POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 BIN
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in uprava! Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* lavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0-50
Štev. 127 • Maribor, četrtek, dne 7. novembra 1940 » Lelo XV
Namesto razmotavanja zamotav atija
Dogodki in ukrepi osnih sil kažejo na nove akcije neznane smeri in neznane obsežnosti. Akcije so odvisne od mednarodnega položaja, ki je tudi vsak dan lahko drugačen, ker ga diktirajo ožji in širši interesi predvsem večjim imperialističnim (zavojevalnim) državam, opor-tuniteta (primerna priložnost) pa tudi manjšim in malim.
Tako vidimo, da Rusija čaka, zagotavljajoč »teoretično« nevtralnost. Vrši se pritisk na Turčijo. Grčija pa je že v vojni. Državama osi in Angliji gre za to, da v tej vojni razširita svoj vpliv na čimvečje ozemlje zlasti tudi z ozirom na pripravo vojaških akcij v Afriki in okoli Sueza. V vzhodnem Sredozem-ju in obmejnih teritorijih se pa križajo Interesi. Anglija si želi ohraniti tam Vphv, Rusija si ga želi pridobiti. Križa-nle interesov bo težko premostiti z Medsebojnimi koncesijami in mora za-raditega vesti le do zamolavanja med-narodnega položaja.
Tako imamo pred seboj veliko uganko bodočih dni, tednov ali mesecev.
Naša država, ki se nahaja sredi tega vrtinca, je storila vse, da se ne zamota v vojno. Ohranila je najboljše odnošaje vseh sosednjih držav, ki same, zlasti osni državi, deklarirajo, da hočejo sPoštovati njeno nedotakljivost, ker je storila vse, kar je mogla v interesu dobrega sosedstva.
Nemški tisk poudarja, da se nasprotniki zaman trudijo, da bi porušili prijateljstvo med državama osi in Sovjetsko Rusijo. Načela, ki so bila sprejeta ob sklenitvi pogodbe med Nemčijo in Rusijo, se niso nič izpremenila. Tudi gospodarski odnošaji se med obema državama kar najboljše in ugodno razvijajo.
Toda položaj je vsak dan drugačen ln kar se reče danes, jutri že več ne velja.
Neenake plače industrijskih delavcev v državi
Zagrebški »Jugoslov. Lloyd« raz-o seljenju industrije na jugo-°d države. V svojem razmotrivanju
ravi, da nižje mezde na jugu niso pravi
j • — Že 20 let obstoja razlika, da se
$krl>Sl
e za pretirane
k,
in ostale preskrbo prebivalstva!
Delavsko zadružništvo in del. prehranjevalni odbori naj vodijo preskrbovalno akcijo
S treh strani preti nevarnost preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Pomanjkanje draginja in še vedno premajhni zaslužki delavcev in nameščencev. Še hujše bo za nezaposlene.
Naredbo o prehranjevanju že imamo. Imamo centrale. Ni pa še izvedena organizacija krajevnih in obratnih preskrbovalnih Po naredbi bo moral preskrbeti življenjske potreb, za svoje uslužbence vsak obrat, ki zaposluje najmanj 30 oseb vsaj za en mesec. To je načrt, ki znači resnost vprašanja, Mislimo pa, da je izvedba take organizacije zvezana z mnogimi težkočami tehnične, včasih tudi materijalne strani.
Preskrbo prebivalstva bi morale prevzeti gospodarske in konzumne zadruge, ki naj bi pritegnile v svoj preskrbovalni krog delavstvo obratov v svojem okolišu. Da bi se preskrba lažje in nemoteno vršila, bi pa morali razni obrati podpreti akcijo moralno in materijalno vsaj s krediti, če bi zadruge ne razpolagale s potrebnimi sredstvi. Trenutna naloga zadružnega gibanja je, da v tem
pravcu napne vse svoje sile, da bo preskrba bolje izvedena.
Mnogo krajev pa imamo, kjer delavskih zadrug ni. Tam je potrebno, da se zaupniki strokovnih organizacij v raznih obratih tudi organizirajo v tak preskrbovalni odbor, ki naj prevzame preskrbo za ves okoliš in za v^e obrale v kraju. Obrati, ki imajo po naredbi dolžnost preskrbovati sv.ije uslužbence z življenjskimi potrebščinami, bodo nedvomno rajši storili svo,o moralno dolžnost pri taki skupni akciji, kakor vsak zase. Lažje bodo ob kontroli ki jim gre, dovoljevali potrebne kredite in moralno podporo, kakor pa če bi te skrbi morali sami opravljati. Odkrito povemo, da akcijam posameznih obratov ne zaupamo, ker so dražje, organi-zatorično težko izvedljive in bi tudi nikdar ne mogle biti brez pomanjkljivosti.
Preskrba v rokah delavskih zadrug, delavskih strokovnih in obratniških zaupnikov, bi se ob znani vestnosti naših zaupnikov, o tem smo prepričani, obnesla najbolje.
Iskreno torej svetujemo vsem našim gospodarskim in strokovnim organizacijam, če še niso pričeli s podobnimi akcijami, da jim posvetijo vso svojo skrb in ljubezen.
PripraVlfafo naredbo o preskrbovan|u
V Beogradu izdelujejo načrt naredbe o aprovizacijah. Občine naj bi ustanovile posebne preskrbovalne urade. Podjetniki, ki imajo nad 30 delavcev pa konzumne zadruge. Sredstva za nabavo blaga naj bi dajale občine tu, tam pa podjjetniki. V koliko je tak načrt izvedljiv, bo pokazala praksa, ker bodo te oskrbovalnice samo začasne. Konzumne zadruge so nekaj več, so sad ideoloških in materijalnih interesov ter požrtvova-nja. Neve ustanove naj bi zaenkrat o-skrbovale prebivalstvo s krušno moko, fižolom, mastjo, jedilnim oljem, sladkorjem in kurivom. Kako si pa mislijo, da bi te ustanove zbirale potrebščine, če bi jim jih ne dobavljale prehranjevalne centrale, nam pa ni jasno, ker je vse glavno blago bolj ali manj monopolizirano.
vzhoda
plače delavstva od jugo-Proti severozahodu dvigajo. — stand Pa v zvez' s stanjem življenjskega je ta a|rC*a (na^^na življenja). Čim nižji nih r' 101 mani**e zahteve so. Iz mezd-liti ,0 2 °?ov hi se mogla zaradilega se-Atrija, ki ne potrebuje dobro Kvalificiranih delavcev. Te industrije oraj ni. Za nekvalificirano delavstvo j. Se*a, ki manj izdela in slabše, se rabi u^meroma dolgo časa, preden enako reza potrebam kakor dobro kvalifi-ran° delavstvo. Delovna sila ne more rej biti vzrok selitve, — Tako pravi penjeni list. Vzroki so torej drugje.
v gospodarski in deloma v na«i ' Politiki, da se industrija tako * 0 seli.
Srditi boji vzdolž grško-albanske meje
Italijani so prekoračili grško mejo vzhodno od reke Vojuše in do izliva reke Kalamas v morje, Grki pa so od Gramos
pogorja do jugoslovanske meje vdrli na albanska tla.
Na albanskem bojišču se sedaj razvijajo veliki boji. Gorat teren onemogoča uporabo motoriziranega orožja, ra* zen v Epiru, ob obali Sredozemskega morja.
V Epiru (vzhodni del fronte) ob Sredo" zemskem morju so italijanske čete dospele do izliva reke Kalamas in do izvira Vojuše. Boji na tem področju se bijejo za posest mesta Janine, od koder vodi cesta na jug.
Iz smeri Florine pa sc grške čete vdr
Angleži so se izkrcali
ne samo na Kreti, ampak tudi na Samo-trakih, otočju, ki leži samo 50 km oddaljeno od Dardanel.
Izmenjava poslanikov
Italijanski poslanik je z vsem osobjem in italijansko kolonij'o zapustil Atene, istočasno je odšel tudi grški poslanik iz Rima. Vlak z grškim poslanikom bo čakal na jugoslovanski meji, dokler ne bo javljeno, da je vlak z italijanskim po-
le na albansko ozemlje in grški topovi slanikom iz Aten privozil čez jugoslo
Ha afriškem boJISlu
111 bo W	,	....
Padov ■ razC11 v zraku 'i> tnanjsih spo-
Jo v	.
s*r<%n0 g
„ <*vidmc. Dne novembra je bi-'cljt. ^arsa Matruliom v Egiptu se-RleSki 'j0 ** italijanskih letal in dve an tih 7 im-1'- l)n0 m- Pa i1-' bilo zbi
4evlje	so	uvedli	karte	za	obleko	in
'"aniL- ^'kstilnih tovarnah je pa radi po-t»j '
‘Lit
ikanja syroviin vpeljan petdnevni delovni
i
•»Uhi boi spremenjena v trdno oporišče ko-
*)e izjavil te dni predsednik sovjet*
aVsk;m ljudskih komisarjev.
J
obstreljujejo mesto Korčo. Po poročilih z naše meje se Italijani trudijo, da bi prepodili Grke z višin OKrog Korče, toda boji še niso zaključeni. Razvoj operacij na tem področju ;e z naše meje mogoče zasledovati.
Napori Italijanov, da prodro iz smeri Korče v Grčijo in do Florine so razumljivi, ker bi s tem italijanske čete dospele v ravnino in na ceste, ki vodijo do Scfluna.
Letala se živahno udejstvujejo na obeh straneh. Italijani so z uspehom bombardirali že celo vrsto grških mest in naselij- Grki pa. vračajo milo za drago z bombardiranjem mest v Albaniji, dočim angleška letala mečejo bombe na južna italijanska .mesta, kot Brindisi, Bari in Neapelj.
