34. številka. Ljubljana, \ torek 11. februarja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD I/Jiaj.i vsak -a-3rij*'k4>M vprašanji je angleški minister Granville govoril v gospodski zbornici angleškega parlamenta: Meseca oktobra sem poslal noto ruskemu kabinetu, v kateroj sem razložil mnenje angležke vlado zastran mejne črte. -Gorčakov je v svojem odgovoru konstatoval, daje Rusija zadovoljna z velikim delom predložene mejne črte, nasvetu glede provinc Badakšau in Vakan pa no more pritrditi. Po pogovoru s Suvalovom sem poslal depešo lordu Loftus-u v Petro- grad, v katerej sem izrekel, da se je grof Suvalov začudil, da jo na Angležkem nekaka agitacija in razdražcnost zoper Rusko, v tem ko ruskemu carju nij znano nobeno vprašanje, katero bi moglo dražiti dobro po-razumljenje med Angleško in Rusijo. Sicer še nijso vse, djal je Suvalov, posameznosti dogovora med Člarendon-om in Gorčakov-om ' zantran meje v Afganistanu dognane, a to vprašanje vendar ne sme dobre razmere med obema državama motiti. Car je privolil skoro vse, česar je angleška vlada zahtevala, samo točka glede Badakšana in Vakana še nij dognana. Car ne misli , da bi to vprašanje moglo biti povodom kake diference; carje trdne volje, da se to ne bode zgodilo. Ekspedicija v Kivo ima samo namen , roparske napade Kivanov zabraniti in istih 50 ujetih Rusov osvoboditi, ne pa si prisvojevati zemlje. Grof Suvalov je to najodločneje potrdil. Gran-ville dostavi , da se mu te izjave tako imenitne zde, da bi bil pripravljen, kako for-melno pogodbo skleniti. Na ilnjrkan delajo priprave za ekspedicijo v Kivo; veliki knez Nikolaj in vojvoda leuchtenbcrški gresta v kratkem na bojišče. General Kaufman pa se je že odpravil. V zbornici praski je bila debata o interpelaciji Vierzbinskega zastran učnega jezika na gimnazijah pozenjskih. Učni minister pravi, da nema nobene postave o rabi poljskega jezika ter skuša opravičevati vpeljavo nemškega mesto poljskega učnega jezika z istimi frazami, katere smo mi avstrijski Slovani vajeni slišati iz ust naših ministrov in njenih organov, kadar gre proti slovanskim jezikom. Dopisi. Iz I4tU*k«»fft» okraju 8. febr. [Izv. dop.] (C. kr. šikane proti podpisovanju slovenske peticije do cesarja.) Gospod c. k. okrajni glavar Schon-vvetter v Litiji, je bil kakor znano poprej v Celji. Kako je tam delal z vso birokrati čno nemško brezobzirnostjo ob volitvah, in sploh povsod proti Slovencem, to pričajo vsi tečaji ^Slovenskega Naroda" in drugi časopisi. A ker je bil kij uhu svoji ustavoverni brezobzirnosti vendar (za kazen) v Litijo prestavljen, nij tu delal politično skoro nič, najbrž spoznavši, da tukaj nij polja zanj. Podpisi slovenske peticije na cesarja so nemškutarskega „Ieva" v Schonwettru zopet, vzbudili, in začel je po Litijskem okraji delati proti Slovencem. Komaj je namreč izvedel, da se peticija na Nj. Vel. cesarja podpisuje, brž je svoje oblastne „massrcgle" napravil proti onim, ki so peticijo podpisali ali za podpise skrbeli. Med drugimi je njegova nemškutarska jeza zadela občinskega tajnika g. Bevka, nekega g. uradnika, ki je narodnjak, posebno pa vrlega g. Blaža, krČmarja in trgovskega agenta v Litiji. Poslednjega, namreč g. Blaža, je c. kr. okrajni glavar Schbnvvctter 6. t. m. k sebi poklical in ga zavoljo slovenske peticije na cesarja začel inkvirirati, kakor kacega zločinca. Pri z a k 1 j e-njenih durih ga je izpraševal, kdo mu je adreso poslal kdo je podpisal; inje sam protokol pisal. G. Hlaž nij nikogar podpisnikov