladati tudi slovenske deže- približuju, razilaze se stenografija le. Zasenčil ga je nevaren, živa- hrvatska po Magdiču od stenogra-lien mlad tekmec. Anton Be/en- fijc slovenske. Dapače današnja
! je slovenska stenografija bliža grutiji je podal Stanko Miholic v j ob prvem svoj eni javnem na- Magdičevoj hrvatskoj stenografi-svoji študiji Die slovcnische Ste- stopu je Bezenšek s pohvalo, d asi ji od g. 1864. negoli Magdičevoj nographie" v "Areliivu tur Ste- m. prav /. navdušenjem, poudar- cd g- 1895. Sto više. veča je raz-nographie" Berlin 11KHL Dosti jai stenografsko delo Magdičevo. lika izmedju Magdičeve hrvatske «>!>vvri<> piše o njem tudi A. t'u- Ze v I. letniku svojega '"Jugo- stenografije i stenografije sloven-vaj svoji "(iradji za po v jest slavjanskega stenograf a je za ske negoli izmedju stenografije .školstva kraljevine Hrvatske i Cehom Ilegerjem priobčil članek bugarske i slovenske'... Ilrvat-Slavonijc". 111. 67 si. Nckrolog tutli o Magdiču ^št. 5). Pa kmalu ska stenografija, kako ju uči Mag-čitatuo v "Korrespondeuzblattu sta šla moža povsem narazen. Kot dič. se sve više i više udalečuje i Amtlieiie Zeitung des Konigli- celjski abiturijent je Bezenšek od ostalih slavenskih stenografija, eheu Steiiographisehen Landes- prišel L 1874. na zagrebško vseuči- i u laki mstvarima. gdje toga ne amtes zu Dresde i1. 1914. Nr. 11. lišče ter že 1. 1876. začel izdajati bi trebalo." Ali je Magdič te pri-Prvo stenografsko društvo v Jugoslavjanskega stenografa". govore pozneje kaj uvaževal. ne Pragi je Magdiča imenovalo svo- Sledečih pet let je čas agilnega morem reči; bistveno je najbrž jim dopisujočim članom, in to že delovanja Bezenškovega v Zagre- ostalo v tem ožim vse pri starem, v s--demdesetih letih. "Stenograf- bu. Proslul je zlasti |K) svojih zve-' Tri leta pozneje (1898). ko je sko d jš; vo v Zagrebu" pa po'Jie-	z dijaškimi stenografskiini j/šla Magdičeva "Slovenska ste-
ze svojim častnim članom.	j krožki. Da so ti uspehi vseučilišč- nografija" v posebni knjigi, se je
St e: i' > tr ra fi je s;- je Magdič naj- nika Bezenška motili starejšega Vamberger ("Stenograf'* VII.. prej ne il \ zim-k tn teeaju 1S4»— profesorja Magdiča. je umljivo. str. 63) ognil takili direktnih očit-1>4> uii deželni r. alki oziroma na Bezenšek je dvajset let pozneje v kov ter pisal: "Od slavenskih jo-Joaneju v Gradcu v privatnem '4Jugoslavjanskem stenografu" kii! /u. ki ga je imel njegov ožji (lsf»."i. >tr. 109) Magdiču očital, /einljak Ivan Vinkovič. potem pa da ga je Magdič /ax takrat napajata 1>49 z. odličnim uspehom na dal. seveda s početka baje le jm> graški jrimua/.iji pri učitelju ste- svojih "trabantih": njegove "in-uoy.atije Al. AUnigerja. To je bi- trige" da so Bezenšku olajšale la SeV Kdaj s*
-ko, pO!
fijo, mi občega po k ret a
zika slovenski je najsrodniji lir vatskom jeziku... dosljedno odrazu je se srodnost till jezika : u njihovo;j stenografiji. Tu jedin-
solutno držati toga smjera." Na Magdičevo delo je gradil, kakor trdi Vamberger. tudi Bezenšek. Izraziteje, nego Vamberger. se o tem razmerju izraža Stauko Miholic. češ, mladi Bezenšek je našel večino svojega dela že dogo-tovljencga v njegovi hrvatski stenografiji iz 1. 3871.. "sodass er daraus gauze Seiten. ja ganze Ab-sehnitte in seine slovenisehe t'ber-tragung aufnelimen konnte."
Prav prijetno mi je. da morem na tem mestu pokazati na lep zgled, kako se diference v nazira-nju na kulturna vprašanja razrešijo v harmonijo. Dasi je profesor Bezenšek bil Magdiču steuograf-ski protivnik, vendar priznava v polni meri pokojnikove zasluge. Piše mi namreč: 4'Profesor Magdič je bil osnovatelj hrvatske stenografije. katere sem se jaz tudi poprijel. . . Važno je. da je do svojih starih let ohranil lepo, harmonično in pravilno stenografsko pisavo. Tudi kot praktičen stenograf v saboru se je odlikoval. . . S srbskim prispodobljcnjem ni dosegel znatnega uspeha, a za hrvatsko stenografijo so Magdičeve zasluge neprecenljive. Njegovo ime bo med hrvatskimi stenograli vedno v slavnem spominu, pa tudi med drugimi slovanskimi in sploh CJabelsbergcroviini stenograti bodo dela profesorja Magdiča vedno čislana."