Italijani poročajo, da so pri napadu na Neapelj, dne 3. novembra ponoči vse bombe padle v morje trije ljudje so bili ubiti in 2 ranjena.
Italijani poročajo, da so sestrelili že okrog 20 grških letal, približno toliko sestreljenih italijanskih letal pa javlja jo tudi Grki, ki še dodajajo, da so vjeli
vansko mejo.
Bombe na Bitoli
Neznana letala so vrgla na mesto 21 bomb, ki so ubile 9, ranile pa 21 oseb
AA poroča, da so tuja letala dne 5. novembra popoldne trikrat preletela naše ozemlje in vrgla na Bitolj 21 bombi od katerih jih je 19 eksplodiralo. 9 oseb je ubitih, 21 pa ranijenih.
Izdani so bili ukrepi, da se z vsemi sredstvi oborožene sile prepreči vsak nadaljni poskus kršitve naše meje.
Ko bo komisija ugotovila, čigava letala so metala bombe, bo vlada 'ukrenila vse, kar je potrebno.
Roosevelt izvoljen
Zedinjene države bodo nudile vso pomoč Angliji.
Volitve volilnih mož v Zedinjenih državah dne 5. novembra so se vršile ob doslej nepopisnem zanimanju vse javnosti. Mfnožice so naravnost preplavile ulioe velikih met, kjer so zvečer z zvočniki javljali izide. Prvi izidi so bili znani ob 17. uri. Ob polnoči je bilo jasno, da je Roosevelt izvoljen. Njegov jjro' tikandidat Willkie je imel nagovor na svoje volilce po radiu, v katerem jim je sporočil, da je poražen, toda zadovoljen z izidom. Demokratska stranka pa je pozvala svoje volilce, da naj bodo obzirni napram pristašem republikanske stranke, ves narod pa naj se združi v obrambo svobode in demokracije.
Po poročilih o polnoči je bilo na 46 tisoč voliščih oddanih 11 milijonov gla-
.,c	TJW. sov za Roosevelta in 8 milijonov za
pri^Korči* mnogo" HaHjanskih Vojakov! I Willkieja. Od 531 volilnih mož (kolikor zaplenili topove in strojnice.	štejeta poslancev kongres m sena ), ji i
T. ....	.	...	,	i ,	1 je dobil Roosevelt 447, Willkie pa 84.
Ifahiam. zanikaj« vse vesti o kakšnem 1	f
obkoljenju njihove armade pri Korči. Volitve se vrše po večinskem sistemu.
(Gorica).	i V okrožju, v katerem dobi kandidat ab-
solutno večino, dobi tudi vse volilne može.
Udeležba volitev je bila rekordna, vendar še ni znano, koliko volilcev od 50 milijonov upravičencev, je šlo na volišče.
Z zmago Roosevelta, ki bo sedaj pred" sednik do leta 1945, je zagotovljena Angliji vsa pomoč Združenih držav.
Tanger priključen Španiji
Tanget, ki je bil doslej pod mednarodno upravo, je Španija priključila španskemu Maroku.
V Angliji bodo ta ukrep španske vlade proučili. Povdarjajo pa, da je mogoče ta ukrep v zvezi z razgovori Petaina s Hitlerjem. Sporazum med Francijo in Nemčijo bi utegnil odločiti o usodi Tankerja dr-ugače, kot pa bi bilo ljubo španski vladi, zato se je odločila za ta ukrep.
" Utt	rfifioa.a	a;»t
Letalska volna na severu
Uspeh nemške podmornice.
Neka nemška podmornica je potopila pretekli teden dve pomožni angleški križarki »Laurentic« (1872 ton) in »Pa-troclus« (1314 ton) ter trgovinsko ladjo »Casanaro« (5376 ton). Angleško poročilo omenja izgubo obeh ladij in pravi, da se je z »Laurentica« rešilo 52 častnikov in 316 mornarjev, s »Patroclusa« pa 33 častnikov in 230 mornarjev.
Nemško uradno poročilo za dan 4. novembra pravi, da se je kljub slabemu vremenu nadaljevala nemška letalska ofenziva v prvi vrsti na London, pa tudi na več drugih krajev v južni in srednji Angliji. Razbita je bila na več mestih
pa so dne 4, novembra Nemci izvedli napade v velikem obsegu. Vendar pa ne v rojih, ampak s posameznimi letali, ki so vrgla bombe na različnih točkah mesta. Napadeno je bilo mesto Liverpool, .potem kraji v severovzhodni, juž-nozapadni Škotski in srednji Angliji. — V nekem mestu je nemško letalo obstreljevalo delavce, ki so šli iz tovarne s strojnicami. Vendar pa je bilo mesto Liverpool doslej tri dni brez napada. — Angleška letala zaradi slabega vremena niso letela nad Nemčijo.
Angleži so 5. novembra čez dan in zvečer metali bombe na pristaniške
neka važna železniška proga in težko1 naprave v Le Havre, Boulogne sur
zadeta vojaška taborišča. Popolnoma razdejana je bila neka tovarna orožja. Letala so streljala tudi s topovi in strojnicami. Po nemških poročilih so imeli v Londonu v oktobru 16 dni odnosno 390 ur letalskega alarma. Ponoči so trajali alarmi vsak dan od 20. do 7. ure zjutraj.
Dne 4, novembra ponoči so nemška letala vrgla na London 1.500 bomb, V noči na 5. november so letala napadla vojaške objekte, letališča, industrijske zgradbe in prometne naprave. Na letališčih v Watishamu je bilo uničenih veliko angleških letal. Vefika škoda na industrijskih zgradbah je bila povzročena v Conventryou, Liverpoolu, Hilling-tonu, Edinbourgbu in Leithu. Miniranje angleških luk se je nadaljevalo.
V oktobru je bilo po nemških poročilih sestreljenih 419 angleških in 138 nemških letal.
Angleško poročilo:
Angleško poročilo omenja, da so letala dne 3. novembra 70 minut bombardirala Kiel.
Dne 3. novembra je imel London miren dan, brez letalskega alarma. Zato
Mer ter na letališče Monvier v severni Franciji. V teku dneva je bilo sestreljenih troje nemških in troje angleških letal, trije piloti pa so se rešili.
Angleži poročajo, da so sestrelili v času od 27. oktobra do 3. novembra 52 lovskih letal in 28 bombnikov. Nemci so izgubili 149 letalcev, Angleži pa v istem času 46.
Potopitev podmornic
Dne 4. novembra sta bili potopljeni 2 nemški podmornici, ena italijanska pa se je morala zateči v pristanišče Tan-ger v Afriki, ki je pod mednarodno upravo in bo morala izpluti v 24 urah, ali pa bo razorožena.
Nova mornariška lelala
Reuter poroča, da je angleška vlada nabavila nove vrste mornariških letal, ki bodo znatno povečala udarno silo angleškega brodovja. Ta letala so izredno močno oborožena in še mnogo bolj okretna od vseh vrst dosedanjih vodnih letal. Pet angleških ladij nosilk letal, ki bodo v kratkem dograjene, bo opremljenih samo s temi letali.
Kreta in pomorska pot Italije v Libijo
Angleži o otoku Kreti
Reuter poroča: V angleškem vojnem ministrstvu naglašajo, da je grški otok Kreta v Sredozemkem morju izredno velikega pomena, tako za Italijo, kot tudi za Anglijo. Za Italijo bi bil imel pomen, ako bi ga bila zasedla italijanska vojska. S posestjo tega otoka bi bila Italija zadala angleški nadvladi na Sredozemskem morju hud udarec. Ker pa so se sedaj Angleži izkrcali na tem otoku, so si s tem samo utrdili svojo premoč v Sredozemlju. Kajti z otoka Krete je mogoče uspešno nadzirati edino vodno pot Italije, po kateri se preskrbuje Grazianijeva armada v Libiji, Istočasno pa je Kreta kot nalašč za izvajanje nad-
kot vojnemu oporišču,
zorstva nad vsem italijanskim Dodeka-
nezom (otočju ob obali Turčije). Z otoka Krete bo sedaj angleško letalstvo in mornarica lahko podvzemala uspešne akcije proti Dodekanezu, proti Libiji in tudii proti Italiji.
Vo|na na Sredozemskem morfu
Reuter. Angleško mornariško poveljstvo poroča, da je bilo od začetka vojne in do 1. novembra potopljenih 29 italijanskih podmornic, to je ena četrtina podmornic, ki jih je imela Italija ob začetku vojne.
Doma- in j*#
APELIRAMO NA VSE NAROČNIKE NAŠEGA LISTA, ki so z naročnino v zaostanku, da jo nemudoma poravnajo, bodisi pri poverjenikih, ali po poštni položnici. Naša uprava doslej ni povišala naročnine, dasi bo z ozirom na draginjo, zaradi katere so se znatno dvignili tudi izdatki za naš list, v kratkem času to primorana storiti. K temu ukrepu pa bodo največ pripomogli oni nezavedni naročniki, ki tudi v teh resnih časih ne plačujejo redno naročnine, četudi jim je gotovo znano, da se »Delavska Politika« vzdržuje izključno le z naročnino in ne dobiva nikakršnih podpor. V bodoče bomo Primorani vsakemu naročniku, ki ne bo v začetku meseca poravnal naročnine, ustaviti dostavljanje našega lista. Zato ponovno pozivamo vse prizadete naročnike, ila poravnajo naročnino redno vsak mesce. — UPRAVA.