imenoval, kakor hotiškega fajmoštra, kateri mu je sam rekel, da kot mož ve, kaj podpiše in tudi hoče odgovor dajati za svoj podpis, ter je g. Hlaža pooblastil naj ga povsod imenuje. (Živio 1 Ur.) Dalje je g. Schbmvetter razlagal g. Blažu, kako so Nemci dobri (!) za nas, da nam bodo denarja dali za naše šole itd.; pa mu je goRpod Blaž pokazal „Slov. Narod", v katerem so v prvem članku našteti grdi priimki, s katerimi nas Slovence Nemci („Tagblatt") psujejo. Gospod c kr. Schbmvettra je bilo sram tega pobitja in nij si mogel nasproti g. Blažu kaj drugega, nego da je „Tagblatt" dementiral in rekel: nto piše en sam Človek, Nemci ne mislijo in ne pišejo tako." (Zakaj nij uradna „Laib. Ztg." dementirala še nikoli noben strupen članek „Tagblatta" ? zakaj nij bil še nikoli noben nemšk list konfisciran zarad še grsega zabavljanja na Slovence, pač pa se naši organi konfiskujejo? Ur.) Celo uro je g. Blaža zaprtega pri sebi držal in mu na zadnje še pridigoval, da kadar bode f)0 let star (g. BI. jih ima 40) bo ravno tako mislil kot on, ter se sklicaval na g. Svetca (!), kateri zdaj o direktnih volitvah tako sodi kot on, da sije v svojem 40. letu drugače sodil. (Po Schon-\vcttru prihaja torej politično spoznanje v 50. letu.) — Kljubu vsemu temu pak so peticijo podpisali vsi Litijci in okoličani in se ne dajo odstrašiti od podpisovanja. Iz Koi;vvNko - i*ilMilNkc»i(ii okl*»jA, 8. febr. flzv. dop.| (Terorizem vladnih organov proti peticiji do cesarja.) Da bode svet videl, kako c. kr. organi zapirajo ljudstvu pot do Nj. Vel. cesarja, naj nSlov. Narod" priobči sledeči razglas našega okrajnega paša Fladunga v izvirnem tekstu: Nr. 11/Praes. An die ltfbliche Schulleitung in ...... Nach einer mir zugekommcnen Mitthei-lung soli es versueht werden, fllr die vom politi seli en Vereine „Slovenija" gegen die AVahlrcform und gegen die derzeitige Regic-rung an Seine Majestiit den Kaiser gerichtete Petition itn ganzen Lande Krain demonstra-tiv Unterschriften zu sammeln. Es ist sel bstverst£nd lich, dass ich einem solcheaTreiben der Verfassungs-feinde^ntclifgleicbgllltig bleiben darf, und ich verbiethe unter Eincm mit aller Strcnge unter Androhung der gesctzli-chen Strafe dic diesbezugliche Unterschrif-tensammlung in offentlichen Lokalen, Gast-hiiusern, Schulen etc. sowie jedes Kolporti-ren von derlci Bbgen. Bei der Verfas-sungstreue der loblichen Schulleitung darf ich daher annehmen, dass dieselbe jedes der-artige an sic gestellte Ansinnen entschieden zurltckweisen werde, wobei ich fllr den un-erwarteten Fall, als ich mich in obiger Aunahme tnusehen, und solehe Unterschriften-Sammlungen in der dortigen Schule zugelas-sen vverden sollten, darauf aufmcrksam ma-chen muss, dass ich bemilssiget \viire, den Fall, ausser der gesetzlichen Ab strafung zur Kenntnis der vorgesetzten Schulbehorde zu bringen. Gottnchee, am 4. Februar 1873. Der k. k. Bezirks-Hauptmann: Fladung, m. p. Županom pak je poslal sledeče: „ 8fc 11/pr. „ Občinskimi: glavarju v .... „Po enim naznanilu bo poskušano, za prošnjo, ktero je politično društvo „Slovenija" zoper volitna prenareja in zoper sedajno vla darstvo do c. k. Veličanstva namenilo, pod piše po celi deželi kranjski nabirati. Samo od sebe se zastopi, da jest k temu početji ne morem mirno gledati, toraj ojstro prepovem in z kaznijo žugam, da se ne smejo v te zadev podpisi, ne po hišah, ne v gostil-nicah in ne v šolah al drugih javnih sobah nabirati. Za tega voljo zapovem občinskimu glavarju pod kaznijo §. 