S stenografijo se jc Magdič temeljito bavil čez šestdeset let ter se je vglabljal v njeno teorijo. Kakor je sam pravil, mu je stenografija bila znanstven problem, ne "škriblarija". Vestno je opazoval stenograf ski razvoj vse do svoje smrti.
Čim bolj jc živel svoji stroki, tem bolj se je naravno z leti odtujeval novim pojavom ostalega kulturnega življenja. Hrvatski fonetični pravopis mu je bil zoprn. Modernih književnih struj ni" maral.
Jaz sem videl Magdiča. moža z dolgo sivo brado, le enkrat in nimam dosti vtisov o njem. Vamberger. ki je kljub nekdanji ostri polemiki ostal z njim dober prijatelj, mi opisuje Magtliča kot človeka dobrega, melikega srca. po svetovnem nazoru popolnoma svo-
va se pristojbino. Vprašajte:
BiOom (soba) 8 Barge Office, South Ferry, New York, N. Y. (6-19-1)
I;, nemška stenografija, slovo od Zagreba in pot v Sofijo, proniknula u biče stenografske u-je začel Uaviti •» slovan- ]»<» njegovem odhodu je Magdič nijetnosti, izradila oba prevoda." ehiio s hrvatsko stenogra- začel kritizirati Bezenškovo delo Kljub temu pa ni dvomno. da je ni znano. Morda .i«', poleg p0 ''raznih nestrokovnih listih" Magdič imel najboljše namene, da narodnega slovanskega ter je končno — naravno že zato, se je v cilju sploh ujemal v Be-1>4S mu z.a to dalo po- ker se je Bezenšek umaknil v da- zenškom; šlo je le za primernost
stvenost bilo je tim laglje postiči, bodomiseluega. Ko bi ga Vam-što je isla sila. koja je duboko ber.eer ne bil zares cenil, bi mu ta
Iščem svojega prijatelja ANDRE JA PIRMAN. doma od Sv. Tro j ice pri Cirkniei. Midva sva bila skupaj na Reitz. Pa. Ako je komu znan njegov naslov, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Lawrence Žnidaršie, 1113 Norwood Road. Cleveland, Ohio.	(12-14—1)
HARMONIKE
dodlal kakršnekoli mto iadelajem t popravljam po najnižjih cenah, a 0* lo trpežno In — netil jI vo. V poprav ■anealjlvo vsakdo pofiUe, ker tem i nad 18 let tukaj v tem poslu In seda ▼ svojem lastnem domu. V poprave*
varnem kranjske kakor rie dra*
Harmonike ter računam po dela ka korfino kdo aaliteva brea nadalje rpraMnJ.
JOHN WKNZIL, lil? Kul find St- ClevelsaJ. OUu
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
napravilo lepo izpit iz slovenske stenografije Zagrebu.
slaviseiien Stenographic (1841* . p^ebno podžgala ga je konkuren-J osim toga se je književni jezik Vsekakor pa n<- more biti istina. tH. ki se je pokazala, ko je Mag- slovenski u novije vrijeme lifnogo kar mi pravi m*ki vir. češ. da dič v "Stenografu" 18f>2—93 pri- približio lirvatskome. Dosljedno
>ebno pobudo delo 4,'eha Jak. Igu. ljino — zmagal s svojo stvarjo, »redstev in v tej točki sta si pri-lf»-gerj;i: Kurze Anleitung zur tak<> da j» deveto desetletje pro- šla moža navzkriž. Kako je Mag-Steno-Taclivgraphic i'iir die vier šlega stoletja čas popolne nadvla- »li«' 1. 1892. mislil o stvari, nam slaviseli. il Ilaupt.v|trachcii, als: de Magdičeve. a obenem tudi čas kažejo besede, ki jih je tega leta die bolim i sebe, polnisehe. ill vri- ohče pasivnosti na stenografskem napisal ob objavi svoje "Sloven-sc he uud ru si se he mit deutscher polju. Ko je z I. 1891. začel v Za- ske stenografije" v " Stenogra-I ber.setz.ung nach eigenem aus- grebu izhajati Magdieev "Steno- fu": "Izmedju slavenskih jezika tiilirliehi m Sv (»te m der tsehecho- giaf*'. se je borba začela iznova. slovenštiurf" je hrvaštini najbliža ;
Solun — paradiž za špijone.