»Pri nas ne izvira draginja od gospodarstvenikov«, tako trdijo naši gospodarstveniki. Pravijo namreč, da je mnogo drugih činiteljev gospodarskega, fininčnega, političnega in psihološkega značaja. Te izjave ne bomo pojasnjevali, ker je razumljiva. Opozarjamo pa na te trditve v našem listu, ko smo poudarili, da tako ogromna podražitev, kakor jo imamo, za naše proizvode in pridelke ni utemeljena. V tem se strinjamo z gospodarstveniki. Dalje pravijo, da proihlem preskrbe prebivalstva z blagom vsebuje dejansko tri probleme: 1.) problem nabave blaga v čimivečjih množinah, 2.) problem cen in tretjič problem pravilne razdelitve blaga med posameznike. Gospodarstveniki se tudi pritožujejo da je maksimiranje cen za blago napačno. Mogoča bi bila le kontrola cen. Nabavnih cen za blago ni mogoče maksimirati, ker te določajo močnejše sile. Smelo bi se le določati za trgovce zaslužek na podlagi nabavnih cen.
Maksimalne cene jedilnega olja. Maksimalna cena namiznega jedilnega olja za 1 kg je din 27.75 ali 1 liter din 25.50. To je prodajna cena na drobno. Prodati se sme četrt litra olja na mesec na osebo. Večjo količino lahko dobe le bolniki, ki ne smejo uživati drugih maščob. Neznanim kupcem naj trgovec prodajo odkloni.
Sladkorja bomo pridelal: 15.000 vagonov. Domača poraba ne znaša niti 10.000 vagonov. Ostali sladkor bomo zvažaii. *s . ; » :*
V Švici vsako nedeljo na volišče. Kljub spremenjenim razmeram in vojni v Evropi se v Švici strogo spoštujejo vse določbe ustave, ki je zgrajena na res demokratičnih temeljih. Med drugim se v Švici brez prestanka vrše vse volitve in teh volitev je mnogo, ker volijo ne samo občinske odbore, kantonalne svete, kantonalne vlade, ampak tudi višje uradnike in razen tega se vrši ljudsko glasovanje za vsak količkaj pomemben zakon ali celo uredbo lokalnega značaja. V obmejnem kantonu Schaff-hausen (znano središče industrije ur) v nemškem delu Švice hodijo volici že cd 20. oktobra naprej vsako nedelj.o na volišče in bodo te volitve raznih zastopstev končane šele 24. novembra. Neke nedelje v oktobru so bile v tem mestu občinske volitve. Pri teh volitvah je bil ponovno izvoljen za župana s, W. Bri-
goli, urednik socialističnega dnevnika »Arbei-ter-Zeitung«.	...	> - »t*_ jfc.b
Bivši predsednik španske republike Manuel Azana je umrl v pregnanstvu v Montaubanu v Franciji, dne 3. oktobra t. 1. Bil ,je v 61. letu. Po mišljenju je bil mož naprednjak, osebno pa poštenjak. To mu bo ohranilo v zgodovini tra- j jen spomin.
17 letnico fašističnega režima so praznovali v Italiji dne 28. oktobra. Ta dan pred 17 leti so fašisti zasedli Rim in prevzeli vlado. Dne 3. t. m. je objavilo Mussolinijevo glasilo »Po-polo d Italia« članek o malih in velikih narodih. List pravi, da popolna vlada držav osi zahteva, da se ji podrede vsi mali narodi — ki žive v življenjskem prostoru Italije in Nemčije — politično, gospodarsko in duhovno. Namesto naroda bo uveljavljen -novi pojem »življenjskega prostora«, ki pripada velikim industrijskim imperijem, kateri edino so poklica si vladati na zemlji.
Papež in politika. Švicarska »Thurgauer Arbeiterzeitung« poroča, da prihajajo iz Italije glasovi, ki pravijo, da stoji papež popolnoma na strani držav osišča in se hoče vključiti v nov evropski red, ki se bo osvobodil »osnovnih smernic iz 'leta 178i9« (francoske revolucije).
250 letnica naselitve Srbov v Vojvodini bo
letos. Slavili bodo ta jubilej v decembru v Sremskih Karlovcih.
Za preselitev Hrvatov na Hrvatsko nastopa hrvatski frankovec, ali sedaj mogoče že nekaj drugega, pisatelj dr. Budak. Kam bo mož spravil tisti milijon Hrvatov, ki bi jih prepeljal kot Mojzes Izraelce nazaj na Hrvatsko, najbrž sam ne ve, kakor tudi ne ve, kakšen bo konec preseljevanj narodov. V sv. pismu stare zaveze pa lahko čita, da je Mojzes pripeljal vse Izraelec v obljubljeno deželo, toda ne za dolgo in zopet so se raztepli križem sveta. Najbrž bi se Hrvati tudi kmalu naveličali dr. Budaka, ako bi sledili njegovemu klicu in prišli iz daljnje južne Amerike nazaj v revščino, *»	,, * , r ,eZ.i »tt*
Manj demagogije, pa več stvarnosti, potem bi bilo tudi manj zmede in prismojenih ljudi,
Kaj bi mi brez Židov? »Slovenec« neprestano prinaša poročila drugih listov o Židih v Jugoslaviji. Iz teh poročil je razvidno, da ije večina industrije pri nas_ v židovskih rokah, pa tudi trgovina je židovska. »Slovenec« se kar trese pr1 pomisli na to naše po Židih okuženo gospodar.,-* stvo. Ako je -stvar resnična, potem moramo reči, da se mi tresemo pri -pomisli na to, kaj bi bilo z nami, da nam niso Židje zgradili indu" strije in trgovine. Kako bi bilo z našo državo, v kateri so protižidovski gromovniki »Slovenčevega« kova gradili k večjemu ka-kšne nepotrebne stvari, drugače so pa zabavljali, sanirali s tujim denarjem svo-je polomije in živeli od židovskih inseratov.
Veliko tvcrnico umetne svile ustanove V Bosni. Pri nas še ni nobene tvornice za umetno svilo. Pač pa smo uvozili od 1939 do danes okoli 3 milijone kilogramov preje iz surove svile, ki je veljala nad 97 milijonov dinarjev. Investicijski kapital bo znašal 250 miliionov dinarjev. Potrebne stroje dobavi Nemčija- — Ustanovljena družba za gradbo tovarne pa bo imela 50 miliionov dinarjev glavnice.
Telban Janko:
KDO JE
KRIV?
To kar vam danes napišem, ni izmišljena snov, tudi ni črtica, ne novela vzeta mimogrede iz zraka, pač pa je resnica, ki jo je usoda začrtala devetim, petim, ne, dvem, bolje rečeno trem zemljanom.
Nekje med Vrhniko in Logatcem sva se srečala. Lep večer je. Jasno nebo in mlada luna. Okrog in okrog šumi gozd, se pogovarja, tiho, tajinstveno šepetajo listi, gori v brdu laja srnjak, tam doli v dolini vriska nekdo, morda mlad zaljubljenec, ki se vrača od svoje izvoljenke. Težke, jeklene čelade stiskajo glavo, nož na puški se blešči v luninih žarkih, cev strojne puške naravnana, da bruha smrt, se sveti, okinčana kot mlada nevesta, nova, pripravljena, da brani domovino, svobodo.
On stražar, jaz poveljnik straže, lahko pa obrnete narobe.
Lepa, tiha noč, a vendar polna življenja. Lunin žarek mu je padel na obraz. Mož štiridesetih, morda štiriinštiride-setih let. Nerad vprašam za starost, posebno ne ženske.
Lepo oblikovana glava, v lice obrit, brez brk, mladostna koža, precej zagorela, lepi lasje, na temenu malce sivi, velika močna postava. Hrvatsko, zagorsko narečje.
Oče.
Na ravnini tam preko Drave, Mure, Save, Kolpe, bog zna, ležita oddaljena tisoč metrov drug od drugega dva dvor-
ca. Žito žanjejo in mlatilnice ropotajo. Kleno zrnje pada v vreče in kupi slame rastejo v višino. Potne srage polzijo po licu, po temenu, delavcem in delavkam, stroj brni, neugnano. Zahteva hrane, ne čaka, vedno naprej.
Točno pred enaindvajsetimi leti. Ista slika. V južni smeri dvorec Stevo Jovanoviča, v vzhodni Zvonko Stefanoviča.
Dve ravni cesti, morda kolovoza ali pa tudi stezi držita na polje.
Iz dvorca Jovanoviča pripelje voz z okrepčilom za delavce. Na njem sedijo gospodar, njegova žena in hčerka, mlada osemnajst let stara Ljubica.
Da, Ljubica.
Kako je bila lepa v bujni mladosti. Prožna, poskočna, imela je eno tistih lastnosti, ki so malokateremu dane od narave, da je vsak gib in vsaka kretnja kot bi jo naročil.
Ne botm popisoval las, lica, telesa, oči. Ako rečem, da je bila lepa, predstavljajte si jo vsak po svojem okusu, tako bom vstregel vsem.
Zame je vsak človek lep, ako je njegova notramost p'»meni'.a in grd vsakdo, tudi če ga je narava obdarila z vso telesno lepoto, kar jo premore, ako ima pokvarjeno srce in dušo.
Skoraj istočasno se je tudi od dvorca Štefanovičevih odtrgal voz. Gospodar in sin £vonko, sta hitela na polje k mlatičem.
Oče me spominja na romunskega bojarja, enaindvajsetletni sin, prešeren v mladosti, se ni ^mogo spremenil, ko sva se po dvajsetih letih srečala nekje med Vrhniko in Logatcem.
Odmor. Stroji utihnejo. Okrepčilo,
Gospodarji se snidejo, pogovor teče o gospodarstvu, mlada pa se vsedeta na kup slame in budita čustva, ki jih pozna samo mladost, pomlad in ljubezen.