98 občinskega reda ojstro paziti, da se omenjeni podpisi nikjer ne bodo prcnaŠeli, katere ima glavar, ako jih zasledi brez vsiga pregovora preč vzeti in men poslati z naznanilom, kedo da jih je okrog nosil alj izdal, da se zamore kaznovati. Upam od vdanosti občinskega glavarja do c. k. Veličanstva in njihove državne vlade, da bo pri tem nepristransko, ojstro in vestno se obnašal, in mu ukažem, mi berž poročiti, ako v te zadev kaj pozve. V Kočevji 4. svečana 1873. C. k. okrajni glavar: Fladung, m. p." Razen tega j c žandarmom naročil okolo potovati in vsacega precej zapreti, ki bi peticijo na cesarja podpisal. To je naša liberalna ustavnost, to ilustracija naših ustavnih pravic, da sme vsak državljan peticijonirati. Iz II Hmi i«'«' na dolenjem Kranjskem. 8. febr. [Izv. dop.] Kakor je živahno gibanje na narodnem, sosebno socijalno - narodnem polji po vseh krajih naše mile Slovenije razširilo se, tako tudi mi Ribničanje ne ostajemo za drugimi slovenskimi brati zadaj. Nov dokaz temu je bila Vodnikova beseda v naši narodni čitalnici 2. t. m., katere so se udeležili domačini odličnejšega stanu iz sosednjih krajev in domaČega trga v tako obilnem številu, da so bile jako prostorne sobane prepolne. Predsednik Tomažič je govoril slavnostni govor. S posebno zadovoljnostjo so slišali Ribničanje, daje Vodnik, naš narodni buditelj, pet let tukaj v Ribnici kaplanoval in da živi še dan de-nes več starih ljudij v Ribniškem kraji, katere je Vodnik krstil. Hvaležni se moramo pokazati temu neumilemu rojaku, dejal je predsednik, ako se složno vsi trudimo za razvijanje svoje slovenske narodnosti in mile naše domovine. — S posebno pohvalo je sprejelo občinstvo igro „Župan", katero so naši igralni diletanti g. K. Adamič, gospođici na Mi cika Oražmova, g. Seničar, g. Ge-derer, in Miha, komi g. Turka, izvrstno igrali. Ravno tako so bili sploh jako hvaljeni vrli ribniški pevci, pod vodstvom g. Raktelja, ki so nas pri skupni večerji zabavali. Vsem hvalo! Iz firOTlCO 6. feh. [Izv. dop.] Huda burja je razsajala včeraj v goriški okolici, vendar je prišlo lepo število okoličanov in Ajdovcev k občnemu zboru našega političnega društva "Soče". Izmed v mestu bivajo-čih udov nij bilo menda razen odbornikov nobenega in iz starega tabora sploh nobenega. Zakaj neki ne? Vsaj ste obe točki dnevnega reda, „narodne srednje šole" in „nasprotovauje volilni reformi" taki, da se ob istih popolnem vjemajo vsi Slovenci, naj bodo uže stari ali mladi. V ljubljanski „Sloveniji" ste obe stranki složno obsodili volilno reformo, in dotično spomenico so sestavili tudi zastopuiki obeh strank. Ko je pa „Soča" o tem vprašanji zborovala, so posamezni stari le pred durmi vohali, čez prag si nijso upali. Pa naj bo uže kakor hoče, zdaj so struno jako napete, menda so bodo s Časoma vendar vdale, in prava solidarnost vseh Slovencev brez razločka v tako važnem vprašanji se bode pokazala vsaj v tem, da bodo slovenski možje vsi stari in mladi hiteli podpisati one adrese do presv. cesarja, katere smo razposlali v ta namen po vsem Goriškem. Kot ccs. komisar se je udeležil občnega zbora rSoče" g. okrajni glavar baron Rechbach. G. predsednik dr. Lavrič je odprl sejo ob l1/* uri po-poludne potem pa oddal predsedništvo g. I) dijak u, ker je imel on sam poročati o prvi točki dnevnega reda. Na to je v temeljitem govoru razložil korist in potrebo narodnih srednjih šol, in kako protinaraven in po vsem slab je sedajni sistem podučevanja s pomočjo nemškega kot učnega jezika. Po daljši razpravi