Angleški poročevalci javljajo
, ,	- i , - , • < ... , .	, .... - iz Soluna, da je mesto pravi para-
ge > slovansko stenografijo zaeel občeval svojo "Slovensko steno- toj blizoj s rodnosti jezika mogu za	ki deluieio tiui
ukvarjati I. 1861; saj je bil tega	grafijo". u je istodobno tudi Be-	im i stenografski sustavi biti u rir.'lv llI,nt;ra«„*	^
leta že poklican za steiiograta v	< en še k svojo "Slovensko steno-	istojmjeri slieni. a da se neče raz-
hrvatski >abor, kjer je stenogra-	gralijospravljal v svet. Magdič	Hkovati. osim samo, gdje razlika
tirat do I. 1 Njegov prvi spis	j,. v • Stenografu** (lil., št. 9—	u jeziku nužno zahtijeva i razli-
o jugoslovanski stenografiji je iz-	](>) o Bezenškovi knjigi napisal	ku u stenografskom sistemu. Ne
sel v Izvest ju zagrebške realke L	slovensko kritiko s končno sodbo:	treba dokazivati, da je ova kav je-
18t>4: "Prilagodjenje (jabelsber-	»yM šolsko porabo taka knjiga	dinstveni postupak u hrvatskoj i st™"i jo jc onteutjl ^»Uuhilu l>anski,
govoga >tenografičk<>ga sustava	„i." Morda je ta polemika dala	slovenski,j stenografiji od velike	straul l«	nemška
hrvatske ,! jeziku." Nekako isto-	liezenšku povod, da je 1. 1895.	nužde. Misao dakle. uz hrvatski!	7 ^	?
si	.	, i:- i	-- . -	- i - .. i i	, - . .	. .. ,	k<»t nagrado za dansko nevtral-
dobno >ta se s temelji hrvatske ,,rit.ei i/nova izdajati Jugoslav- stenografiju, kojoj jc ovaj list- 1U)St Te g,,vorl(v S(. uraduo ozliaC.u.
stenografije bavila Izidor Kršnja- janskega stenografa"; obratno je prije svega posvečen. usporedo jt.ju kot izmišljotine.
\ i. poznejši šef '.a uk in bogočaist- pa iJczenšck že takrat trdil, da je gojiti i slovcnsku. radja se takoj
je, in že imenovani Ivan Vinkovič najbrž urednika Magdiča njegov reči sama sobom. j)ak sain stoga
kot profesor v Vinkoveih, a Mag-_"Jugoslavjanski stenograf" zbu- naumio u budučem i narednimj
Slovensko-Amerlkanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cena mu je
35c.
Dobi se pri:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
82 Cortlandt St., New York.
U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Ohio.
Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St., N Chicago, 111.
H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis.
Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio
doživel še lepi trenutek, ko se je 'St., Pittsburgh, Pa. z bansko naredbo z dne 6. januar-j M> perušek, Ely, Minn, in j« 1910 izpraševalna komisija za g ^ ^ ih stenografijo v Zagrebu ustanovila	& -n	^
tudi kot komisija za slovensko P° drugih naselbinah, stenografijo. T tej komisiji je bil I Fr. Cherne, 9534 Ewing tudi Magdič. Od tistega časa je Ave., So. Chicago, BI. napravilo lepo število Slovencev Rok Firm, Frontenac,
Kansas.
Jakob Petrič, Chisholm, Minn.
Frank Gabrenja, Johnstown, Penna,
Louis Vesel, Gilbert, — Minn.
Mat. Kamp, La Salle, HI. Frank Skok, 438 - 52 Ave. West Allis, Wis.
Upravni odbor:
Predsednik: l'eter iVnir. ML". (mderdonk Ave., IIi<lsenood. X. Y.
Podpredsednik: I suae Zaj;-. Brooklyn, X. Y.
Tajnik: Vinko Zeraik, 852 Anth on Ave., Itidgewood, N. Y.
Blagajnik: Ivan Maček, 2801 Catalpa Ave., Itidgewood, N. Y.
Zapisnikar: Ivan Gerjovich, C28 Bond St. Brookljn, X. Y.
Nadzorni odbor:
Josip Pogaelinik, 58 Ten Eyck St., Brooklvn, N. Y.
Anton Cvetkovich, 440 Union St., Brooklyn, N. Y.
Viktor Volk. <;s Maujer St.. Brooklyn, X. Y.
Društveni zdravnik:
Dr. Henry U. Koblnson, 69 E. 7th St., New York, N- Y.
Redne drugtvene seje se vrše vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v društveni dvorani "BEETHOVEX-HALL", 210 E. 5tU St. blizu 3. Ave. V Xew Yorku, N. Y. in se priC-no točno ol> 8. uri zvečer.
V soboto, dne 22. januarja t. L se vrii letna seja. Ker se bode podalo leto« poročilo o delovanju minulega leta. je neobhodno potrebno, <la se članstvo u-deleži te seje polnoštevilno.
Ameriški poslanik preiskuje obtožbo proti konzulu.