Polagoma se začne mračiti. Delavci odidejo vsak na svoj dom, stroji spokojno počivajo, stari prisedejo k mladima na slamo.
Zrela pšenica diši po kruhu, iz slame udarja svojevrstni duh, nad poljem pa se začno vzdigovati lahne megle.
»Zvonko, zapoj nam pesem, tisto,ki jo imam najbolj rada«, prosi Ljubica.
»Ne vem, ako bode šlo?«
»Prosim.«
Lep, mlad glas, zvočen, ne tisti kričavi, bahavi, glas občutka, ki išče ljubezni, ali že ljubi, glas pomladi, glas diha zemlje, pesem večera, ko lega vse k počitku, mirno in rahlo narašča, se zgublja v daljavo, se vrača nazaj, trepeta, vnema, zveni in se zgublja v žitnem klasju, on poje, poje:
Zapoj si pesem, ko muči ie tuga, za tugo pesem najboljši je lek, ko imine ena, na vrsti je druga, s pesmijo preživi ves vek . ..
Našo moč in naš duh pesem jača, s pesmijo večno ostal bodeš mlad, človek, ki s pesmijo po svetu koraka, ne ve, kaj bol je in ne kaj je jad.
Zato, zapoj le pesem veselo, ki vsako bol ti že v kali zatre, zato jo ljubi polje in selo, in ljubi jo mesto nad vse ...
»Krasno, hvala«.
Ljubica je zardela In njena glavica se je sklonila na prsi.
Prišlo je kar je moralo priti. Dva neenaka pola sta se združila, spojila. Tudi zdravniki nas uče, da imamo dvoje rdečih krvnih elesc, ki ustvarjajo ljubezen, simpatijo. Jaz pa bi vam jih naštel več: bogastvo, zlato, denar, dragulji odlikovanja, čast, pokroviteljstvo . . .
Prokuristi, ravnatelji, višji uradniki' veleindustrijalci, bankirji, rentirji in vs>' ki imajo moč v rokah Gornjih desettisoč Ljubezen se ne kupi na borzi.
Ona nastane iz plemenitega čustva- i se prelevi v trajno prijateljstvo-»Zvonko, čuj, mali sem.«
»Oprosti, Ljubica, jaz nisem oče«. Telo je dobivalo vedno bolj polne oblike.
Iz dekliča ‘e postala zena Grudi so se napenjale in mati je postala pozoru »Ljubica, ka» je s teboj?«
»Mati, v noči, ko sem spala pri o<*' prtem oknu, je prišel v mojo sobo gft°g Oči so se mu svetile in sikal je. Zvil s v klopčič, zrl me nepremično, uspava^ omotil, potem se pa pognal med m°l prsi, na celo telo ter pičil, otroval smrti. Mati ti, mati bom jaz.«	p	<
Omedlela, zgrudila se je na tla. šel je zdravnik, močili so jo s kisom-Zdramila se je, ko je vstopil oče-Mrko je gledal in lasje so mu se
osiveli.
(Dalje pdho
dnJič-)
Štev. 127.
»DELAVSKA P&UTIKA*
CELJE
Poslovalnica OUZD v Celju dobi nov dom.
2e več let so se vršile priprave za zgraditev
r
LJUBLJANA
Mladi delavec glasbenik Anton Korošec je
uradnega poslopja OUZD v Celju. Poslopje, ki! u®tI- Iz gorenjskih Cerkelj je prišel približno se je te dni pričelo graditi bo veljalo 2,750.000 ! pred poldrugim desetletjem v Ljubljano 14
dinarjev in bo enonadstropno, ki pa dobi pozneje še drugo nadstropje. Novo poslopje bodo gradili na sosednji parceli in po preselitvi urada v novo hišo, podrli staro ter dozidali še drugi del poslopja. Izpopolnili se bodo zlasti ambulatoriij vseh panog. V poslopju bo urejeno tudi higijensko kopališče. '
Čuden nameščenec. Ogromno je že število celjskih tvrdk, ki ne upoštevajo sedanjih težkih razmer in naraščajoče draginje, kakor tudi ne predpisov banske uredbe, da primerno zvi-saio plače svojemu osobju, čemur se toliko ne čudimo, kakor nekemu nameščencu, ki ima velik vpliv na nekatere tvrdke, vendar se vedno bolj zavzema za razne delodajalce, češ, da plače odgovarjajo današnjim razmeram. Nameščenci se čudijo tako uglednemu nastavljencu, ki je pr°fi draginji dobro zavarovan.
TRBOVLJE
Veliko kritike je bilo sedaj med delavci, posebno med tistimi, ki čakajo na rudniško stanovanje in imajo večje družine. Kljub temu, da so že zaposleni pri podjetju od 10 do 25 let, Pa še vedno ne dobijo rudniških stanovanj, ^ač pa dobi vsak na novo sprejeti, boljši delavec (ako je priporočen?) takoj stanovanje. £red 6 meseci je bil sprejet v elektrarno tukajšnji čevljarski mojster. Sedaj pa je — tako se govori, mi pa tega ne trdimo — njegov stric napravil intervencijo za njega in je tudi takoj dobil lepo in veliko stanovanje, dasi nima več kot enega otroka. Upravičeno se zgražajo se-a.ai rudarji, ki so že skoraj pol svojega ?ivlje-Ala Karali pri TPD, pa še nimajo stanovanj. uv'h° se ravnatelJstvu TPD, da je tako malo 'devno naprarn svojemu delavstvu. Velikega rica čevljarja bi pa prosili, da naj s svojim PJivom skuša doseči pri TPD, da bo gradila ec stanovanj. (Manjka vsaj 200 rudarskih tanovanj.) In da se bodo k rudniku sPreje-™a‘i v delo res rudarski sinovi, posebno tisti, ,°dslužijo vojaški rok. Čevljarji pa naj osta-neJo pri svojih kopitih.
Dramski odsek »Vzajemnosti« bo vprizoril *a otvoritev sezone v soboto, dne 9. novem-ra ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 10. novembra ob lA4. uri pop. veseloigro z godbo in v 3. dej. (v 5. slikah) »Pekovsko«, ■vakor vselej, tako vas bodo tudi sedaj zado-. naši diientantje s to prireditvijo. Vstop-Ce so že v predprodaji v trgovini »Delavske-Ra doma«. Pevske točke spremlja delavski orkester. Vstopnina običajna. Za obilen obisk odsekaV^U^Ue^e prif)0r0^a ~~ °dbor dramskega
HRASTNIK
cen voc5 d°lske električne zadru<;e je - J" en temeljitega popravila, kar sklepamo vri i a' j s*a ne*'' dan v pretečenem tednu i a kar dva, docela preperela drogova močno nagnjena nad cesto. Držale so ju le še močne ^ Vr,h' da se nista Pooolnoma zrušila na ? ,t°- Omenjeni zadrugi priporočamo, da skrbi juai za popravila, ne le za pobiranje pristojbine, da se ne bo po nepotrebnem ogrožalo varnost mimoidočih in prometa. Saj pnvijo Qa zadruga drugače dobro stoji, razen drogov.
ZABUKOVCA
, V živo je zadel dopis iz našega kraja, ki je d objavljen v »D. P.« z dne 24. oktobra. Za opis, čigar vsebina je od konca ido kraja res-izmi 'e bi*° ta'i0 zan'™anje, da si ga je eden Se nergačev izposodil kar pri gostilničarju, da V ^rez gostilničarjevega dovoljenja, in ne kaj tal?a hil pozneje vrnil. Ker bo še večkrat storil a?? v našem listu priobčeno, bo dotični
mu ne k i®> ako si P,“ naroči‘ Prav ni5
g°Če bo * šk>odil0i ako jo bo čital stalno, mo-Danes V enkrat kaj koristnega iz njega. — opisali d SVetovali ljudem, ki smo jih zadnjič v katerem ^ s' sv0’ tru^' ‘kako priti h koritu, mleko, ol ,men^a 'Pretakata samo med in “kanjem ^i '° na ta način, da se ne mučijo z ampak na -0V za'druže Po okolici in v hribih, zadrugi. Al** n>'hove naslove prepišejo kar v
v	“»O	irvi* mA m Aro! n	_______
letni deček Anton Korošec, da se je učil in izučil strojnega ključavničarstva. Deček sicer miren in tih, je bil ves vnet za glasbo in petje. Takoj se je priglasil za sodelovanje pri železničarski godbi »Zarja«, kjer ie več let sodeloval tudi kot pomožni učitelj. Vežbal in vodil je delavsko glasbeno in pevsko društvo v Do-brunjah in s tem podpiral kulturno delo naše »Vzajemnosti«. Tone Korošec je bil dalje časa
zaposlen v tovarni »Saturnus« v Mostah pri Ljubljani. V svojih skromnih razmerah se je odločil, da študira glasbo na ljubljanskem konservatoriju, kjer je odlično napredoval v vseh dodeljenih glasbenih instrumentih. Skromne razmere in silni napori so slabotnemu možu izpodkopale zdravje in je pred kratkim, ko je pričelo listje padati z dreves, preminul. Njegovega pogreba se je udeležilo glasbeno in pevsko društvo v Dobrunjah in ljubljanska »Zarja« po večji deputaciji, kakor tudi delavski in drugi pokojnikovi prijatelji.
MARIBOR
mogoče
delo opr^vil^a0	rcv‘Mria.	ki	bo	to
pami ne morejo do njih, pa naj
'»SniTfT110 hlaP«vsl7°- Ker so *aVni ^^iefK . em izvedli takozvano racijo pri «e lll“ V« obrtnikih glede »■minimalnih mezd«, narja p. j nek pomočnik pri tvrdki milijo-tak0 , • , asi 'ie šl° vendar za niegov interes, »D. p al|enega, da je pisal pismo dopisniku T katerem pravi: »Nič Vas ne briga, za 100 din mesečno ali pa spioh '™. Prosim, da se zanimate za bolj po-* tli i s*var'’ kakor je moj^ plača itd.« — sama ® res hlapčevstvo brez primere? Oblast 1150, nudi zaščito, minimalno mezdo din fem k0 Je Pa pripravljen delati zastonj, med-i£v°jujejo° »drugih krajih tovariši s težko borbo an>ei Če t^favic.c P° zakonih. Sicer je vpra-no Pobu^^ a pisma pišejo pomočniki na last-<-ast orjan ' Kmalu bomo morali reči: »Vsa T0ce bo j < sramota pa za hlapce!« — Mo-rugače n>i.i", . užaljeni gospod čez par let a oQ taki-a* ’n ^ovor*l' kot pa sedaj, samo ' jkaj	prepozno.
. ad rudnij^ kopališče Radiotiherma ima tik Le. neki dama'- Prc'dorom nekaj gozda, kjer sta že nrJ‘ delavec opazil dvoje dreves, J?1 da bi	in	suhi. Prosil je upravite-
^dgovor da	dovolil	posekati, a je dobil
^ strohn^“Pr&va sama rabi les. Že voč dre-tudi let. V. eT niso Posekali in tnogo-
mr°ai delaven6	Cc bi se ne nanie spomnil
'*ec i„ ^Pominjamo pa, da pripadata upravitelj isti organizaciji.
laško
Skrb za čistočo v našem mestu ni baš na višku. Raznih cunj in papirnatih odpadkov je opaziti na ulicah izredno veliko, kar ne dela baš najboljšega vtisa. Ako bi se postavilo na prometnih cestah nekaj košaric za smeti, bi se ljudje kmalu navadili, da bi pazili na čistočo in ne bi metali teh odpadkov kar na ulice in ceste. Za nabavo takšnih košaric bi bili potrebni le neznatni izdatki. Mnogo hujše pa je vprašanje javnih stranišč, ker jih je mnogo premalo, nekatera pa so vrhu tega v tako obupnem stanju, da naravnost kriče po sanitetni komisiji, ki bi morala odrediti, da se 'ti tiedo-statki takoj odpravijo. Tako stranišče je, kakor smo to že ponovno opozarjali, iia Meljski cesti pri viaduktu, pa tudi stranišče na Vodnikovem trgu, kjer se v blišini nahaja tržni prostor, ni mnogo boljše. V celem mestu imamo zaenkrat samo dva podzemeljska stranišča in sicer enega na Aleksandrovi cesti, drugega pa pri mostu na Kralja Petra tngu oziroma Taborski ulici. Slednjega pa le redko kdo najde, ker je zgrajen na tako skritem in nepri-kladnem prostoru, da vedo zanj le bližnji stanovalci. Podzemeljsko stranišče na Glavnem trgu so ob priliki regulacije porušili in odstranili, ker pa ni bilo zgrajeno na mestu tega nobeno novo stranišče v neposredni bližini, je to zlasti neprijetno za ljudi s podeželja, ki prihajajo po opravkih v naše mesto. Vsega tega smo se že tako navadili, da človeka Prav nič ne začudi, ko opazi človeške iztrebke kar na ulici. Dasi se nahajamo v izrednih časih, bi merodajni gospodje ne smeli puščati iz vida tudi taka vprašanja, ki niso našemu mestu baš v čast: iz higijenskih razlogov je odprava takih nedostatkov naravnost nujna.
Velika garaža mestnega avtobusnega podjetja je največja garaža v državi. Dolga je 85 in široka 35 metrov in se v nji udobno lahko zmesti 30 >do 40 avtobusov. Veliko dvorano pokriva na lahko vzpet obok, ki ga nosijo v rahlem loku razporejene lesene traverze, ki so posebnost svoje vrste. Nihče bi ne verjel, da se zamore les v tej obliki uporabiti kot gradbeni materijal; doslej smo poznali slične traverze samo iz železa. Garaža je opremljena z vsemi ■potrebnimi napravami po najnovejših izkustvih: na posebnem prostoru je pet kanalov, ki omogočajo, da se popravljalci lahko kretajo pod vozovi. Z dvema velikima cilindroma na zračni pritisk se lahko cel avtobus dvigne 3 metre v zrak. Tu je pokretni žerjav za dviga* nje in premikanje teže, pokretne mize za orodje, svetle delavnice, velik železostrugalni stroj, stabilna in pokretna kovačnica, velika skladišča za bencin, za metan, za rezervne dele an za vse druge potrebščine, oblačilnica za šoferje in delavce, stranišča, v prizidku je velika kotlarna za centralno kurjavo. Stroji v delavnicah so vsi na električni pogon. V prizidku na južni strani je prostor za uipravo, s vetlimi parketiranimi sobami Letos je 12 let, odkar je začelo mestno avtobusno podjetje obratovati s 6. avtobusi. Danes jih ima že 30 ter moderno avtobusno postajo na Glavnem trgu in sedaj še garaže. Ko ibi le današnji čas bil tudi za razvoj avtobusnega prometa ugodnejši.
Riža je malo in kar ga je, je drag. Od lanskega leta naprej primanjkuje riža. Zlasti ni dbbiti riža dobre kakovosti. Pred kratkim je neka trgovina nartočila riž. Dobavitelj ji je poslal vzorec. Lahko si mislimo, kako je bil presenečen trgovec, ko je ugotovil, da stane povzrojeni, neočiščeni in neglazirani riž din 16 kilogram, med tem ko je pred vojno stal največ din 5.50 do 6, tako zelo je narasla cena rižu. Dobro je, da Jugoslovani nismo Kitajci, katerim je riž glavna hrana.
Namizno jedilno olje po din 25.50 se sedaj dobi v mariborskih trgovinah. To namizno olie je torej že nekoliko cenejše kakor pa poprej, ko mu je bila cena celo din 48, vendar pa je zelo slabe kvalitete in do mala neužitno. Pristojne oblasti bi^ morale poskrbeti, da ne bodo konzumenti oškodovani še na ta način, da se jim bo za visoke cene prodajalo slabo olago. Tega seveda niso krivi trgovci, temveč oljarne in tam bi bilo treba napraviti red.
Žitne cene na mariborskem trgu. Pšenica din 2.75, ječmen din 2.25 do 2.50, koruza din 3 do 3.50, oves din 1.75 do 2, proso din 3.25 do 3.50, ajda din 2, proseno pšeno din 5 do 6, fižol din 3 do 5.
Gradnjo cest bo treba strožje nadzirati. V
Slovenskih goricah je bilo po vojni zgrajenih že precej cest. Izgleda pa, da je 'bilo pri gradnji teh cest premalo nadzorstva, ker sicer bi se ne dogajalo, da začno oporni zidovi, komaj par let po dograditvi ceste, razpadati in se drobiti, kot da so iz samega peska in malte, ne pa iz betona. Tako slabo delo ogroža cesto, ker ako popusti oporni zid na kraju, kjer se zemlja plazi, se kaj lahko zgodi, da lepega dne zasuie cestišče. Nesreče pri tem niso izključene. Tisti, katerim je poverjeno nadzorstvo nad gradnjo cest, naj bi se predvsem zanimali za trdnost opornega zidovja ob cestah, graditelje pa zavezalo, da jamčijo za oporno zidovje dalj, kot pa doslej.
5 odst. povlšico mezd bodo dobili delavci tvrdke J. Hutter in drug.
O sklepanju zakonov po starokatoliških obredih je v zadnjem času mariborsko sodišče že ponovno razpravljalo. O veljavnosti teh zako-
Stran 3.
POSLEDNJE VESTI
Nemška letala so v noči na 6. november že zgodaj zvečer začela napadati London,
Angleži so se pojavili nad Nemčijo in so metali bombe.
Od italijanskih bomb je bilo v Grčiji doslej ubitih 3S0 civilistov in 690 ranjenih. Italijani so metali bombe na Krf, vendar ni mnogo žrtev in škoda je maijhna.
Uvoz vsega švicarskega časopisja v Italijo je prepevedala italijanska vlada za nekaj časa, ker poroča neobjektivno o italijanski vojni v Grčiji*
Cesta od Narvika do Osla v dolžini 810 km je dograjena, javljajo Nemci.
•
Trgovinska pogajanja s Švico v Beogradu so začela. Švica bi rada dobila več naše živine.
Prevozi besarabskih Nemcev bodo v kratkem zaključeni. Barake za njihovo nastanitev v Zemunu in Zagrebu bodo nekaj časa prazne, potem pa pride v nje 13.000 Nemcev iz Dobrudže, ki se istotako vračajo v Nemčijo.
_ Mei;dno gibanje krojaških pomočnikov v Celin l’e zaključilo dne 6. novembra. Od 7. novembra naprej se povišajo mezde po kolektivni pogodbi z dne 30. septembra 1938 za 25 odstot-
z	_	___ ___________________
kov. Od 2. decembra dalje pa bo povišek mezd nov sklepa sodišče na podlagi prijave mari-	znašal 27 odstotkov. Seveda bodo morali pla-
borskega mestnega Poglavarstva in je v, veči-	čevati mojstri slabše plačanim pomočnikom vsaj
ni slučajev doslej razveljavilo zakone sklenjene po starokatoliškem obredu, če je bil eden, ali pa oba prizadeta zakonca popreje poročena po rimsko-katoliškem obred,u in nato sodnijsko ločena. V razsodbi glede vpokojen-ca R. J. je pred kratkim sodišče v Mariboru, kakor tudi apelacijsko sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je zakon sklenjen po starokatoliškem obredu med vdovcem R. J. in njegovo ženo Z. R. veljaven, ker je bil prvi zakon žene Z. R. pred poroko razvezan. Kljub temu pa je sodišče naložilo stroške v znesku din 601.25 zakoncema z utemeljitvijo, da se je postopanje o veljavnosti zakonite vezi uvedlo po službeni dolžnosti. Sodba je gotovo utemeljena in pravilna. Vprašanje na je. kako naj upokojenca, ki dobivata mesečno din 493 pokojnine, plačata nastale stroške, dasi nista dala ipovoda za sodno razpravo, ker je bil njun zakon pravilno sklenjen, temveč se je tozadevno postopanje pri sodišču uvedlo na prijavo mestnega poglavarstva. Ta slučaj snova priča, kako neobhodno potreben bi bil nov enoten zakon o sklepanju zakona, s katerim naj bi bil tudi pri nas, kakor n. pr. v številnih drugih državah (tudi v katoliški Madžarski!), predvsem obvezen le civilen zakon.
Zakaj je naročeno mestno kopališče samo na dva ljubljanska dnevnika? Več rednih obiskovalcev mestnega kopališča nas je opozorilo, da sta tamkaj na razpolago za čitanje samo dnevnika »Slovenec« in »Slovenski dom<, ni pa drugih listov, zlasti ne mariborskih. Nek obiskovalec kopališča je opozoril na to upravnika oz, blagajnika kopališča, ki je prvotno takoj pristal na to, da se'naroči tudi »Delavska Politika«. Ko pa je bila prva številka dostavljena, je vprašal svoje predpostavljene, ki pa so odklonili naročilo oz. plačevanje naročnine. To zadržanje je vsekakor značilno, ker je jasno, da zahaja v mestno kopališče tudi mnogo prijateljev »Delavske Politike«, na dru- | gi strani pa menimo, da nikakor ni P* iv, če se iz javnih sredstev plačuje naročnina samo za časopise, ki so upravi pri srcu, ostale časopise, ki izhajajo v' Mariboru, pa odklanja. Ugotavljamo to predvsem zaradi tega, ker se sicer ob vsaki Priliki 'tako rado povdarja popolna nepristranost mestnih podjetij.
Iz stavbišča pri državnem mostu, kjer bo stala Palača »Vzajmne zavarovalnice«, so pričeli te dni odvažati zemljo in bodo verjetno kopali tudi 'temelje, ako bo vreme dopuščalo.
Zanimiva rokoborba med tukajšnjim »Pekovskim športnim klubom« in športnim klubom »Radnik« iz Zagreba, se bo vršila v nedeljo, dne 10. t. m. s pričetkom ob 10. uri dopoldne v »Sokolski dvorani«. VsJ prijatelji tega športa vabljeni. — Odbor.
Zadet od srčne kapi je umrl kar na cesti Al- | fred Kuhn, vpokojeni blagajnik »Tvornice za dušik« v Rušah.
Tri kolesa in sicer kolo ev. št. 2-22.967, kolo ev. št. 2-142.678-21 in kolo ev. št. 2-140.118-20 so našli te dni v raznih ulicah in jih lastniki dobe pri Predstojništvu mestne policije.
»Kcnec poti« v Narodnem gledališču. V četrtek, dne 7. t. m, se ponovi pri premieri prodorno uspela Sheriffova vojna drama »Konec poti«, ki jo vprizore gojenci dramske šole g. VI. Skrbinška. Da se omogoči obisk tudi delavskim slojem, veljajo za to prvo ponovitev znižane cene.
SELNICA OB DRAVI
Nova šola in vodovod. Pri novi šoli gradijo glotbok vodnjak, ki naj reši vprašanje preskrbe zdrave vode za šolo in kraj Selnico. Vodnjak ibo dograjen.' V šolskem poslopju so že vzidane vodovodne cevi, kar je stalo preko 100.000 din. Odvodi porabljene vode se stekajo v presihajočo jamo pri šoli in odtod...? Doslej je Selnica uporabljala umazano potočnico, ali ni nevarnosti, da bi odtočna voda iz presihajoče jame in iz bližnje greznice okužila vodnjak? Kako misli o tem nadzorstvo nad stavbo? Sel-ničani bi radi slišali mnenje gradbenega nadzorstva? V šolski stavbi ni nobenega vodnega rezervoarja. Na hribu v 'bližini ga tudi ne bo moigoče zgraditi, ker bi to stalo gotovo din 150.000. Izgleda da je denarnih sredstev za dograditev šolskega poslopja že zmanjkalo, ker ni naročenega notranjega šolskega inventarja. Ako bi to bilo res, potem bi utegnile ostati vodovodne pipe in moderna splahovalna stranišča okras brez sleherne koristi. Selničani bi zelo radi, aiko ibi odbor za gradnjo šole sklical občane na predavanje o novi šoli, na katerem bi gradbeniki in nadzorstvo nad stavbo povedali kako je stvar zamišljena in kako se načrt izvaja. Davkoplačevalci bi stavili razna vprašanja in nato doibili pojasnila, da bi ne bilo potem nobenih prigovorov in ugibanji več. Zlasti naj ibi se pojasnila zadeva z vodnjakom poleg šole!. Predlog je gotovo uvaževanja vreden in pričakujemo, da ga nismo stavili zaman.
minimalne mezde.
Iz Češke
Kakšen družabni stik z Židi je prepovedan?
Vodstvo »Narodne Zajednice«, ki je prešlo nedavno v nove roke, je objavilo v listih dve odločbi o Židih, v katerih tudi podrobneje razlaga, kaj je prepovedano članom v družabnem stiku z židi: Če pride žid v trgovino, ga sme prodajalec vprašati samo, kaj hoče in navesti ceno ter lastnost blaga. Vsak .drug razgovor o vremenu ali drugih stvareh je prepovedan. Če začne zid tak razgovor, ga je treba strogo zavrniti in mu povedati, kakšne so dopustne meje^ občevanja z židi. če pride žid v gostilno ali kavarno, se ne s-me niti lastnik, niti natakar z njim zabavati, temveč mu sme kvečjemu povedati, kaj imajo v kuhinji in kaj stane kava ali pijača, kakšno pivo točijo in ničesar več. Judi v stanovanjskih hišah se ne smejo na-jeu niki z Židom sestajati, niti se pozdravljati. Kljub temu družabnemu bojkotu se morajo vzdrževati napram Židom v službi zakonski predpisi. Če lastnik podjetja Žida ne more takoj odstraniti iz služibe, mu sme dajati samo naročila, ki se tičejo dela, vseh drugih nepotrebnih razgovorov pa se mora vzdržati. — Žicije morajo nositi poseben predpisan viden znak.
Mesec »češke knjige« bodo zopet priredili v letošnjem decembru. Lansko leto so v mesecu »Češke knjige« priredili 512 razstav češke knjige, ki jih je obiskalo 1,260.000 ljudi. Dalje 2272 književnih večerov, 1913 gledaliških predstav, 329 koncertov in drugih umetniških produkcij. Ta ogromni uspeh lanskega leta je prireditelje tako navdušil, da bodo tudi letošnji december posvetili češki knjigi in se tako oddolžili češkim pisateljem in češki knjigi.
Žito je bilo treba oddati. Kmetje so morali do konca oktobra izročiti vso množino posameznih vrst žita, ki jim je bila predpisana za oddajo.
Najvišjo ceno za čebulo je vlada določila v vsem Protektoratu na 1.90 kron za 1 kg.
Koliko je v Pragi hišnikov? Organizacija hišnikov v Pragi javlja, da je to težko ugoto-viti, toda v sami Pragi jih je organiziranih okrog 30.000, je jih pa gotovo še več.
Avtomobili »Praga« v Jugoslavijo. (ČTK.) Državna tovarna avtomobilov v Rakovici je prejela veliko naročilo za tovorne avtomobile tipa »Praga« iz Beograda. Iz Prage so že odposlali v Beograd potrebne dele teh vozov, v kolikor jih ne izdelujejo v Jugoslaviji.
Iz Slovaike
Nove ulice v Bratislavi. V glavnem slovaškem mestu Bratislavi so spremenili 80 ulicam in trgom imena, ki so še spominjala na dobo minulih 20 let. Že pred letom je bil najlepši trg v Bratislavi imenovan po Adolfu Hitlerju, a glavna ulica v onem delu Bratislave, kjer bivajo Nemci, je dobila ime Hermana Goringa, druga zopet Baldur von Schiracha in cesta F. S-(Freiwillige Schutzstaffel nemške stranke). — Zvezo s silami osi pa predstavlja Trg Mussolinija. (ČTK.)
Zaplenjeno slanino Marcela Steinerja v Celju
v teži 1940 kg je kupila celjska občina na dražbi po din 16 in jo bo prodajala po din 18 za kg.
Tok je ubil 16 letno deklico Pepco Potočnikovo v Vojniku, ko je na dvorišču poskušala odmotati psa, ki se ije zapletel v odtrgano žico električnega voda., ki je ibila pod tokom.
Hace, znani vlomilec in morilec, pride pred sodišče, ker je preiskava proti njemu zaključena. Spis tehta 25 kg.
Nekdanji predsedenik republike Poljske in , slavni pianist, Paderevvski, je odpotoval na nekem ameriškem parniku iz Lisabone v New York, — Časnikarjem je izjavil, da namerava ostati v Združenih državah štiri tedne. Ob odhodu se je prisrčno zahvalil portugalskim oblastem za skrb, ki jo posvečajo poljskim beguncem,
Protestantske cerkvene občine na Nizozemskem in židovsko vprašanje. Vse protestantske cerkvene občine na Nizozemskem so vložile pri nemškem generalnem guvernerju Seyss-Inquartu protest proti nedavnemu iodloku nemških oblasti na Nizozemskem, ki odstranja iz državne službe vse Jude. Protest je bil seveda zavrnjen. Nizozemska protestantska cerkev je proti rasizmu, sklicuje se na to, da je bil tudi Kristius kot človek Jud in da je učil ljubezen in strpnost med vsemi narodi in rasami. — Ker je bil Kristus Bog in je videl v naprej razvoj judovskega naroda, bi gotovo ne bil prišel na svet kot član tega naroda, ako bi bil srna-' tiral, da pripadnost k temu narodu pomeni sramoto za človeka.
HnSgg^^iiiiBg;=ggiiiigp=gginiB;:!g^aiiiiiBš?g5ali»i
POZOR, CENJENO OBČINSTVO!
Od četrtka 7. do vključno srede 13. novembra predvajamo originalni rusko-sovjetski film, največjo glasbeno senzacijo sodobnega filma
V glavni vlogi: LJUBA ORLOVA, nepozabna umetnica in pevka iz znamenitega filma „PASTIR KOSTJA“ in slavni komponist L. O. Du-najevski ter režiser G. V. Aleksandrov. — V tem izbornem filmu sodeluje nad 400 najboljših ruskih glasbenikov, plesalk in plesalcev. Do danes povsod največji filmski uspeh od obstoja kinematografije. KINO •'iSP&illl&DE** MARIBOR Telefon 25-29
VOLGA, VOLGA
Sijajni domisleki, humor in izvrstna glasba, ki spremlja ves Prosimo, da si vsakdo nabavi vstopnice v predprodaji.
film.
Churchill napoveduje že dolgo volno
Dne 5. novembra je govoril angle-, nila. Naša vojska, ki se zbira iz vseh delov
ški ministrski predsedniK Churchill vii™penja ,,se mora izj)op°llT!ti. tako’ da bo ^
,	,	*	.»■	,,	.	'stanju Priti na pomoč zasuznjenim narodom v
angleškem parlamentu, prvič odkai je j \g^2, ako se sovražnik prej ne vda. Ko je začela italijansto-grška vojna; rekel je: v juniju ostala Anglija sama v boju proti so-»Hitler je začel vojno proti Angliji z grož- vražniku, smo preživljali najhujše čase. Med njo, da bo s,premenil angleška rnesta v prah in tem pa smo morali začeti pošiljati desettisoče pepel. Toda London in ostala angleška mesta vojakov, ki smo jih zbrali za obrambo našega še vedno stoje. Naše izgube znašajo 14.000 otoka v Egipt in Sudan. Prevoze smo izvr-mrtvih in 20.000 ranjenih civilnih prebivalcev, šili z našimi ladjami, na katerih smo tudi pre-Stiri petine od tega števila jih odpade na Lon- peljali vojni materijah Zadostuje naj, ako na-don. izgube vojakov vsled bombnih napadov vedem, da so naše postojanke v Afriki mnogo Pa so izredno majhne, ubitih je bilo doslej boljše zasedene z vojaštvom, kot pa bi si pred 300 vojakov, 500 pa ranjenih. Število porušenih j petimi meseci mogli' misliti, hiš še dolgo ni tako veliko, da bi domače za- j V Egiptu doslej nismo imeli prilike, da bi se varovalnice ne mogle pokriti povzročene ško- j spopadli s sovražnikom v velikih bitkah. Ita-de. Izmed tovarn za orožje in letala ni no-|lijanska poročila navajajo, da znašajo zgube bena tako porušena, da bi ne mogla nadalje- j italijanske vojske v dosedanjih bojih v Afriki vati z delom. Sovražnik je v svojih napadih! 800 mrtvih, 700 ranjenih in 860 pogrešanih, na Anglijo gotovo zastavil vse svoje sile, us-1 Naše izgube pa so 66 mrtvih, 68 ranjenih in 36 peha pa ni imel in njegova ofenziva je splah- j pogrešanih. Razmerje izgub je 20 : 1. Seveda nela.	I	ni mogoče napovedati, kako bodo potekali boji
V začetku napadov na Anglijo sem dejal, j v bodočnosti. Prepričan sem, da se bodo vrela bodo na vsako sestreljeno angleško letalo. šile še velike bitke, če ne sedaj pozimi, pa odpadla 3 nemška letala in da bodo zgube na' vsaj na spomlad. Naše sile v vzhodnem delu letalcih kot 1 : 6 v korist Anglije. Točno ta- j Sredozemskega morja so se ojačile in so več-ko je res, samo s to razliko, da so„izgube na je, kot-so bile svoj čas skupno s Francijo. Na-letalcih 1 : 10 v korist Anglije. S povečanjem ša sila na morju, skupno z našo zaveznico ■proizvodnje letal doma in dobavami iz dežel Turčijo, je trdna.
imperija in Zedinjenih držav, smo na najboljši Med tem je bila napadena Grčija. Pri tem poti, da skoro dosežemo ravnotežje sil v zra-' se je pokazalo, da še žive narodi, ki niso volj-ku in kmalu na to tudi nadmoč.	! ni, da bi se podvr.gli, ampak so odločeni bo-
Več opravka nam daie vojna podmornic, j riti se za življenje in čast. Grčija ie bila stro-kajti sovražnik ima v tem oziru boljši- položaj,! go nevtralna. Anglija se je izogibala vsemu, kakor ga je imel med svetovno vojno. Vendar kar bi moglo spraviti nevtralnost Grčije v ne-tudi ta nevarnost, ki pa ne more resno ogro- j zgoden položaj. Grška vlada pa je skrbno pri
23 let ruske revolucije
bo poteklo 7. novembra.
Po marčevi revoluciji 1917 je poskušala generaliteta s pomočjo Keren-skega nadaljevati vojno, kar pa se ji ni posrečilo. General Kornilov, ki je hotel septembra napasti tedanji Petrograd in pregnati sovjet delavcev, je moral svoj poskus opustiti, ker so ga čete zaousčile. Geslo boljševikov, levega krila socialne demokracije, ki je propagiralo mir in razdelitev zemlje kmetom, je razkrojilo rusko armado. V oktobru je bii Trockij izvoljen na čelu sovjeta v Petrogradu. V dneh 7. in 8. novembra so boljševiki vprizorili novo oboroženo
vstajo in zmagali. (To se je zgodilo po ruskem koledarju 25. in 26. oktobra,, zato se ta revolucija imenuje tudi »oktobrska revolucija«). Kerenski je pobegnil. General Kornilov, ki je 12. novemb" ra še enkrat poskusil napad na Petrograd, je bil poražen pri Carskojem selu.. Kot predsednik sveta ljudskih komisarjev pa je bil od delegatov sovjeta izvoljen Lenin. S tem je zmagala boljševiška revolucija in od tega dne tudi obstoja Zveza socialističnih sovjetskih republik.
Gospodinja in draginja
žiti naše mornarice, bo skoro minila, ako že ni. Baš sedaj bo uvrščenih v našo mornarico 50 ameriških rušilcev in bo začel lov na Podmornice. Gledati moramo v bodočnost in pripraviti našo mornarico, da bo dorasla nalogam, ki jih bo treba izpolniti v letih 1943 in 1944. Doma bomo morali izkoristiti zemljo, da bomo pridelali večji del življenjskih potrebščin, da ne bo naša mornarica preveč obre
krivala vse svoje ukrepe v obrambo lastne varnosti, da jih tudi mi nismo poznali. Grčiji smo obljubili naše jamstvo.
Javnost zanima kakšna bo naša pomoč Grčiji. Ako bi rekel preveč, bi vzbujal pretiran optimizem, ako bi rekel premalo, bi .to povzročilo potrtost, ako bi navedel dejstva, bi to služilo samo našemu neprijatelju. ki bi želel to izvedeti
Dokler so bile pri nas življenjske potrebščine še poceni, je večina gos-podinj še kolikor toliko mogla skrbeti za izdatno hrano svoji družini.
Ko pa so se nenadoma in brez vidnega vzroka dvignile cene nekaterim življenjskim potrebščinam celo za 100 odst., se je lotilo gospodinj veliko razburjenje.
V svojih zadrugah, na trgu in kjerkoli si bodi, so se posamezno ogorčeno upirale straho' vitemu skoku cen; na ulici so govorile in še govorijo o tem, doma spravljajo še moža in otroke v slabo razpoloženje.
Kako tudi ne. Nenadoma so v svetu, izven njenega doma, v svetu, s katerim ona nima pravih stikov, ne vpogleda v gospodarski in finančni preokret, zamajale stene. Ta pretres-ljaj pa občuti v prvi vrsti prav ona. Mož da denar na mizo, ona pa naj gleda, da s preskromnimi dohodki večkrat na dan nasiti družino. Kako bo to naredila, je njena stvar.
V tem trenutku je žena začutila, da se ji
menjena s prevozi živil, ampak na razpolago j na pomoč, prišle pa bodo še druge. Naše čete za prevoze čet in vojnega materijala. Dejstvo,1 so se izkrcale na Kreti in drugod. Iz teh opo-
da ni prišlo do vdora v Anglijo, dasi je bil to gotovo trden namen sovražnika, pomeni za nas zmago. Kajti za ta vdor je izvršil sovražnik ogromne .priprave, mi pa smo mu prekrižali načrte. Nevarnost s teni seveda še ni mi-
Kal le x bombažem?
Pošiljka iz Carigrada še vedno ni prispela.
godi krivica nekje od zunaj in da se mora za Naše sile že prihajajo Grčiji to odslej bolj »budno udeleževati javnega življenja, ko vendar od tega zavisi njen m njenih otrok življenjski obstoj. Vzroki draginje so jo začeli zanimati, žal ji je postalo, da se ni pravočasno postavila za take zakone, ki bi onemogočali špekulacijo in izrabljanje malega človeka po veletrgovcih, bankirjih in finančnikih.
Žena čuli, da sama ne pride tem vzrokom do dna, da si sama ne bo mogla zboljšati položajai zato išče bolj kot kdaj stika s tovarišicami, ki prenašajo iste težave, kakor ona.
Najlažje pa se pomenijo in posvetujejo go-
rišč smo že začeli vršiti napade na italijanska mesta v južni' Italiji. Ti naši napadi na r-e bodo vedno bolj stopnjevali in bo sovražnik občutil vso silo našega protiudarca v zraku in na morju.«
Zadnje čase se je pisalo o pošiljki bombaža za našo tekstilno industrijo, ki da je že prispela do Carigrada in je sedaj odvisno samo od naše železniške uprave, da pošlje tja 50 tovornih voz, ki bodo prepeljali 500 ton tamkaj vskla" diščenega bombaža v našo državo.
Ta pošiljka bombaža pa ni prispela v našo državo pred izbruhom italijansko-grške vojne. Kako bo pa prispela sedaj, pa ne vemo. Kajti železniška proga do Carigrada vodi iz naše države preko Bolgarije in nato majhen košček preko Grške in baš na tem koščku proge je sedaj prenehal ves promet. Po najnovejših poročilih je zopet vzpostavljen, toda za kako dolgo.
Kaj bo z delavstvom zaposlenim v naši tekstilni industriji?
Naj vendar merodajni povedo, kako je s prevozom bombaža iz Turčije in naj
Navijanje cen domačemu bombažu
Bombaž pridelujemo v manjših količinah tudi v južni Srbiji. Ta bombaž pa seveda po kakovosti znatno zaostaja za bombažem, ki prihaja iz inozemstva.
Sedaj, ko je nastalo pomanjkanje bombaža, je začelo pri nas neverjetno veriž-ništvo z bombažem iz južne Srbije. Lani se je ta bombaž plačevalo po din 16 za kg, kar je bilo 50 odst. nad ceno, ki se je plačevali za bombaž na svetovnih tržiščih. Letos pa zahtevajo prekupčevalci, razni hadžije, kar po din 70 do din 80 za kg bombaža. To je neverjetno oderuštvo, ki bi ga bilo treba preprečiti z uredbo o prisilni oddaji bombaža Kajti navaden molinos, ki bo stkan iz tega bombaža, bo stal meter najmanj din 25. Kdo pa naj tako platno, ki je namenjeno za najrevnejše sloje, kupi? — Treba bo res železne roke v našem go-
spodinje vseh slojev, ki jih .je draginja več ali manj zadela, v društvu, ki je gospodinjam namenjeno, to je v '»Zivezi gospodinj«, ki ima vsak. prvi petek v mesecu svoje' sestanke v »Vesni« ob 20. iuri.
33 tisočakov so založili. V Škofji Loki sta v trgovini pri Erjavčevih v sept. dva vlomilca odnesla nekaj blaga. Domači so javili, da sta izropala tudi blagajno, v kateri je bilo 33 tisočakov. Sedaj pa so teh 33 tisočakov našli-Iz tisočakov je namreč gospodar napravil zvitek, ki je zdrsnil skozi neko špranjo v predalu v notranjost Pulta. Vlomilca sta bila torei po nedolžnem osumljena.
X OGLEDALU
»Straža v viharju« v sporu z »Miaduni borci«.
Znano glasilo ekstremnih študentov »Straža v viharju« se je zapletlo v oster prepir z glasilom
načelno čiste katoliške mladine »Mladi borci«. Prepirajo se, kdo zastopa pravilna katoliška načela. Načelno čisti »Mladi borci« očitajo-Stražarjem, da zlasti gleda stanovske države zavzemajo oportunistično totalitarno, me pa ka^ toliško stališče, kakor ga je obrazložil PaP®* v encikliki. Sedaj objavljajo v »Straži bivši predsedniki '»Akademske zveze« posebno izjavo, v kateri branijo stališče »Straže v viharju«. Značilno je, da so bivši predstavniki ž« postali visoki uradniki »Narodne banke«, »Pri* viligirane agrarne banke«, »Zadružne zveze«* uredniki »Slovenca« in tajniki JR Z.
Delavski pravni svetovalec
Plačilo rejenke (Selnica ob Dravi)
noče oče sedaji ničesar dati, še balo je dal sa-, . ,	| mo zasilno, češ da je to že dobro za hčerko,
Nek posestnik je sprejel stot ^	(>g]a	na n;j«. Vsega skupaj je potrošil z*-
"to tretjo hčerko komaj din 3000, torej velikan-Ali bi mogel jaz zahtevati od
se ne pusti begati javnost z vestmi o j spodarstvu, t	li	V.	^thvUI
pošiljkah bombaža, o katerih nazadnje |	I	tM*	Vfit	tl*>
nihče ničesar ne ve.
Mine na našem Jadranu. Blizu luke v Dubrovniku so te dni potegnili iz vode par min, ki jih je jugovina zanesla v naše vode. Zaradi tega je bilo odrejeno, da se ukine nočni promet obrežnih parnikov na vsem Jadranu. — Blizu Bara na skrajnem koncu naše države, pa je morje naplavilo trupla mornarjev neke tuje države in več predmetov neke potopljene ladje. Nek kmet, ki je skušal potegniti trupla in posamezne predmete na obalo, je utonil.
Bombaž iz SSSR na Madžarsko. DNB javlja, da so si izgovorili Madžari pri svojih nedavnih razgovorih v Moskvi predvsem tudi dobavo večje množine ruskih surovin, zlasti bombaža.
Prve pošiljke tega ruskega bombaža so baje že prispele na Madžarsko.
Usmrtitev škodljivca naroda. DNB. Dne 22. oktobra je bil usmrčen Poljak Karel Grisa, rojen 16, oktiobra 1922, katerega je izjemno sodišče v Zelle obsodilo kot škodljivca naroda na smrt. Grisa, ki je dobil kot poljedelski delavec zaposlitev v rajhu, je hotel iz Poljske
Vprašanje:	____ ,____
svojo 8 letno deklico in jo je imel do 15. leta pod obljubo, da bo prejela za njim posestvo. Ko mu je sedaj do 15. leta zastonj delala, jo je naenkrat spoidil od hiše in se ja deklica zatekla k meni. Ali more zahtevati kako plačilo.
Odgovor: Ker deklica pri posestniku ni bila v službenem razmerju in se je on z njenim delom skozi 7 let okoriščal pod neizpolnjeno obljubo izročitve posestva, sme zahtevati de-klica od posestnika plačilo za delo skozi vseh 7 let, s katerim- se je posestnik brez pravnega naslova okoriščal. Zaslužek za takšno delo ne zastara v treh, ampak šele v 30. letih. Zahtevati more deklica primerno odškodnino, ki je v tistem kraju običajna za takšne deklice.
Dota in nujni delež posestniške hčere (Vrhnika)
Vprašanje: Oče moje žene je 'boljši posestnik, ki je pred večimi leti oženil dve starejši hčerki na dobra posestva ter je dal vsaki po din 2500 dote in še vsaki balo v vrednosti po 18.000 din. Pred par leti sem nato jaz poročil tretjo mlajšo hčer, kateri je oče obljubljal, da jo bo ravnotako odpravil kot prvi dve, ker je pridno in celo delj časa delala pri hiši. Ker pa je ta hčerka poročila »navadnega delavca«, ji
ska razlika, očeta, ki še vedno sam gospodari, da bi mi izplačal vsaj ono doto din 2500, kakor jo ie dal prvim dvema? Ako bi tega ne dosegel, a$ ®» lahko zahteval vsaj nujni delež? Očetovo po* sestvo je vredno okrog 50.000 din, z mojo žen» vred pa so štirje neodpravljeni otroci.
Odgovor: Če oče ni imel upravičnega razloga* da bi hčerki branil poroko, sme hčerka zahtevati, da ji izplača že sedaj primerni znesek na račun dote. Primeren znesek pa bi bil sedaj gotovo vsaj oni, kot sta ga dobili prvi dve hčerki, sestri Vaše žene. Doto pa lahko *a' hteva le Vaša žena od očeta, ne Vi. Nujni <*•' tež lahko zahtevajo otroci šele po smrti star’ še v.
MALI OGLASI
ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH
Rokavice, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje. žemperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke,
tapuantcv .	............—. srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekcc,
nacionalne sovražm&sti napram Nemčiji v sabq- platno, odeje, predpasnike, rute. ”lag ’
tažnem namenu iztiriti vlak, zanetil je požar v gozdu in ga podtaknil še na enem mestu.
Ne bodi z naročnino v zaostanku!
7.a ženske, moške, otroke. Živilske potrebščine, galanterija.
OSET »MARA«, Koroška cesta 26
(Poleg tržnice — "Vodnikov trg).
FRANC REICHE R, iViA^B0Rt
Tržaška cesta 18, se priporoča ceni. o cins v za izoelavo oblek za gospode in	po na
nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. _
Priporoča se	.
špecerijska trgovina Delavski dom i. z. z i«1,
Maribor, Frankopanova ulica 1.
Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru
Sodna ulica štev. 20
Izvršuje vsa v grafično stroko spa a joča dela najceneje in najliitrei^.
Telefg?
intimnih! «edno In poosol M In pecivo iz KMe MttM 9 Hitom.
Za konzordi izdala tn urejuje Adolf Jelen v Mariboru, m Tiska Ljudska tiskarna d. d v Mariboru, predstavnik Viktor, Eržen v Mariboru.