tega predmeta je /.bor soglasno pritrdil, da se popolnem vjema z dc-žclno-zborskim sklepom v zadnji sesiji, po katerem naj bi se naše srednje šole preustrojile na narodni podlagi, in se nemškemu jeziku odkazalo med učnimi predmeti tisto mesto, katero mu gre ozir j omaje na naše politične razmere. — Društvenemu odboru se je naročilo, naj sestavi v tem zmislu peticijo, naj vabi slovenske občinske zastope na Goriškem, da ji pristopijo in naj jo potem odpošlje vladi! — O drugi točki, to je o volilni reformi je poročal g. Viktor Dolenec v odborovem imenu. To vprašanje se je še obŠirnišc razpravljalo, kakor prvo, in končno se je soglasno sprejel predlog, da pristopi društvo „Soča" adresi, katero je sestavilo društvo „Slovenija" v Ljubljani in katera se podpisuje po vsem Slovenskem v jasen dokaz, da smo [Vsi Slovenci užc duševno ze-dinjeni in v tem vitalnem vprašanji složno vsi ene misli. — Odboru se je naročilo, naj za to skrbi, da bodo v prvi vrsti slov. občinski zastopi, kot taki, adreso podpisali, ker je njihovo odobrenje, sklenjeno v rednih starešinstvenih sejah, gotovo veljav-niši, nego samo podpisi posameznikov. Sicer naj bo pa tudi vsem drugim na voljo dano, da adreso podpišejo. Zatorej naj bo posebno vsem rodoljubnim gospodom županom priporočeno, da zaslišijo o tej velevažni stvari svoja starešinstva in da zabilježijo dotični namerovani volilni reformi gotovo povsod protivni sklep z uradnim pečatom in s podpisi vseh obšinskih zastopnikov pod adreso do Nj. Veličastva. Ako bodo vsi, ali vsaj skoro vsi zastopi to storili, bo to najzanesljiveje poročilo presv. cesarju, da goriški Slovenci, vneti kolikor za pravico toliko za blagor Avstrije, ne maramo za tako volilno reformo' katera bi bila za vse takraj Litave bivajoče nenemško narode pogubono-sna, ampak da zoper njo slovesno protestu-jemo. Občni zbor „Soče" je končal ob 37» uri popoludne. Kavno ko sem hotel odposlati svoj dopis, pozi vem, da jo okrajni glavar k sebi poklical društvenega predsednika g. dr. Lavriča in mu ostro prepovedal, da odbor „Soče" ne sme razpošiljati niti peticije zastran srednjih šol, niti adrese do Nj. Vel. županstvom, ker mu društvena pravila ne dajejo te pravice. Sicer bi so zoper društvo postopalo s postavnimi sredstvi. Kaj tacega in še več smo pričakovali, ker nam je znano, kako izvrstno znajo organi sedanje vlade tolmačiti društveno postavo in dlako v jajcu zasledovati v pravilih ustavi neprijaznih političnih društev. Odbor Soče se mora udati tej prepovedi, — a rodoljubna županstva bodo pri vsem tem vedela, kaj jim je storiti z adrcsaini zoper volilno reformo, katere dobijo ne po odboru Soče, ampak po privatnih rodoljubih. Na noge go r i ško - si oven sk i župani in rodoljubi vsi zoper volilno reformo! Domače svtari. — (Dr. Razlag) je imenovan za poverjenega tolmača hrvatskega jezika pri c. kr. sodniji v Ljubljani. — (Slovensko gledališče) v Ljubljani je zopet zadnjo nedeljo s predstavo Ne-strojevega „Lumpaci-vagabunda" zadovolilo. Igralci in igralke so dobro igrali in prav dobro peli. Tudi blagajnik dramatičnega društva je gotovo zadovoljen, ker so bili vsi prostori, Rosebno parter in galerija, natlačeno polni. — Grajati gre samo glediščnega slugo, ki je nerodno prezgodaj na koncu igre zastor spustil, tako da občinstvo nij vedelo, ali je že konec ali še nij. Ker so se take manipulacije g. „teatermojstra'' v slovenskih predstavah žc večkrat prigod ih, v nemškem pa še ne, mislijo nekateri, da mož to nalašč dela. Trebalo bi mu na