Washington, 1). t1., 31. jan. _
Državni department je priznal da-lies. da je dobil ameriški poslanik Gerard v Berlinu naročilo, naj pre išče sluiiaj ameriškega konzula v fttutfrartu. E«hvarda Higrgiiis. ki ga je obdolžil nek list v Kolinu. češ. da je govoril v prilog zaveznikov.
Tudi stališče.-
J .Mladenič: "'Nič ni lepše; j kor prijeten dom !'* ! 31 oz: "To laliko rečete 1 1 deniei I"
mlu-
ISOEM
službo na farmi. Zmoxiia sem vsa kovrstne'jrii dela. Pišite un ni-slov"
Tlierosia Novak. 455 Park	31ihvankce.
i I 'J-15—1
Zastopnik "GLAS NARODA"
»2 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-72P MARKET STEEE1
WAUKBQAN,
PRODAJA fina Tint, Isrfst&c emotkt, patent Tac«; sdravila.
PRODAJA tožb« listki Tith prekoser-akib črt.
POŠILJA denar ▼ star? krsj laa-alji^e
in poster-o.
UPRAVI J A TI« ▼ s^isurakS potel si^da-joča dels.

a
značajni mož ne bil na grobu tako iskreno in izbrano govoril.
Alagdie je poleg Vambergerja
prav neovirano.
Nemški dementi.
V" s»'ven>em Šlezvjku so se raznesle vesti, da ho ta nemška provinca l>ostala zopet danska last. Xa <-ni
VABI UJ na plesno in zabavno VESELICO,
katero priredi društvo -'Jutranja Zarja'' št. 11 ugi učenec Bezenškov. Stan-'S. D. P. & P. D. v Couemaugb, Pa.
die ju je > svojim s]>isom prehitel, (lil iz dolgega spanja. Za Bežen- brojevima ovoga lista objelodaui-Sedem let pozneje (1^71 je izdal .^ka j«' bila stvar neugodna, ker ti načrt slovenske stenografije po /e knjigo'" "Stenografija hrvatska je bil zelo oddaljen od* terena, za Gabelsbergerovu sustavu/ polag sustava (Ja bel sberge rova" katerega se je bojeval iu pa. kerj Dr
v 'V deiih . ki \ njej vidi kritika je njegov list /. drugim letnikom ko Miholic, stoji odločneje nego <»dlieeii napredek v }>r«ueri s prenehal. Magdičeva "Slovenska Vamberger na strani Magdičevi
" Prilagodjeujeiu". Po desetih le- stenografijaje sicer izšla v po- ter posebno hvali njegovo "Slo- , ~	.
tih (1^1 je knjiga izšla v dru- sebni knjigi (I8«f8), a medtem je vensko stenogi-afijo" ("Archiv arustva 1Z ^oneimragh gem izdan ju. ki pa ni bilo boljše ra>tel že tisti, ki je končno zma- fur .Stenographic", Berlin. 55.
od prvega, v nekaterih točkah je gal. namreč profesor Novak.
celo zaostalo. Napredek pa pomeni zopet tretje iziiaiije	Sedaj je izšla knjiga že četrtič.
J g., um. str. 86), češ. Magdičeva
V spor Magdičev-liezeuškov jc vokalizacija je preprostejša in
bi! I. 1S81. potegnjen tudi Mijo praktienejša nego Novakova, tak-Vamberger. ki bi si bil bolj želel isto sestavljena konzonanca. Nje-•ta 1881. je predseduištvo sa-' pomiritve obeli strank nego eno-1 gova -Slovenska stenografija ^ist bora M i^diča pozvalo, da bi se- stransko pojiolno zmago; na željo kein oberflaehliches, iibereiltes
stavil saborski brzopisni urad; ja- uredništva "llrvatskog učitelja" vili so se mu v to svrho učitelj je napisal oceno Magdičevega no-Ljudcvit Tomšič, slušatelj filozo- vega izdanja. ki je morala biti do-lije Stanko Miholic. slušatelj pra-|sti neugodna. Magdič je odgovar-va Josip Silovič in Ivan Maretič. 1^'ta 1882. je Magdič osnoval
Maelnverk, sonderu cine iiberleg-te zielbewusste und langwierige Albeit. Diese Anerkennung zollt ihr auch Novak, nur ist er der
v soboto 15. januarja 1916.
Tem potom vabimo vsa sosedna Franklin, Johnstown in sosedne naselbine Bon Air. da nas posetijo na omenjeni večer. O priliki vam vrnemo. Na veselici bode igrala slov. godba iz Conemaugh.
Vstopnina za možke $1. ženske proste.
Za sveže pivo in dobed prigrizek bode skrbel odbor, '-i t
Opomba: Člani omenjenega i društva, to gre le za v korist dru-| štvene blagajne. Tako je sklep
Dr. Riehterjev
PAIN-EXPELLER
za KTutitM bo!«či-■e, ok*reIo«t in argib-ČMit sklepvv in bi-
iic
Pristni prihaja v zavoju, kot je laslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
25 in 50 centov v lekarnah ali naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Waafcisitn Si New T«rk, N, Y.
"Hrvatsko stenografsko d™^^"0 v Zagrebu"; v odbor je bil izvoljen za predsednika. DruStvo prirejalo stenografske tečaje, a ni inoglo oživeti. Prebudilo se je še-
jal, a Vamberger še repliciral. Ansieht. dass sie sieh zusehr von , . . .
polemika je bila prav ostra, der tscbechischen Ubertragung	80J6 ln uP0stevati ^ mora
Kar je pa Magdiča in Bezenška und auch von dem deutschen Mu-, c	.	.
' Na svidenje lo. januarja!
John Zupančič, tajnik.
(2x	1)
ločilo, ni bila le razlika v starosti sier entferne. Nach meiner Auf-' in temperamentu, niti gola kon-| fassuug spiegelt dagegen die' kurenčnost "ampak tudi stvarno Magdič "sebe ibertragung besser ^ pojmovanje naše stenografije. Ko den Geist und den Charakter der j le, ko je 181»1 začelo izdajati časo- je Mgadič snoval temelje . svoje ' Gabelsberger'schen Stenographic, "pis "Stenograf kateremu je bil stenografije, je bila tudi češka ivieder als die tscheckisehe.". i
Magdič od začetka do 1903 ured- stenografija še v povojih in se Ju-nik. Pod ujegovim predsedni- goslovan nanjo ni mogel prav ozi-H\om jc "Stenografsko društvo!' rati.- Drugače pa je bilo petnajst vladi izročilo spomenico o pouku let pozneje, ko je nastopal Bežen-atenografije ter doseglo, da je _ ki je napravil celo izpit ia
■DIHI SLOVENSKI 8ALOOH
▼ Duluth, Minn. Rojakom Slovencem oilman jam,
Vse to nam kaže, da je Magdič da se nahaja moj BALOOH po! v stenografiji ustvarjal sam o ras- Moka od Union postaja na desni lo. Vamberger priznava ("Jugo- strani W. Michigan St. iter. 413. slavjanski stenograf" 1895, str. IOC) : " Vfl«	"" ^
Čudovita zdravljenja.
er o i Če trpite na boleznih na pljučih, v želodcu, jetrib, o bi stih, na ka-! tarju, revmatitmu ali živcih, — nei | odlašajte niti en dan, temveč se informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot ae jih rabi v največjih evropskih ean a tori jih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki so bili v breiupnem stanju, 'a so sedaj zdravi in srečni. Poskusite ntše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
- Dr. L L SIEGELSTE1N,
r—sitf»Hs. 746 EadU Avvbml
je Odjsiarcjse m zdravnikov priznano kot nalbellse sredstvo proti notraoism bokzsiia,
Ceni sa "BSINJEVECT Je: « steklenic S S.K3
12 stekleni« 18.03 T ZALOGI IMAMO tudi čisti domači TROPIN JE YEO ia SLIVOV-KA kohtni v naSU lastni dlstllcrljl.
Naše eece so sledeče: Tropinjevec per gal.	J2.50, |2.75 In »3.00
Hlovovitz x*er gal.................£2.75—53.00
Tropinjevec zaboj .................... S 9.&0
SUvovitz zatjoj ..................... $13.00
■W Rye Walskey 5 let star, saboj	fll-00
Kadeča Ohl i vlaa per gal.....Kc., 80c., S5e.
Catawba In Delaware per gal.......75r.—80«.
Za C In 10 gal. posodo računamo 11.00. srn 23 gal. ?2.00, ia večja naročila je sod za*»u>"?. Naročila nHj se priloži denar all Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamfbn«.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsak? , tiskovine nam.^predno se obrnete kam drv gam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boli tiskovine.
CLEVELANDSKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKi TISKARNA
6119 ST. CLAiE A1 CLEVELAND,

- • 'v'-:•■•-_
__ _!__
H
ftLAS NARODA. 13. JANUARJA, 1916.
EMIUE OABORIAU:
TATVINA
\o
Nadaljevanje .
f*.
Vt*»iiu*t je k*j»a prijazna vasica, kaiuur Parizani posebno poleti j»mv radi /ahajajo tja. Na nekem križišču je zapovedal Verduret iK«a\iti. - Voznik je bil namreč zasluzil petdeset frankov. Trideset metrov preti njimi je bila kočija, katero so zasledovali.
Tukaj imate obljubljeno plačilo. I stavke pred prvo gostilnico m naju čakajte eno uro. — IV naju v tem času ne bo, se lahko vrnete v Pariz.
Nebo s.- je hilo medtem (MMihlačilu iu je začelo deževati. — Voz • je ustavil |>r< «1 viioiu. sredi katerega je stala l«*pii vila. Splazila sta se v ozadje in po precejšnih naporih dospela na vrt. V vili je bilo razsvetljeno samo eno oknu. toda t»» je bilo v drugem nadstropju. — Verduret je po dolgem iskanju našel lestvo. ki je bila pa veliko prekratka. —
Ne gre drugače — je rekel Prosperju — lestvo bom postavil na rame in jo bom močno držal. — Ker ste vi nekoliko lažji, boste vi igrali uloffo o«rleduha. — Prosper je bil v trenutku na vrh lestve.