prste pogledati. — (Časopis „Glas") izhaja kakor znano, kot mali tednik v Gorici. Med tem ko je vse slovansko časopisje popustilo v dena šnjih politično težkih časih domače prepire, po tem bornem „Glasku" vse gomezi domače polemike in pike. Posebno v zadnjem listu nek božji mož iz vipavske doline kakor divji Indijanec maha svoj krščanski tomahavk nad glavami slovenskih liberalcev, katere »strupene gade" bi rad „uniČil" itd, — (L 01 k a čitalnica v Starem -trgu) napravi IG. febr. v g. Peče tovi dvorani veselico s sledečim programom: Kaza-liščinaigra „Mutec", petje in ples; vstopnine plačajo gospodje 50 kr., gospe 20 kr. Začetek ob 7 uri. K tej besedi vse rodoljube uljudno vabi Odbor. — (Sneg.) Železniški vlaki se vsak dan za več ur zakasnč vslcd snega, kateri je v poslednjem tednu padal. Na krasu burja mete, da sneženi plugi skoraj ne morejo prodreti skozi visoke kupe snega. Gospouarjcm, zlasti vinorejcem ta kasni sneg nij po volji. V vinogradih se po svečnicah navadno začenja prva kop in letos je vse kazalo, da dobimo zgodnjo pomlad in da se bode delo v vinogradih Ichko opravilo. Sedaj pa nij upati pred marcom, da skopne sneg, posebno če bode tudi mraz še pritiskal. — („Narodna šola") je že blizu 500 gld. nabrala. Odbor je tedaj sklenil, z razpošiljanjem učil na vse prave ude začenjati. Vsak ud plača na leto 1 gld., in dobi za ta znesek učila, katera bodo pri ugodnem stanji društvene blagajnice gotovo več znašala, nego letni donesek. Zato bi se naj podvizali vsi slovenski učitelji in slovenske šole ter pristopili društvu. Slovensko občinstvo je v kratkem času darovalo 500 gld., naj tudi tisti ne zanemarjajo pristopiti, katerim je v prvi vrsti namenjena „narodna šola". — (Kupčij s ki ples) v soboto je sicer bil precej dobro obiskan, plesalo je kvadrilo okolo 50 parov; pa plcsaČestilci, kateri BO tudi prejšnja leta bili na tem plesu, trde, da nij bil tako animiran uiti prostori tako okusno okinčani, kakor ted. j, ko so ga narodni trgovci aranžirali. — (Ukraden zvon.) V Dornbcrzi blizu Gorice jc bil te dni zvon iz zvonika tamošnje cerkve ukraden. Tatovi se še nijso našli. — (Iz Gorice) se nam piše 8. t. m.: Tukajšnji slovenski trgovec g. Hadolin je nad svojo štacnno v gospodski ulici napravil desko z nedolžnim slovenskim nadpisom: „M. Hadolin. Prodaja jedilnega i koloni-jalnega blaga". Kako — naivni smo Slovenci v Gorici, lahko vidite iz tega, da nas jc prav veselilo, da se je v naši Gorici našel mož, kije imel toliko poguma, daje svojo pošteno firmo tudi pošteno po domaČe zapisal. A naše Furlanc i povlašenc slovenske uskoke je ta nadpis tako v oči bol, da so ga nocoj po noči s črnilom pomazali. Nij dvomi)o, da so ta vrli čin storili plačani fakini i ponočni potepuhi, plačani baš od izobraženih (?) privržencev one stranke, ki nam Slovencem, kadar gre zoper Nemce, ponuja svojo pobratimijo. Daje moja trditev resnična, posname se lehko iz tega, ker možje, katerih shajališče jc „cafe nazionelc", ta najuovejši čin go-risko-furlanske kulture kar na glas odobravajo. Gospoda slavna, naučite se preje nekoliko pravicoljubja in vedenja, kokoišno se v pošteni človeški družbi spodobi, potem stoprv nam pridite z vašo italijansko-slovcnsko zvezo, /barbari se Slovenec niti v politiki ne more bratiti. — G. Ilndolinu pa želimo, da bi bi ga njegova počrnjena slov. firma Slovencem v Gorici in na kmetih posebno priporočala. Razne vesti. * (Dunajsko mesto) je 1. 1872 pojelo 104.430 volov (cent po 20 do 37 gl.), 180.000 telet, 179.000 svinj, (čudno ker je Dunaj že skoro ves židovsk), 47.0(X) kozličkov, 183.000 ovac in 2802 konjev; dalje 1,089.770 razne knretine, 11.883 zajcev in 25.240 funtov rib. Moke se je uvažalo 3,800.000 funtov, jajc 41 miljonov, sirovega masla, 2 milj. fiintov, masla Sb^.OOO funtov in svinjske masti GGO.OOO funtov. * (Umor v norišnici.) V Vbski norišnici na Avstrijskem je eden tamo zaprtih blaznih svojega tovarša blaznega duhovna umoril. Duhoven je namreč temu blaznemu večkrat čital iz knjig ter se mu jc enkrat bil zameril. Blazni ukrade na dvorišči sekiro iz drvarnice, in ko pride duhoven k njemu, ga blazni s sekiro trešči po glavi, da duhoven koj mrtev obleži. Ko čuvaji pribite, se blazni mirno pusti prijeti in odpeljati, kakor da bi se ničesa ne bilo priperilo. * („Crnogorac") je po magjarski vladi zabranjen za ogersko državo; vlada pa še toliko ne, da bi ta svoj ukaz naznanjala listu ali saj dala po pošti vrniti na Ogersko poslane i/tise lista. „Crnogorac" vsled tega oponaša Magjarom, da so še hujši od Turkov. „Tudi turška vlada," piše v poslednjem listu, „zabranila je „Crnogorca" za vso Turško, pa ona nam jc saj vrnila liste z dostav-kom, da je naš list za Turško prepovedan in objavila je raji, da bode vsak, kdor čita „Crnogorca", zaprt in dobi 25 po podplatih! * (Črnogorski knez) hoče v Dobrov-niku poseben konzulat ustanoviti in je to svojo željo že avstrijski vladi naznanjal; pa, kakor „P. L." poroča, temu protivijo resni mednarodni pomisliki. Radi bi poznali te pomitdike; mar avstrijska vlada Crnogoro se vedno smati a kot Turku podložno državo? Drugih poinislikov si saj ne moremo misliti. * (P e r z i j s k i š a h,) Nassr-cd-Din, pride prihodnjo pomlad v Petrograd v goste. Sah jc 43 let star in bode prvi perzijski soverču, kateri gre čez meje svoje države, da potuje no inozemskih krajih. Spremljan bode od dveh prinčev in 50 dvorjanin«)v ter bode v Petrogradu v Hremitagi (pozimski carjevi palači) stanoval. Narodno - gospodarske stvari. — Delniško društvo „fjjuhljanuka stavhvna tninka" (Laibachcr Uau bank) se snuje v Ljubljani. Želimo, da se to društvo skoraj ustanovi in nam sezida nekoliko novih hiš. Menda nikjer se stanovanja /.a rodbine tako teško ne dobe, kakor tukaj; novo društvo bode tedaj našlo obširno, plodonosno polje za svojo delavnost. — Štajersko društvo za vinotr-štvo se je ustanovilo in ima svoj sedež v Gradci. Namen društva je trženje z vinom, potem podpiranje produkcije in prometa pridelkov vinoreje. V upravnem odboru so večji-del mariborski vinorejci. — Po novi delniški postavi, morajo delnice, katere so vpisane na ime, se vsaj na 100 gold. glasiti, vso druge pa saj na 200 gld. Čo pa ves ustanovni fond no presega 500,000 gld., in se delniško društvo ne peča z banknimi opravili, se smejo delnice na »0, oziroma na 100 gld. glasiti. Za vknji-ženje firme se terja 1. dokaz, da je ves kapital po podpisih pokrit, in imenik, stan itd. vseh podpiscev,- 2. potrdilo, da je najmanje 60% kapitala vplačanega; 3. dokaz, da so vsi podpisi zadovoljni, če se nij vse v gotovini vplačalo in 4. dokaz, da se je upravni odbor postavno volil. Nove delnice se ne smejo izdavati, dokler prve nijso vplačane. Vsak podpisec se zaveže, saj 60 % podpisanega zneska vplačati. IN »H IHII O. Ker je „SIov. Narod" štev. 25 prinesel dopis „Od gorenje Savinske doline", v katerem dopisnik mene in mozirsko šolo napada, prosim, blagovolite sledeče vrstice sprejeti: V dokaz, da mozirska šola, »odkar so nove šol. postave uvedene ," nij »dosta slabeje obiskovana", navedem števila učencev po redu od vsakega leta in začnem s 1860. letom, v katerem je bilo 61, potem 72, 75, 83, 98, 105, 110, 126, 123, 113, 113, 125, 139 učencev. Tudi znamenja šolskih zamud nijso bila v dobi pred novo šolsko postavo nič redkeja, kakor sedaj. To spričujejo šolski zapisniki. Vidi se, da ima letos naša šola 139 učencev, kolikor jih še nikdar poprej nij imela. Tu še niti eden nij zarad šolskih zamud po novi Šolski postavi na odgovor pozvan, ali celo kazoovan bil, kar se po drugih krajih često-krat godi. O ugodnem uspehu mojega pod-učevanja so se lani pri skušnji konec šol. leta krajni in okrajni šol. svetovalci in drugi gospodi prepričali, ki so do konca nazoči bili, a ne hitro iz šole bežali, ker nijso videli Hermanovih tabel na steni, katere pa nemajo zlatih okvirov, ampak le priproste črne. Kedaj in kako bodem omenjene table rabil, sem in še bodem ako treba, povedal takim, ki imajo za to kaj razuma in odločilno besedo. Prvo leto, ko smo jih dobili, so bile v šoli razvešene, a prepričal sem se, da nij prav, ako so vsak dan razna učila po šoli razpostavljena, ker to pozornost učencev pri podučevanji v raznih predmetih moti. To mi je tudi poprejšnji nadzornik g. Franc Hafner potrdil. »Kam so prišle" in kje so hranjene omenjene table ne »zna" samo „bog", ampak znam tudi jaz, zna kraj. šol. svet, zna okrajni šol. nadzornik. Otroke podučujem ne samo v gornjih 2, ampak 3 razredih in ne od 9. do 11., ampak od 9. do 12. ure predpoldne, in popoldne od 1. do 3. ure prvence prvih dveh let, katerih je letos 79, in potem še od 3. do 4. ure tiste otroke, ki več poduČevanja žele. ►Štiri od teh mi plačujejo, a 16 drugih podučujem zastonj, ker so marljivi in sposobne glavice, in jih toraj želim podučiti in izuriti, kolikor se bode dalo. To mora gosp. dopisnik dobro vedeti, „ki okoliščine našega okraja dobro pozna." Koliko truda mi še poduče-vanje v petji posebej prizadeva, to ve le tisti, ki se je kedaj s tem pečal. Jaz mislim, da se bodemo ravno z olikanim narodnim petjem sčasoma v družbi čez divji trušč in pregosti prepir povzdignili. Naš kraj že davno potrebuje ikakega narodnega društva, in mnogi rodoljubi ga ravno v Moziiji žele, žalibože da se dosedaj še nij ustanovilo. Tržka občina je res leta 1868 — tedaj sem jaz v Mozirje prišel — od države 100 gld. v pripomoček dobila, da si vrt za trsje, sadne in murbina drevesa pripravi. Ta pripomoček se je zaračunil za sledeče : 1. za plačilo delavcem, ki so živo mejo postrigli, eno gredo, 85 korakov dolgo in 10 korakov Široko, za okrajno cesto iz celine izkopali , jarek iztrebili in nekaj dreves osnažili; 2. za mostič čez jarek, za zagrajo iz posamnih šrang pri okrajni cesti, za dvoje cepivne klešče ali škarje, ene stare nerabljive in ene nove, za dve strugli in eno ročno žagico. Okolo tisoč dve- do triletnih divjakov je darovala staj. kmetijska družba, torej jo mozirski magistrat samo vožnino za-nje plačal. Stroške za vse to cenijo izvedeni možje na 60 gld., ako se debelo računi. Opomniti moram, da z vsem tem nijsem v nikakoršno drugo dotiko prišel, kakor da sem z učenci vred drevesca cepil in sadil in velika drevesa snažil, da pri tem delu se za mene in učence iz zgoraj omenjenega pripomočka niti krajcar nij potrošil, kar tudi nij trebalo. (Konec prih.) Opoi menica. KkMfkutltne dražbe: 13. febr. Palkovo pos., 1128 gl. 40 kr., v Kranji — Poglšekovo, 520 gl., v Colji. — Smoletovo, v Sevnici. — 14. febr. Tomšičevo, v Bistrici. — Cigaletovo, v