Pogledal je skozi okno v sobo. zakrilil je po zraku z rokami in telebnil na tla. t e bi ne bila tla blatna in premočena, bi se bil gotovo zelo ]M»bil.
—	/.n božjo voljo, kaj pa je — je prašcvul Verduret — ali ste se udarili? — Kaj ste |»a videli?
Prosper je vstal in začel jecljati:
Lopov. ... lopov.. .. nesramen lopov.... Magda in Raoul sta sama v sobi....
Verduret se je silno začudil. — l/. pisma, ki mu ga je pisala Nina. je sklepal, da se je Fau vel lova žena podala na pot.
—	Ali je res Magda T — Ali se ne motite.
Ne, ne motim se. — Magdo sem videl na svoje oči. — Moj Bog. moj 1 mig. Magdo sem častil kakor svetnico, sedaj sem jo pa videl s tem nesramnim človekom skupaj.
Verduret slednjič sam ni vedel, kaj bi napravil.
Stojte trdno — je rekel slednjič — stojte in držite lestvo. — Boui še jaz malo pogledal.
Ne. ne. v hišo bom šel in oha ubil.
—	Ali norite?
—	Maščevati .m* hočem.
—	Zakaj se hočete maščevati ? — Kakor otrok govorite. — Koga hočete umoriti f S čim hočete moriti! — Ali imate orožje?
—	Na dvoboj ga bom pozval.
Zato je še vedno čas. — Le trdno držite lestvo. da bom še jaz pogledal.
Prosper se je dal le s težka pregovoriti.
—	No, dobro, pa še vi poskusite.
Verduret je bil takoj pri oknu. — V hipu je opazil, da ni to. kar se odigrava v sobi. ljubavni prizor.
Magda je stala, zavita v plaš-"*. Med: sobe in grdo gledala Raoula. ki je sedel v naslonjaču.
Wrduretu se je zdelo, da Magda Lagorsu nekaj očita, toda slišati ni mogel ničesar. Raoul je zmigaval z glavo in kadil cigareto za eiga-reto. — Večkrat je odkimal kakor da bi hotel reči "ne".
Dvakrat ali trikrat je že hotela oditi, pa se je vedno vrnila in mu začela znova nekaj očitati.
Slednjič je pa zadela na pravo struno. - Raoul je bil namreč vstal, stopil k omari in potegnil iz predala kup papirjev.
Kaj naj pa to pomeni? — je premišljeval Verduret. — Ali je dekle zahtevalo nazaj svoja pisma *
Toda Magda ni bila zadovoljna s papirji. — Neprestano je govorila in kakor se je videlo, tudi nekaj drugega zahtevala. — Slednjič je vrgla zavojček na mizo da se je razvil in po tleh se je razstrosilo na stotine malih listkov.
Strela božja! — je pomislil Verduret — to pa niso pisma, to m j zastavljalui listki!
Magda jili je začela pregledovati, nekaj jih je izbrala in vtaknila v torbico, ostal" je pa pustila na tleh.
Tedaj se je obrnila k vratom. — Kaoul Lagors je prijel svetilko iu ji posvetil.
Verduret je rekel Prosperju. da naj skrije lestvico, zatem ga je pozval, da naj «rtv za njim. Splezala sla preko ograje in obstala v precejšnji razdalji od vile.
—	t« os pod Verduret. sedaj pa ne morem več prestajati — jp rekel Prosper prosim vas. poj vejte mi. kaj se je zgodilo. — Povejte, tudi če je resnica še tako strašna.
—- Resnica ne bo strašna za vas. temveč sladka. — Prišel bo dan. ko boste stokrat in tisočkrat obžalovali, ker ste dolžili Magdo nezvestobe. ker ste mislili, tla se peča s takim človekom, kakor je Labors.
Moj Bog, moj Bog. saj sem vendar na lastne oči videl.
—	Ničesar niste videli, le vrjemite mi. — Prav ničesar. — Nekaj sicer tiči zatem, toda to bomo vse pozneje izvedeli. — Sedaj pa takoj na pot. da ne .bo prepozno. Kočijaž ju je še vedno čakal, kljub temu. <la je že minila cela ura.
—	Za božjo voljo, kakšni pa ste? — je vzkliknil, ko je zagledal perja. Prosper je bil šele tedaj opazil, da je ves blaten, ker
padel z lestve.
—	O nič. padel sem. Saj se nič ne vidi v tej prokleti temi. Tako. tako! —je odvrnil voznik in udaril po konjih.
V hotel sta dospela šele opolnoči. — Sele tedaj sta spoznala, da ničesar jedla.
fcreča, da je bila Aleksandriua še zbujiyia. in jima je priredila
.ečerjo.
ta stopila v sobo, je rekel Verduret: ~~"' utri se ne bova videla. — Jaz bom šel na ples k Jaudidieru in il kaj zanimivega izvedeti, vi greste na ples? — Ali ste povabljeni" ^da. kako pa mislite? — Lahko noč.
mogel dolgo zaspati. — Parkrat je celo vzkliknil; — •en Verduret. ker bo jutri videl Magdo.
Ti
bom poi
Pro
kako je
9.
Sobane. Parizu, so bile
idierjeve palače, ki je bila najrazkošnejša v celem ...	Jno okrašene. Gostov je kar mrgolelo o stopnjicah
\ezai m \oranafc Med maskami je vzbujal splošno pozornost glu-mae ki je bil obleA u y staro italijansko ob|eko. Stal je poleg stene,
"a	Je ,1° ot\šenn veliko platno: na platnu, je bilo vse polno
malih slik in slieic. A i • • 111	*	* o -
t ' šel t'da' V	111 £ »aravnost v vrata. Svoje me-
J se » t« aj zapo^g-j - vs^0pj] bankir Fauvell s svojo rodbino.— Bankir je bil obk- % ,	-	,, , 1 ....
, .	ni- v*en v frak. njegova zena in Magda sta bili pa
maskiram. — Bankirje\\ - - u-i	-i .	, 1
.... ,	, \ zena je bila precej priletna, toda na obrazu
se jlserT r'rrr1^^ ^^
• • P i1?1 j*	Clameran, oblečen kot vitez. — Lagors.
ti je bil tudi navzoč, ni bi _ , .	o - j t>	•
.	. •	A^askiran. — Sreča, da Prosperja ni bilo
na plesu. On bi gotovo nap\ , ,	'	r
Naenkrat "e začel lumau kako neumnost.
. a n ra je ce g uma« bobnati in tako kričati, da je privabil k sebi vevmo navzočih. — r auvtu - • . ,	.	,
ni bližini na fotelju.	^ova 2ena Je sedela v nje«OV1 neP°sred-
Ko je odbobual. je pokazal s palico na sliko in pričel govoriti: — Slavna gospoda! — Na tej sliki vidite krasno mandarinovo ženo Li-Fo. Pri sebi ima otroke, njen soprog, veliki mandarin Fo-Fo pa stoji ob strani in jo ljubeznjivo gleda. — Rodbina je srečna, ker je že na krepostna in dobra. Na tej sliki vidite zopet Li-Fo. — O. moj Bog, kaj se je zgodilo ž njo? — Kje je njena lepota? — Ker sedaj ni več krepostna, je tudi lepota izginila. — F boga mandarinova žena joka. dleda se v svoje srebrno zrcalo in opaža, da je preko noči osivela. — Sive lase si puli iz glave, toda zaman! Preveč jih je! — Kaj se je vendar zgodilo? -— Nekega dne je srečala na ulici krasnega mladega lopova. — Srečala ga je in se je zaljubila vanj. *
Zadnje besede je izregovoril s tako žalostnim glasom, da so se vsi navzoči zasmcjali. — Samo Fanvellova žena je ostala resna.
(Nadaljuje ae>.
HAZNANILO.
Cenjenim naročnikom ▼ Pennsylvania i sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal nai potovalni m stoonik
3SgO
r
Imam v zalogi prave importirane
LUBASOVE # HARMONIKE
kakor tudi
KOVCEKE
iz Slovenjega Gradca, Štajersko.
Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik.
Prodajam tudi orgljice, okarine, dromlje itd.
Alois Skulj,
P. O. Box 1402	New York City, N. Y.
rW
dobit«
"GLAS NARODA" tkoH fttlrt dnevno, lirxamU nedelj la p^ atavnifc prasnikov. "GLAS NARODA'-Uhaja dnevno na tastih itrtnak, tako, i* dobite tedensko S6 itranl borila, v masten 166 strani, ali 624 strani t itirlb mesecih. "GLAS NARODA" ioiaia dnevno poročila ■ bojišča la rana silks. Sedaj era sleherni dan raspoiiljamo 11.0001 — Ta itevilka. jasno govori, da je list selc rasttrjsn. Vse oeobje lista je organizirano trn spada v strokovne udje.
MODERNO UREJENA
TISKARN GLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
S • K S
DELO OKUSNO,
• * v *
IZVRŠUJE PREVODE T DRUGE JEZIKE,
m • a ■	1
UNIJSKO ORGANIZIRANA. 8*11 posebnost soj
DRUftTVENA PRAVILA* OKROŽNICE — PAMFLET1; CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA P0ŠUIT9 KAi
SLOVENIG PUBLISHING GG.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
Veliki vojni atlas
ojsbajočih se evropskih držav in pa kolonij skih posestev vseh yelesiL
Obsega 11 raznih zemljevidov
na 2Gtih straneh in vsaka stran je 10% pri 13% palca velika
• Cena samo 25 centov
Manjši vojni atlas
devet raznih zemljevide*
Mr. ZVONKO JAKSHE,
<d je pooblaščen pobirati naročni-10 in izdajati tozadevna potrdila. Upravnistvo "Glas Naroda"
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"The Bureau of Indastrien and
mmigTation" sa državo New fork varuje in pomaga priseljen ^em, ki so bili osleparjcni, oropa d all s katerimi se je Blab o rav lalL
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili oslepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev oarobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v natarali 'acijskih zadevah: kako: postati Iržavljan, kjer se oglasiti sa državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri large Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St.r odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure.
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov
Vsi femijevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn o tako je novsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo poMffnezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
h82 Cortlandt Street.	New York. N. T
I
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnjo in daje potrebna nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleda datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se aaupno na nJega, kjer bo«te točno ln solidno poatreitmL
I
				
mm r- • _ _ _ _ _ ^ ^ __				
i » r S:* * ^ -A-- M. ■--- - » V . *	v- -i.	l---a - . ..	STS * i, ^ M .	kmk
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih drža?.
Velikost je 21 pri palcih. Cena 15 centov.
Najbolj o-
Tnm-/
silo za len- «j!|r tk« in moške trf^' »•e. kakor ta- Vi1 ^ ji ca moške rf. r „iyg brka ln brado. \koMrabito - |YfyV Tiar ilo. rr»- f*' . .tejo ▼ 6 te-	^
•inlh krasni. —-> — osti in do!«l' kakor tudi moiklm	I
traena brke ln Turt« jtT cebo-do odpadali In a« ueivell. ReTmatlsem. ko« ti bol ali trganja v rokah, nogah in križa ▼ S dneh popolnoma ozdravim, rane. opeklina, bala. tare, krasta in grinte. potna nos«, kurje oči. brado v ice, ozebline v par dneb popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila braa asp«ba rabil, mn jamčim sa S5.00. Pilita takoj po eanlk in kajitiea. počlieea zastonj.
JAKOB WAH&fi. IMS a Uth Bt,	Cleveland, O.


Zadej je natančen popis koliko obsega kaka držmrs, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. 1 d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je^l5 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov, i	, -, u
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
Kal vcavUe Hsstfjl.	la
U
vam • faM KM M
Doli z orožjem!"
La? Mkahkrli MtaJ J« pU; JCaJifta mm m vtillla «■*>
fan prebral ln t njej našel veliko koristnega. Ta kajlca asi« rpllva na Človeka ln obsega nebroj leplb alill.^
Friderik pL Bedeeatedt: Odkar Je umrla udtm Masi si kUe aa svata tako slavne plaateljloe kot je Snttaerjeva.
PrW. dr. A. Dedal: "Doll a oroijen Je pravo ogledalo aadaaj*-sa Saaa. Ko ttovek predta to knjigo, saora aehote pomisliti. Aa ss bližajo fLovefltvn boljSl čaaL Kratkomalo: aelo dobra knjiga.
Dr. ImdL MobtnU: To knjigo bi ilovek aajrajla pelJabU. T dno area me Je pretreslo, ko aem jo prebraL
Štajerski plaatelj Peter Beaegg« piše: Sedel aem t aekam pri Krleclacb ln aem bral knjigo a naalovom "DoU a erefl-iT Prebiral aem Jo dva dneva neprenehoma la aadaj lahka da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem tlvljeafc Ce sem Jo prebral, aem aaielel, da bi aa preaUvllo knjigo v va« kal turne jedka, da bi Jo imela vaaka ^^gr-ni. da bo je tadl v lo manjkati. Na sveta so drnfiw, ki rasUrjaJo Bvete ▲U M as aa magla vtaaevltl draflba, ki bi raattrjala le
»1
■ M |f aajbelj etarljiva knjiga. Ku«aCl fltaj krai.—
C. Naamamt Kafer f ^ To Je aajboljia fcajlga. kar se Jlb n* sail Uadje, ki ae borijo aa svetovni mir....
Kaaa Land (na ahodn. katerega je imel leta 1890 v Berlins)! ■s boa davil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bosa pe-apfftl. Naj bi tadl ta knjiga naila avoje apoaUdja, ki M BI tale ferUeaurret in a«Il vae narode..^.
itamial minister Dtumjewaid Je rekel v	svojem |*re
ra v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v poaebnl kajlgl aplaana na pretrealjiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-■1 atrokovnjak, noben državnik, ped pa priproeta ienaka Berta •L Battnerjeva. Proalaa'Vas, posvetite par ar tema dela.
I aavdaieval aa vojno, Sa bo prebral to Mi« CDU M ckntqt. IsBRtl	t Vi
Slovenic Publishing: Co.,
H Cortlandt Strt* V«v York Oltj, M, T,

imaawaiaia
..	I
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatre tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je la ta, da potre: bujejo podiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New-York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
S?