Idriji. — PoŽar-jevo, v SenoSeči. — Ditrihpvo, 1324 gl., v Kranji. T ujel. 18. fobr. Pri Elefantn t Baron Govora iz Gorico. — Golob iz Tržiča. — Hiršnik iz Ljubljane. — Ilanus iz Prago. — lhoman iz Dunaja. — Koronstoin iz Pešte. Matajc iz Kranja. — IVlikut iz Varaždina. — Major iz Dunaja — Kapus iz Kamne Gorice. Pri Maliču t Snoman iz Dunaja. — Deiks iz Berna. — Šulkofski iz Dunaja. — Belon. lMMtnfvH opritviilMtva. G. dr. V. M......... v Kralj.....Od lani nij ostalo nič na dobro. Plačali ste do konca decembra. Letošnjo naročnino prejeli. Hvala! G. G.... r v Čot... Vi ste naročeni do konca marca I. G. J. J......Maria Kulm. Vašo naročnino prejeli. Hvala! G. J. F... v Ptuji. Vi ste naročeni do konca aprila 1. Dunajska borsa 10. februarja. Enotni dri. dolg v bankovcih . 60 gld. Enotni drž. dolg v srebru . , 72 „ 1860 drž. posojilo.....106 „ London......... 108 „ Kreditne akcije...... 332 _ Akcije narodno banke . . 1007 „ Napol..........8 ,, C. k. cekini.......— . Srebro........ 107 « 10 kr. 90 ; TO „ 67*/. !! II 75 . Za svetovno razpostavo ii a Dunaj 1 se kupujejo lepi, dolgi _eii*kl liigje; rumeni (blond), rdeči in sivi imajo prednostne cene in se lahko po pošti pošiljajo; tudi se sprejemajo posamezni kosi, in denar za-nje se takoj pošlje. (33—10) VVilhelm Stutz, v „Zvczdi" (Slernallec), liiš. štev. 30 v Ljubljani. Boril sem se in zmagal! Stavil sem in dobil po prejetem poduku gospoda profesorja računoslovja R. pl. Orlice znamenito temo. Dunaj. Johann Vicentowicz. Popraševanja v zadevi njegovega izkazanega |MMlnrUii za lote-■*ljwko isci'O odgovarja gospod profesor pl. Orlice Itllflll. ff illtvliliAt »4t.\.%V .» voljno pripravljen (47) takoj in zastonj. Turnske ure (46-1) najbolje konstruirane in jako dober kup, s 31etoo garancijo in plačili v obrokih sc vedno dobivajo pri izdelovalcu Janez M. Pogatschnigg 1'odnurt Kropa na Gorenjskem. ♦♦»»♦»♦»»♦»»»♦♦< /t'lo vesela poročila o ozdravljanji najrazličnejših bolezni. Gospod dvorni založnik JANEZ HOFF. glavna zaloga, Dunaj, JKolovB'atring št. 39 poprej: Kttrntnerring št. 11. Brod (v Slavoniji) 12. aprila 1872. Veseli mo, da Vam morem poročati o dobrem UBpcbu Vaših sladovib izlečkov. Zlasti pa je sladova čokolada, katero sem večkrati vslod slabe prebavo kot krepilno, lebko prebavljivo in slastno zdravilo z izvrstnim tiBpehom zav-žival. Denes Vas prosim, da mi pošljete kakor hitro mogoče po poštnem povzetji en funt sladove zdravilne čokolade št. 1 in 2 zavitka sladovih bonbonov /.a prsa. ,. Dr. Mchullior, c. k. nadzdravnik. K ostrin, 14 okt. Vaš izvrstni sladov izlečok, ki ste mi ga zadnjič poslali, je zopet kakor že vodno, pokazal, svojo zdravilno moč pri mojem bolehnem telesa. Revmatična in čut-niška bolezen je, hvala Boga, vslod zavživanja zdravilnega sladove izlećka vedno bolje ponehala, in morem zopet z veseljem naprej službovati. (Novo iiuiotcnje.i Konrad, učitelj Schonlinde, 7. decembra. Prosim, po-' šljite mi še 2 škatlji Vaših tako izvrstnih praškov iz sladove čokolade.,, Uspehi nad vsem pričakovanjem." Julij Koglcr. Se dobiva pravi „v Ljubljani pri gg. Mart. Golobu in Ed. Makru; v Vipavi pri g. A nt. Kepo ii sii. (8—2) ___________ (43—3) lzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen Ysak dan presen droženi kvas s poroštvom za izvrstno ki piv nosi. dunajski funt po 40 novih krajcarjev priporoča mokarija Eduard Farkas-a v Ljubljani na Jakopskcm Irgu štev, v Boiczctta-jevi hiši. 148 Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne*