I ' U. flefflRn.______________B umiianl, o čctrteh 21 felinmrla 1922,_________________________ifl. Mo_ Iikafa tiik dan pop^Mnt, lsvveamai aedalie ta prazalk«. fns*r«tl i do 9 petit vrsti 1 D, od 20—15 petit vrst i 1 D 50 p, vefjl Insert« petit vrsta 2 O; notice, poslano. Izjave, reklame, prck'iđ petit vrsta 3 D; poroke, uroke veli kost 15 vrst 30 D; ienitne ponudbe bese J i 75 p. Popust !e pri naročitih od U objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vpralanjem glede Insentov naj se priloži znam ka za odgovor Cpravniatvo „Sto*. Ifarodt' la „Marotas tiskar««" Eaallova Bllea it Sv pHtllono. — TtUfon St. S04. OredalsUo „Slov. Mar««*«'- K««ftovt ulio a at t, 1« nadatropl« ToUTos *t«r. 14. Bo»tae sprat**« 1« »odiUMi la iidottio fra«kovane. MT RoHopitov aa nm vrata. "9JM Ponin?zna Stei/Hin stan? 50 par=2 krom U InDzemston 65 pir = K 2'59. Poitnlna platana v gotovini. ,IHfeai:l Narod" »elja v Llubljanl ln pa poitli V Jag »slavilii v lnoittmstrai celo!etno naprej plačan . D 9O-— cc'oletno......D 156*— polletno.......# 4V— polletno ...... , 73 — 3 mesečno......, 22 50 3 me$c*fno......39*— 1 . ....... 7M 1 . .......U — Pri moreb^nen povi$an;u »e im.i dal'Š.i narofnf'ia dop^čatl. Novi naroi'niki naj poSlejo v prvlč naroCnino'vetino 5^35" P> nakaznld. Na amo pismena riar;K*lli brrr poshtve đenari.i i^ n-1" noretiu) ozirail. „Hruatsko-frska paralela" ln se marsikaf. V »JufirosTov. NJfv!« piše Nikola Premović pod naslovom »Hrvatsko-irska paralela« o boju hrvatskih sepa-ratistov proti naši državi, pod prc-tvezo. da so Hrvati nekaki jusroslo venski Irci, torej zasužnien narod, ki se mora osvoboditi. Clankar naj-preje opozaria na nekatere zsodovln-ske zmote, pa tuđi zgodovinske do-Kodke. ki so iz enesra naroda napravili dva. Nazadnje pravi: »V vsei naši zKodovinski pretek-losti so se stavile proti narodnemu unionističnemu duhu na odpor ne samo zunanje nenarodne, arnpak tuđi notranje narodne sile. Komaj ustanovljeno Nemaniino državo le nišil zlobni duh separatizma njesrovih sinov. Dušanovo carsko državo !e upropastil zli duh Vukašinov in drugih srbskih plemičev. ki fih ie vzgojil sam narod. Vsakemu poskusu Ljudevita Posavskeea se Je uprl kak narodni Borna. Vsa naša pretekiost le polna separatističnih bojev raznih narodnih velikašev, ki so. kolikor sr> mogli, vodili boi za svojo osebno korist proti skupni misli, kjerkoli se ie pojavila, da bi s! tako zasrotovili svoje osebne ambicije in interese. Ali nimamo danes istih zpledov v po-pravlieni izdaii, z manišim bleskom in slavo, pa ne z manjšo zasleplje-nostjo in strastio?« Na to pisatell citira razne naše spomenice in deklaracije, s kateriml smo od leta 1917. stopali pred Evro-po češ da zahtevamo svobodo in skupno narodno državo ker smo en narod. Hrvatski sabor v adresi 0. marca 1917. crovori o kralju Karlu in zahteva državno jedinstvo. V majski deklaraciji (30. mala 1917) se zahteva ujedinejnte, ker je to zahteva ene-j?a naroda. V deklaraciji od 5. juniia 1917. stoji Starce viceva stranka nra-va na stallSču nar. jedinstva Srbov. Hrvatov in Sl^vencev. Tam se nrav? da je »narod Hrvatov. Srbov in Slo-vencev pod tremi imeni en narod*. 3./12. 1917 ono7icfia zahteva pnnnl-no svohodo za »jedinstveni narod Srbov. Hrvatov in Slovencev.« Itd. SkratVa celemu svetu smo dokazo-vali, da smo en narod — sedai na ho-čemn istemti svetu ne !e z bese^amf arrp^k 7 deiann pokazati, da nismo en narod. — Svet in nos^bno n^5» M^nii sos^di in sovrnžniki se nam laHVo smjelo. Pisatcil pravi: »To le red do sooznanfa. da ni en narod, §e!c ko se ie uledlnfl s svolo narodno državo«. V taki luči stojimo zdai pred svetom. In mi naj imamo kredit in dobro valuto! In tišti, ki so govorili, da smo en narod, ki spadamo v eno državo, jrovore sedai: »Sto s:ore to bolje.« t. j. čim slabše se jrodi državi tem bolje (namreč za nas senarati-ste.) Iz tega gesla izhaia škodoželj-nost hrvatskih jn slovenskih separatističnih glasil. ki se vesele, da naša valuta pada. zraven pa kriče o dra-Kinji in slabem stanju države. To ie res satira za vesoljni svet. Vsak seoaratizem — posebno take vrste, ki se poiavlfa sedri. sta^i ucrlea in s tem kredit države. To je tuđi na-men separatistov, ki hočeio zavindatf na razvalini Jusroslaviie. ki smo io zidali z geslom »Jugoslavija ali smrt«, če ne bo Jugoslavije — bo smrt. Nadalje razvija pisateli misli o našem svobodnem ujedinjeniu s cimer so odoadle stare 7godovinsVe tradicije. Dobro nam podaja razliko med Irskim in hrvntsklrn vrrn^nn5'"^ in našteva Žrtve, ki iih ie zahteval irski fanatizem. Pri teh številVah je pač vredno obstati. rredno se Hrvati odločijo do skrajnnsti. Irska zeodovi-na je nač sedaj nekai dn^e^a prohrvatska, da ne omen'mo še noseben verski fanatizem in frsko bigotnost, ki sta to vnr?S?»nie še posebno po-ostrila. Irska leži zase v morju kot otok. Hrvatska le sreći Jncnsinv*1'* Irce fe poznnl svet. Ver so n??ali an- c^leško-----Hrvati nišeio sndai sicer franeosko. a svet .ki fe sH?^l At\ «o /. nami en nar^l ne bo r^znrrel. k?v zr>-oet hočejo. Državno pravo! Okrli te-^a se baje snče ves sp^>r. Torei zarn-di rekega hrv. r^ržavnetra nrava. no Vater^m so na HrvatsVe^ tab1^ vladali Khuen - Hedervarvn in ^T^vaii. naj se odreČerro svoie ennfn** c'r'ave Trske zadeve so se rrs**»va!e no dveh smereh: ena ie bila not l^or^nro-misa, dniga pot revolucije C^tnn-fein). ČioveV ne ve zaVal so ravno Irci nam postali 7^1ed: a recimo, ^a so to nafnnnr>H^:§i narod nn svrtn no katerem naj se ravnalo vsf driTgi. IrsVa Zgodovin^ H đn&nčVl irnafo v sebi mnopo not^neca — na tt"*i i~^?a bodoČnostf Tre^a na ^ vedetf. <*r\ nt vsa t. 7v. Hrvpfs^a »ir«'-'*^^ rn'*tu_ n»a. D?lrr»^r'*a n. r>r. neČe icrrnti irsVe plo^e. ker te pavera^a p*» ^rt?"> .1""^- slavfio. pa t"d? tv> ^rvtrih prvat*''«n krafih jf» toliko Srbov in Hrvatov. kl nišo za Radićevo »scb'ačko renubli- . ko.« Ostane torej Zngreb z okolico in nekaterimi kraji. Ako nastane boj. se ne bo moglo govoriti o hoiu hrv. naroda amnak strank. Vnra^unie na le. če bi tuđi vse hrv. stranke šle z ekstremisti. Seveda hrvatski ekstremist! zbirajo danes vse kar je pr->ti državi. »?to gore to bolje.* Isto delajo za njimi slovenski separatisti, narod na caka. kdai bo bolie. Mi smo tr>rej lagali svetu, ko smo rekli, da smo en narod, ali na lažemo zdai. ko pravf-rno, da n'smo. Ali pa sarni ne vemu ali smo, ali nismo, kar te 5e boli Ža-lortno. Pa nai smo trii? ali eden — ustvarili smo si državo, in smo ii za-htevali rriznanie Evrope — zdai na te države ne maramo. Prči je bila Jtigosbviia ideal — zdai pravimo, da ni slabše države na svrtu m \o sramotimo ^n črnimo v vseh evropskih iezikih in kličemo t^'cc na ^omoč nai "nm nridejo naprnviri red. Cisto otro-^ko slovansko. Svet na se smeie in dela doblček. kaiti dnigod velia to: čim holtc za državo tem boJje za nas — pri nas na so separatisti nbrnili: Ćlm ftar^e ra državo, tem bofic za na«, liudstvo na trpi. kajti ljrdstvo le je držnva. Tako rndf bi bili sv«*tovni. Zato smo sr rpriicli Irccv! Tako radi bi videli. cfa bi svet nns spo7nal znto rišemo nicrrorande 7a mednarodne r?-vjie in svet- vne kor>ference! Tr!;o želimo, da bi svet nas spoštoval — zato r; /ht'atro *vojo državo! ln kre-dft bi radi irreli — rnto nn'čitlemo svoj urled. In k'.iltnren mrod bf hn-toli bit?, pa r»rt vcTo. alf smo tri!* r!t cdtr ln dobro val'tto želimo in b!a-gostnnfe — z^ven na pravimo: č;rn slab-^ t?m brlise. Ta-co sr~o res narod, kf mu huli tuli svet np bo zna! pormsrati — a!:o si ne b^rno rr.rri rr-n"P^ni?. t. ?. da pr-?-TT-n^mo notranje separatistično zlo. kj nas unfćuje. Dr. Hcitrik Steska: O iipraonili s^slilofi. ni. V sm?slu izredno lanfdamesra čie-na 102. ustave se imajo ustanovit? nolejr državnega sveta kot vrhovne-era unravnera sodišča §e upravna so-d'šča. Vsa dcrločila o sedežu, sestavi, nristoinostt in oostnpk?! upravnih so-diŠč se prioiTŠČaio izvršilnemu zakonu. Nacrt zakona o upravnem sod-stvu določa. da se na sedežu aneh-ciiskih sodišč ustanoviio unravna s.^. di^Ča. Ta predpis ie jako moder. ker teritorijalno nodročje apelacijskih so-fliSč ođeovana povsem območfn rnz-ličnih pravnih sTstemov v naši državi. Da bi se materijalno nrravno pravo moglo že v neVai letih izjednačiti, to ie pač le pobn^np ž^lia rse*» Ti n?-majo pravaca vp^r-leda v upravno prakso. Prenagljeno iz'>drjačenie v tem po^bdu bi v n^katerih srroVah le vzbuialo upravičeno nezadovol?-^tvo med prohivalstvom, polce tpn na tTTdi ne rabimo za^onov. ]<\ bi se srstavtl* v nn^l'ri br<*7 7^«fTJr^vania nn'7adeHh ?5ir?ih in ož'fh kr^^ov In brc7 dolgotraine^ra ?n vsestransVeen predhodnecra temeljite^a prere?>eta-va^ia s strani prvovrstnlh strokov- nip^ov. fzfednafen?'* zakonov se nai vr?» no^a«1.?. a 7-m^sltlvo. 7^nec1*ivi na bodo zaVon? le notem. če ne bod^ ^rMitkt strr>"f'?ircVf*«-^ f^^^^^^g ^n nestrokovnifiškeca dMctantizma. Na oz^mlfti vsakp^n nravne^a sistema bodi posebno vnr^vno sodišče. ViVnr irramo tuđi ra vsako tako osen'lTe posebno aoela^i'isko sodi5x<*. ramr-č v Ljnb|;a-i. v Zagrebu, v Nov^m Sa-&k v R^ogr2dn. v S!ccnl:u. v Podso-rici, v Sarajevu ir? v Splitu. Čez neka i let bi se morda dalo linbliansko izravno s-"d*^je 7dn?7;f' z 7acrreb-$kim srlitF.ko in n^d^^rf-ko s sara-levskim in novo?a^sVo z h?ocrarj-skim. Za s°da? bi to bilo gotova pre-narl:eno, ker rrorarro rač^trati z ob-st^iečimi dfistvi. re pa z žeiiami ide-al'sfov. ki v* m7Ttn^ rr^ln^h notreb na^^^a nrehivpJstva in Istpvetijo svoie V>w're t de'stvf. Prcdsed^iVe in sod^'ke uprnvrHi s^cT'"§^ rredl^ra v dvMnem St^vilu državni svet. a nostavlia iih krali na nred!^^: rr;-Motra pravde. Za t>rvo iir fn za irrenovarie pred-se*i«'Vov sn!.n!i ie ta postonek pripo-ročljiv. a pri pozre^'h imenov*ar,'7h "pmvprh sod^ikov nai bi moral državni Svet P^^re^ vri^o dnti-^Ttp^a iipravn^^a srx?i-S-Xa. Ta^*o 7a^1?J5?vaTi'f1' p^Vitc^^^a lokffn^fa frktor;a b| i^dat^o olai^a-lo drt?o drž*l\'Trarrn sveta, a bi fa ven-dar «e vezalo pri sestavi riegovega prodora. Upravno 50^**^*» vr?| no nacrt« «vofe nosle v rdd^lkfh treh Članov. Prspmeznfm ode1 cikom preds*duieio nredsednik m po činti najstarei^l upravni sodniki. a razpoređ posamez- nih sodnfkov ni oddc'kc se vr§i s kocko. SIcdnje ni primcnvi. aT> - ^ tu ni tak ih ponislckov, ka!cor pri raz-poredbi državnih svL'tnikov s kocko, vendar pa mora na vsnk na^in nrl vsakem upravnem sodisču obstoiatl stalen oddelek za razpravljunio upravT'fli sporov finan^neca znnCala. Komniiciranost in obsczriost finan-čnega prava to zahteva. Za predseJ-ni':a in srdp'ke upravnih sodiSć so 7ahteva por.cbna kvalifikacija, biti n^orajo pravniki in imeti moralo V\ odnosna ft let službe v socfnl a!l upravni stravi ali kot fnvn? pravni 71-stopr-'ki. Glede njhove stalnosti, di-scinPn^ke r.dTovornosti in odcrovor-noc.ti za s*kode vel.inio i>o i?r>ravni'h oMastcv sr^dnie in ri/ic st^pnie. Po-edina fizTčna ali pravna oseba. kater! je iinravno ali samoupravno oblastvo kršilo z nezakonitim aktom subic!:-tivno pravico ali v zaVonu osnovan int^^^s. srre vhcatl t^'?bo ra upravno sodišće le pod potro^rn. da st^ji to-ž?no rrravno nblas*'*o renr>-iečih upravnih rhfr»«tev pa nn^nro*n^ ni dorm??p~n rr:trž^.-» ra ministra, temveč i^Vl^^^no le t-^.^a na upravno sodi^čc in to re vrlia le tcc*a?. ča ie neposredno pod r^inlrtrstvom sto-ieče oMactvo v konlT**n»m p^'rr^ru l'ot dntea ?1! tr^tia st^pnia o^lnč^la. temveč t"cM pnfrm. Če fe «rt-necra velike^«? ^"narn pa b7 r»p bila dor»"stna pritužba na ministrstvo. temveč le to?>a na ftnravno rođače. S taVo organizacijo bi se rninistrstva i7r?d^o ra7br?tr>pr»;1r» t^r bi nr^^^fnij rrinfstrstvom rflr,tnnn| po«.U: Vrhovno vodstvo reloV^ntio adrr'>*«;trnri{8 niMiovih stro1-, dalp^i^ navod«! podre-fenim iTpravn?m ohhr.tvnrn fn 7nvodom in vrhovni nad^^r n«?1 Ist'rril, Trlsfan ln Izolda. Roman. Na do*fe?«Tii dan sod1>« «0 nriRH krali Marke. Izotn in platneniU?i kum-walski, ki so jedili do Bele Roljflve, v lepem spj^vođu k reki, in t, nosprotnev f\ o^rrvi<*. T*of\n\ft v roefih ?rtnh T»o-ctavli^ni, rt> jih pordraviiali vitezi krali a Arhisa « svojimi bleste^imi pra- Pred njim! na hrežfni jle 8edr»l uHog romar, veo «avit ▼ menifiko oble-kn. Icnt^re !^) w+ rir^nli rvol?i: mol"! je pvoi'o ledeno »todelico kvifku in je z milim jrl^pOTii pro«il milošfirte. Gn«nK po veclih 90 se Mi*»1# >>f»r-kGo«podie. kuko prlđem na soho, no dn bi si ramur«!« svtolo dolgo oble-ko v tem močvirju? N^kdo, ki zna gaziti. M mi rrr>rnl pomfigoti.« Eden izmed vitezov J« poklical ro- ">Priinfelf. odloži kuto, stopi v vodo in prenepi krnliico, oko se ne boJiS -. sloKnfpn kntorflen »i — da bi oma-pa I fti^di potn.« Mo« je vzrl kralifro v evtojle nnro-*'i> Roklfl mu jle pritajeno: >Pri]ateli T>^oi!c In potem Se tifije: >Vrri *e v pe-tek.< . ' PriS«*d£i nft bre^, se je ppot^knil In jlo padH, kraliico tr«nn r>ri7.e!r> k p«*-bi. DvoriftTiiki in hrod«rii po zernbili realn in droge in so zamahnili po ubo-gem trninn. >Pu»fit^» k»«. 1> dH^l« krnlifra; >protovo ra fe rTnufil« f^lea božja pot « Tn odpfla je zlato zapono in jo Je vrgl?» romarju. Pred paviljonom kr*H* Artn^a le 1 ila po zeleni travi r^zp^ai^t« bogata prepro^n iz nicei?ke svile. In rrlikvi-iiy ajvotn'kov, \'7"ie i« niih ^kMniir in zaklonnfc. so bild že po«t«vl]jene po njej. Plemeniti irosnod Girrnn. Girflet in K»*1. sen^Sal. sta jih ptražil-«. Po molitvi k Bosru je vz^la kralH-ra vse nakiti« s svr>je«ra vratu in 7, rok ir> je v«e darovala beračem: odužila je *vo1 ftkrlatni t>1«S?. in svoji tenki ovratnik in je tudl to dala v dar: darovala je svojo koSulio, STt>i životek in svoje bogato • kameni po«1** ?evelj|ce; oH-držnla jle na svojem te'e-m samo baljo Vrez mkavov. Golih rok in nos je »topila pred oba kralja. Plemenita*! vsi r»rr>krop 80 jo ot»azoviH mol^e in *o jokali. Ob relikvijah Je gorela žrjav-nica. Trepetaje je Izt^snila desnico proti kbstem svetnikov in ie izprego-vorila: >KmlJ z T^jrriira In krali knrniral- skl, irospođ Gavan, jrospod Kej, gr>spod Girflet in vi vsi. ki boste moii sv^doki- pri svetih kosteh in pri vs«h telećih I »vetnikov tega sveta prioegam: nikdaj J me ni noben mo^ki. ki pa je robilo Žr»n-^Vr» Mo, dr^nl v svoirm n^ročia i%-vzemSi krnlirr VfirkHa, mojega jrosno-fln. \n r*n te?A nlv^e^a rom*»Ha. ki me ie prnvkar pred vaSimi o?mi zjErnidil na (1a. Kralj Marke, ali zadošča ta prisrnv1?no sodbo!c >Amrn!c je *h!govorila Izota. PriMižnla se 1" žrjavnici. bl^da in opot^keio^n se. Vpi po molr^li; Jrloro je bilo vse žareno. &*dni \e vtaknila pol* mke v topilnik, prijela željno ppliro in kornkila * nio »'«»vet korakov naprej. Potem 30 je vrpl* od s«»be in ra7T>ro^trlfl rokr* z odnrtimi dlanmi v ohliki krifca pred «***>}. ln vsakdo je videl, da je bila njih koža tako nera-njena kakor koža brokve na drevesm. Takrat se je izvil U gr\ rmeh klic hvald in slave k Bogu. Trinajsto pofUhrJit. PESEM SLAVCA. Tristan drfors • cbanie e ftltnt Cnm russincfl qoe prenl confre En fin đ' este o4 ffrana pite. (Le Domnei 4es amani.) Ko se Je vmll Tristan v koćo gbz-darja Orrija in je odložil svojo romar. pko palico in svojo rom.irslR) opravo, ja v svojem ercu pač spozna 1, da je prišel dan, ko je treba i r po Ini U kralju Marke- ln dano he«^do in se odstraniti z dežele KurnwnTov. K«i ^^ ^e nbotavlj^? Kraljica ?e je npmvifila. krnlj jo Iiubi in ppoštu^e. Artus bi jo rrel v «voi> vnrstvo, fiko bi bilo to potrfbno. in odsibdob bi «e ni-knl'Si i^'.laJFtvo ne mokrio voč dvijcrniti proti m>i. C^ui Se nadalje potiknti ?e v soco^rini Tinfpcrla? Zn. ni? stavlja a\ojo in trozdnrievo življenje* ter Izotin mir v nevarno^t. Pesnicno, proč mora; in hilo ie po^lrvTniikrrt. di jr nnx] pvoin rom^r^ko obleko n«i Brli poliavi čutil Izotino lepo t**lo v svojem objemu. Tr! dni je Je i-tdl.ift.il, ker $% ni mogel od-trpnti od dežele, kior je živdla kraljica. Ko je napočil cetrti d«n, pa sa j* poslovil od pozdarja, ki ge je ikrival in j« rekel Gorncvelu: >Plemr»niti mojster. prlSla je nra doTeepa s!ov*ea: v galsko deielo »xi rineva.« Odpravila aU «e na pet, fateatn«, v nočnetn ?a^u. AH ce^t^ ju je vodila mimo drevepnejr.is s k #; ogTMieneira vrta, kj>r je nekd^J Tristan prič>ko-val svojb priiftt^ljico. N06 je žarela v proaojnem svitu. Kjc^r ae zavija pot, nedalek od pnliMde. je videl krepko deblo visoke j^lke, ki ae je odražala od jasn^^a neba, >Flemeniti iro^ter, počakaj me v Mižnjem gozdu. kmnlu se vrnera.c >Kam Iioče5? — PrcdrzneS, ali hoćeš tako lahkomišljeno iskali smrt?« Toda Tri«U»n j^ že sk na bolo mra« moma to plo4ix*»i!o. Ksj bi ko*-i«iilo 8d* dri metnti Irpo zreznno orlrczk© v po-tr»k? Tzota bi ne pnSla ve»V Z me^Jrt-n?i. previdnimi kon^ki si je nnnl n% pot, po k^tori 30 fii nekoč kraljica lo g* je pril.-ližnl pradu. V svoji sohi, v objemu ar^v'e^a Mark^ja jo čula Izota. M.iliomfi 30 prodrla pourm ■el^vca Pkozi n?>pol odprt?) okno, na katerem po se poigravali lu-nini žarki. Izota jo po?lu?ala po'ni plaa, ki je navdn.ial nr>«' b svojim ča-rom; dvignil-a p^ je tn mj?>ča in milolv, na, da bi se t.iko knito, ^e triko rro-zovito sr^e no motrio o<;t*ti 7nkrknid-ro Kraljica jo razmišljala: »Oi'kod ta melodija? . . .< Hiroma pe je rnzumola: >Oh, to je Tri«ianl T»ko je posnemal v moroiekem rozdu ntićjo petje, da bi ma razveselil. StNiaj od^inta; in to je iij*«jovo zndnje slovo. K°kt> «o ž.ilo-«1i! Prav k<\kor slave.'*, ki kon^^m po-letja rnztužen jemljo slovo. Pri»«t«»lj moj, nikoli već ne bom tliftaU tvojega glasu !< Mr*te>dii* Je vrtrenrt.iU ii^kej^: >Oh, kaj zahtev-n^? Oa pri.lom? Ne; »pomni se Ocrina, pu&^avnika, in dnnih pri«r^. Tiho. sr^rf r>rp?.i na na-ju . . . K«j je »mrt! Kliče* mo, ho<5eš me, pridemle (Dalja prih.) stran 2. .SLOVENSKI afAflOD*, dne 23. februarja 15*2*2. itev. 44- priprava zakanov, Izposlovanfe kraljevih ukazov, dajanje urcdb, kolikor to ni do zakonitih predpislh terecno pridržano drugkn državnim ali samoupravnim oblastvom, postavljanje ni-2iih državnih urađnikov in §c neka-tere v raznih zakonih izrecno mlnl-strstvom pridržani posli. Ti mtnistr-stvom preostali posli zaslužilo kar najvestnejšejra in najskrbneišega vpoštevanja s strani ministrstev. ako hočemo. da bodi uprava dobra. Dru-sre manj važne t>osie državne unrave se naj prepustilo srednjim in nlžlim upravnim instancam, odnosno upravnim sodiščerrt Ta razbremenitev je pa tuđi vsled tega važna, ker se s tem število upravnih inštanc zniža, a se-,veda je tuđi žele ti, da se to zni žanje upravnih inštanc ne obrezuspeši z uvedbo več upravnih sodnih inštanc NaČrt zakona predvideva namreč pritožbe proti razsodbam upravnih sodišč na državni svet. Državni interes v resnici zahteva neko enot-nost v vsem upravnem sodstvu in ta se da doseči !e s tem, da presoja državni svet kot vrhovno upravno sodišče razsodbe posameznih upravnih sodišč. Tuđi ni dvoma, da v na* Crtu za ta primer predtffsano krajle postopanje nejavne razprave brez •poziva strank postopek pri državnem svetu doka] pospesi. Venđar pa M bilo pretirano, če bi cakon v uprav* netn sodstvu dovolil pritožbo zoper vse razsodbe upravnih sodiič. Pravica do pritožbe naj se omejl. Prltoiba zoper razsodbe upravnih sodišč bodi dovoijena le takrat. kadar je upravno sođISCe uvaievalo tožbo soper upravni akt upravne** ali samoupravnoga oblastva. S tako otne-jltvijo se bo državni svet đokaj raz-bretnenil. ne da bi enotnott upravne* za sodstva trpela. Predlagana ome-jitev bo temboll treba, če bi se teri-torialni obseg upravnih sodišč povećah tako da bi se območje upravne-£a sodišča raztezalo kar čez teritorij dveh ali treh apelacijskih sodišč. Z večjim teritorijem bodi združena tuđi večja kompetenca, Tako n. pr. de-lujeio nekateri politični krogi zoper ustanovitev posebnega u pravne« a sodišča za Slovenijo in bi naj spadala Slovenija pod upravno sodfšče v Zagrebu. Za primer, da se ta namera posrečl, naj bi se za Slovenijo vsai začasno v Ljubljani astanavil de! za-jjrebškrsra upravnesra sodišča, slično kakor imamo v smislu člena 137., od-stavka 4., ustave začasno v petih me-stih naše države oddelke po ustavi v Zajrrebu predvldertesra kasacijske-ga sodišča. Pismo iz Prage. TriJle* Sta-eo^k^fA gleđa!iWa t* irtvala v češki javnosti nemolo nevolje. Videlo se je v njej simptom politiko* ki hočo sedanjo narodno koalicijo polagoips n-adomeetiti z nem&ko koalicijo. Pojavili su ce Sterilni protesti, v katerih oe je nagla£alo, đn fr* način oddAjo St&vovskega gla&ilišča ravnatelju Krameriu je V>il vsekakor pravno pogre&en. To Stavovtko 8rledaliS6e je Wa oddalft v najem dupine upravna tomisiJA, imenovana e Dimaja pb ras-pustitvi deželnega odbofa leta 191S., tatare legalnoet so izpodbijal© takrat-ne arorlciJoTmJne stranke slasti pa dju n#anji pre«irl*nt republike Masarvk. V kolikor »e je m*>a:el ravnatelj Kramer v r«wnici javiti o5ktKk>vaj\effA, bi bilo doptistno, da so zabranttev Stavovsk*-y& glectallfc&i fsravna s primerno ali »aiT>o • povaom primern^ odiko-kracija ceetopa «t«.MS6e, da bi se bila smela vmitsr iavrSiti S*»l9 po isirrađbi ttoroga čećlr^a gledaliS*at o katvrem se raspravlja, p«. do e^daj &• ni gotovo niti to. aM bo to frledaliŽ^* bp^rno ali dramsko, in tuđi se im y<*, kje bo stalo. Jasno je nadalje, da s tem norini gl*-dališ^era bi čeSk* umetnoft ne mogla ra-^unati na dalj5r> ^. Stavba kake ja provi zori Jnegti gt**dAH?ca bi «ia.l« «e-▼eda, mani ?a«a, ali izdatki M bili ie-frešeni. Vtipk r ljud^trn j© bil silen. ali zdi se nam. da *a je na^la lxroči-*ov prlddališfca uniNla. V iveri a tem činom fa ▼»»•imirno iWfko javnost tuđi imenovanje netn^kih vri«^nlte>v v deielnl npr'Avri odbor. ^e§kn javnost ne rartitne svrhe t««fa koraka, ki bi bil razumljiv samo teđaj, akb bi bile vsvij nekntere n*?m§ke «tr*in-ke izpremenile svojo »(»d^nje opofid-^onalno staliS$d. Teron ra i\\ t*ikx>. Obe »tranki, katerih *n?tor»ntki bo<>> pokli-•etti v đežplni upravni odbor, sta izjavili J^e radnje S*i*» popolno noHdarno*t 7, nefrj^kimi nacijnnalnimi kroči in vo-đja n€>n%žkih ft«rnroev je pmte^tiral sknpno z mes^anskimi Nrmci proti iz-FoMtvi Baeran«. Zato j« kratkomalo »»jaamo, kaj ^*» 1® nravraprav hot*h> 8 tem dos«^i. «li JAsn^jš^ i«t da »e » tom ue doff^žo ni?e»ar. Npmcer s^ ni pridobilo, v vrsto narodne koftllcito pa je zaneseno neujrodno razpoložent* in ne-zmnpanie. To n^znupanie *e obrada ve>-dno ocitnHie proti rrnni^trskarrti r*r*d- V Praffi, 18. ftlmiAf)* 19«. aednlVn, kl jm reiil stvar SiavoTske^m gledali Ma brec sankcije ministrokega svela pa na način, ki je pravno f*)-manjkljiv, kcijti Kraoerjdve lahteve bi mogla pravno resiti samo sodnija, ni* kakor pa ne vlada. Sličnih v»n«mirljivih verokov je s«djii v*& Kavajamo felasti, d* se octro kriti sira gospbdarstvo Kunanjsga mini-strstva in da prsti pole« vsega druge. ga t koaliciji racpor, ki se Xi?* nazt> roT gleds sakona o terorju. Po interpretaciji socijalistidnih straok bi ostal sakr»n o f«rorja sptah brez viakega praktičnoga nspeba. Socij\l i slični kro-gi se sklirtijejo na »odnijo, ki »e je postavila na st&liiče zakona i a je bila 1 pri«ilj«fia obaoditi nasilje i>ir>ti naitv. ' dnodec*>kratsksinti delav glasovali trn, zakon o terorju. Cim ina nj je m«d kodiranim! eorijalisti poguma. 6m. bi teror «pfe>h obcodili, toliko bolj tioa satni pod komunisti&rint terorjara. Simskb easedanid senata se je kon* ealo 15. t m. V poslednjih treh sfejah preteklega teđnA je b1ln dovrteua de-bat* x> dodatnom pTtyra6onn in spr«i«4 je bil kredit 500 milijonov za nabavo oroi}«, opreme in xalog: ss vojsko. Odobreni *o bili tuđi naknadno nakupi iiza fasa irtobilizacije. Razren tega se je rsiila e#la vrstu raznih predlogov. Počitnlr^ *enata bodo trajal** ie«t ted-nov. Spofnladansko vasedanje poslan-»ke zbornica *e prione 28. mare*, in bo trajalo pet t#di*>v. Program sioer s> ni definitivno določen, ali 0oiovo !•, da bodo v tem zasedanju prišli v raspravo Solski zakoni, zalot>n v t^arstvo najem-nikov, zakon o ureditvi nradniskih plač in o uitevanju let ter o pridobninskem davkii. Zfikon v vsrstvo najernnikor potn'«ni znatnfr» zviSanje nsjlemiiine. ka-teri se npirajo po«ebn*> socijalisti, ki 9O %adnjs £as# ž« dosegli, da so bile tuđi nmerjene zahtev© gospodarjev od-kh>njene in tabo ni mogla predloga »a_ ktma arploh §e pri ti r zbornico. Lastni-kl hU pa so, razdrman! vsle«l taksira postopanj«, irvisnli svoje zahtere in •»Maj tele, đa bi m uredlter najeinnlne T>ri nas izvedi a t>o načinu, W j© bil vra-feonj**n v Jugoslaviji. ljetos se imajfio vršiti prf *mm ob^in-«ke volitve, toda ppr>tovo ni. »11 se bo- da TriHle ali ne, k&H sofifalisticiie stranke ne kažs|o sa nj a nikakeg«. pra-vegs, reselja, marve* bi rmise poprej skusale doseći iiboljianjs t>Minskeg« gospodarstva z uporabo su naći Jek ega eakoĐA. Na izvedbo voli tov pa si lijo komunisti. Najbrše bo&> volitv« odlo-iene sa kratko dobo, ako se došeće spo-ranim o reformi oMinskega voliloeg* reda, kl bi mad dragim t>baogi&l tuđi odprave vol i Ine pravice aktivnih voja-kov. Z današnjim dnem Je odAh*ani^n z^T^t jeden spomin n% A vatri jo: i^gi-nili sn stari dvAjse^vinarski železni in nikljasti kbmadi. Od 18. t. xn. sd izda-jajo rt&Ti cežkosloraski komadi no 20 in 50 vlnarjev, vrednost starih !*0 vi-narjev je snižena na polovico, 20 v ko- madi z letniro 1920 in 19?1 pa go raz-gi*i*fmi za nevelja\Tie. NaA# Sokola \~o proslavlja 1 etos 60-l^tni jubilej STojega ot*toj?» n primko iMnoU>-mat«TJo na dolu. Jui>il«j s*> bo pioslavljal s colo vr^to "slavnosti, iau m^d katerih j^ I ila jadna niij>t>fn«mb-nejžih 16. t..m. Praski Sokol je i- ob ogromni udeležbi clant>v ov slavnostni ob^ni zVfOr. T;>t o prićetku Sokola in njegov \&- nem razvoju j*x iz rok cl brrU i dr. S^heiner, čeftitala pta žii]«ii'. \>like lJrape dr. Baxa in zi vlado niini?ter Stanek, ki se je >pominjal trpljenja So-kol?tva za oas.i \^jnifi per?« kucij. Ka siivnost je došlo mnogo cQospoda! Oinjen vsled lepe svečanosti, ki smo li pred malo časom nrisostvovali, imam čast dv^niti čašo na rdravje Nj. Vel. kralia Aleksandra in Nj. Visočanstva liubke in \x\\h-ljene kraljične Marije. Dva naroda vMha v tci sv«č«nostl Tellk simbof ct«k6, kl Ju združuie in fma date nova caranem za tretOTftl razvol v bo-dočnost1. tirM krali Srbov, Ifrvatov in S1ovenc«v! /tvefa fiftaroTa zaro-danka kratfčna Marija !c Obrnivjli ^e k mmistrskemu pred-sedniku sr. Pariću je Bratlanu v iskrenih besedah povdarjal vse važn- politične momente iz preteklosti tn se-danjosti. Omenial je med drugim orte intimne vezi. ki vežejo oba naroda v »reci in nesreči. ZaV'Tučil je svof po-vor z napitnico: »živel ministrski predsednik z. Nikola Pašić!c Gospod Pašić se ie e. Bratiann iskreno zahvalil. nacrlssaioČ. da so rrm posebno sladki spomeni na one čaše. ko je dobil v romunski remlii varno zavetje in jrostnljubie. Spomfn.hl se je onih časov, ko se ie moral boriti proti režimu kralja Milana, boriti za narodove pravice in svrbodo proti avstrofllski poPtfkf. V teh časih ie dobil v romunskern narodu krepko moralna opor^. — Dukare?ta, 22. februarja. (Izv.) Tekom danaSnie^a dneva popoldne po ! končanih doi* Klanskih «ivcČnno«:tili ie bila clili.^a konferenca med vodilnimi jnsroslfA'en^kinn in romanskim*! držav-niki. fzm?nj.iH %o misi' min'^trski pred-srdnik Pašić in - ^tr^ki pred^cd-nik 13 ra t i n n u. ' tuđi oba zunn- nia ministra. Na ,-enci so bili v cl^vrcm politični rvorov se ndel«**^ -urtl r*5t'>rti!ici Č©-Iknslovalke !n Police na rorntinskera dvoru. — Beorrad. ??■ febriTarja. (T^v.> Današnja -»Pravda-; probčnje ir ^uka-rt.^tc Tv>*ebrp^ noro^iln. dn je bil^ ra vč>raišnii Vnnfcr*nci rnlni^tr^klTi rrc*i-sedniVov določeno. , da §c s«rtanek .^troko\TTja*f-rv> »VcHo v OeioH Ha na jrrn^v^ki kn^fererci doseže mala antanta čim večie ir^^ne. — BiikarHtta, T?. ^ebni^r.it. Hrv.T Mimstrski pred^f^nik e. N'k^la P?.&£ in runanji mint^ter dr. Ni^Čić odnof'?-i*tn :n^r? iz H^kirc^*** v Bc<^rr7'1. Krpli Aleksander z ostalim spremstvem ostane ?f rekni dni v P'iV^re^rt. — RiiV'sre^t^, ??. febniarja. CTr\*.) Dsnr* rb to. dop^Hne o^rnb^»o^*i o *Vupr»em 7ur»anj*»r>inlU'č"em nr^cr'^*^'!. I V ramravi ?e htđ* nredl^c Fr-*fic'i!e e!o- ! do srenovske k^n'ere*ice. da se o^f>6\ do meseci nnrila. Konfercnce. kakor ?^mo jnvili, ^e udclcžnjefa tuđi zastop- nika CcSkoslovaške in Poljske. narndnu skimf€if? a. RAZPRAVA O DVANA,|ST!NAH. — RAZKRITJA FINANČNFGA MINISTRA. — NEMIRI. — Deocrad. 22. febr. (Izv.) Na-rodna skupščina je imela včerai do-nofdne in popoldne nlenarno sejo. Na dnevnem redu ie bila razpravra o budjretnih dvanajstinah za mesec marec fn april. Razrrrava ie WIa me-stoma relo viharna in živahna. Fl-nančni mfnfster đr. K^manuđi pa ie nodal r*Maani!a o nlačah hrvats!«c«fa bfokaSa dr. Jtirafa Surmlna, ki te vtc-kef đvolno Plačo. Predsednik narodne sloin^^ine dr. Ivan Ribar je dr>poldansko sejo otvoril nb 10.30. Po končanih formal-rostih in pr*?d prehodom na dnevni red ie ffnančni irtnister dr. Ko*tn Kn-rranudi odsrovnrial na interoelacno tajnika radikalnepa kluba dr. Voii-slava J » n j i ć a o dvoini plači, ki ?o je vlekrl dr. ?prmin k^t 7?erebški vsetičil'^k1 nrofesor \z blaeaine po-krnjinske iiprnve in kat aktivni mini-ster. O7irr>rrv^ kot min^ter r?a rnrro-loženjii \t. plnvne državne blacajne v Beogradu. Finančnl mini^ter dr. Ko-5tn Kumanudi Je na podlari avtcntič-n^h aktov in nobntntc dr. ?iirmina ir-iavil. da to. odeovaria deistv^om. O Vazenski ndcrovornosti dr. Šnrmlna pa minister np n^rc c^ati $~ć?\ točn? izjave. Proti njemii je uvedeno px>-stopanie. Poročevalec poslanec dr. 5 e -č ero v je na to poročal in uvcdcl razpravo o budkretn'b dvanaistinali. Na popoldansk? razpravi se te priCela Specijalna debata o dvanaj-stinah. Govorili so £ovorn*ki o^ori-čije. Med dniK'mi poslanec Rudolf Ooloub fsoc. dcm.) in poslanec dr. G o s a r (kler.). Tekom seic ie prišlo med radikalcem posl. Kobasicom in bunievškim poslancem Raii^em đo burnih incidentov. Prvi ie drugemu očita!, da Želi katastrofo države. Pa-fič je klerikalec. PanaSnia seia nada-ljuje razpravo o dvanajstinah. VELIKANSKA ZRAČNA KATASTROFA. — Wash»nrton, 22. februirja. (Izv) MornariSki departement je včeraj ob 3. popnldne prcicl iz Norfrlka pornčilo o veliki zračni katastrofi. Ob 2. ponnl-dne je eksnl^diral veliki zrakoplov ij?r>ma«. ki ie bil svoie čn^c knp^ien od Ita!:je. Na krovii rr^o^ovn ie tedij bilo 50 oseb Zrakoplov ie .T»ed silnim oirnlem treŠČU na neko volašnico. Pod ocrnjeni ^o potem nrj^li .V os*b mrtvih. 10 so jih mori' reš'ti. Zrnkonlov je no-polnoma zeorel. ostalo ie samo r»rro-djc. »Rcma« je bil največji tip vodlji-vesa zrakoplova. Soečanostf u Bukareitl. — Beograd, 22. febr. (Izv.) O ta-mčnih sveCan^stih poroCajo listi iz Bukarcšte šc te-le r drobnostl: Dvorski vlak Nj. Vel. kralja Aleksandra je prispe! ob 6.45 v nedelio n4 prvo romun^ko postajo, kjer so ga snreieli minister saobraćaja. s:e:ieral I.opescu in juvroslovanski r'^ianlk Čolak Antić. Vlak je točno ob 11. do-ooldne druprcjra dne prispet na kolodvor v Bnkaresto. S kolodvora se je krali v avtu s kraljem Ferdinandom odpelial na dvorce. Fo končani svečan- fti v metropolitanski ^erkvi je krali Ferdinand izročil našemu kralju povelje nad 9. gorskim lovskim polkom. Ta p«>ik nosi od sedaj dalje ime kr*lia Aleksandra. — Bokare^ta, 22. febr. Vč^. rat donoldnr>Idne sta na iskrlh konjib prijali.ila pred tri^uno ron'i'n-ski krali Ferdinand in T?aš krali Alck-rander I. Takoi ra tem se i> rriccla revija čet. Na tribuni so voia.Ški paradi prisr><;tvoval! vsi člani kral'ov-fke rodbine, člani vlado in ves dinlo-:natićni kor. Obema krallema ic pred dvorcem prebivalctvo prireialo vi-liame ovaciie in vzklikalo: +?Avel \ rali Akk?ancler!c Defiliranje čet sr Je vrMilo v sfede^jem rfdu: na Čelu faniaristi k'w nie^iice. grudna konienica. za rjk> % !>o!k sroTskih «"trclcev. ^rdai ^azv !i Kralja Ale^^amlr.i r^lk . dalje *. pe^polk in 21. pc^polk *n drusre oći-r.icc. Po krMicanerv defiliranju tcx fe Ml v dvT«rcu svečan ^prcicn ufifled-nib rK>Htikov. dr7avniko>r. zastopni-kov r>bčin. kiiUurnih in političnih ro-munskih dniStcv. Kralir Alrk^andn*. ki je Ml v romunski srencraKki im?-f'Trrrri. %o se poklonili zastnr»niki tidrn-^mja dcce nod patrrm.inco kraliice Marije, mestno rtstopMvo z načcf-nikom Gorde^com. zastorstvo ?T^r^ romnnsko pr^stolicc mestr» .fasvia, ra^topnik^" osvobnietiih Rnnmnov ir Transilvanije, za^tornikf reTcr\ni*i oficirlev in draea kulturna dni^lvau 7veČer ie bi! v kralicvi palači \'ict^-ria velik k^icrM. OAN POROKF. — B€>ograd. 22. febr Hzv.) Kt-kor javljah, je določen dnn za sve-eano porok o r a četkom innija. Hoco-voTJcno je tuđi v BnkareštV da v me-secn aprilti prisne romiir^ka k»r,l^ca Mariia s $.vc*t* hčerko zaroi^enko Marijo v Beograd in f Dubrovnik. te nule 9srfllleolnis. — k Prebivalstvo v Karlovca. Po statističnih p vxjatkih občinska uprave v Karlovcu je tam ?1..^4S prebi valcev. Od teh ie 2700 vojakov. Po veroizpovcdatiiu ie 10.707 katolikov. 1400 pravoslavnih. 428 žhJov, ostali so pristaši raznih veroizpnvedanf! Inozemcev fivi v Karlovcu 1.^,^0. — k Senzaclionalen priKes ▼ Skopliu. Te dni ?e vrši v cK)d1Ili sodna razprava proti tamkTišnierntl rdravniku dr. Medjerju. ki ic obtožen. da je zlorabljnl svois nacijentinic. Izvedene! so izjavili, da je obto/enec narkotiziral neko Blago Dornazetivić ter jo posilil. — k Novhian*a prh*ecflt«v v No-vcm Sfidu. »Jedinstvo« poroča. da se vrši 24. t. m. v vseh prostorih hotela »Sloboda« v Novem Sadu velika novinarska prireditev^ * sođelovaniem raznih umetnikov in umetnlc. či*ti dobiček prireditve Je namenien pen-zijskemu fondu nov:»^ad^^e ^fkciie. — k Naša nova lidl« »Heocrad«. Pa rob rodno društvo »Palmatia« je kupilo v Trstu moderen parnik za 5 milijonov lir. Parnik ie dote 68 m, kar mu okušava ćelo plovitbo po Neretvi. Italiiani so delali pri nakupu parnika velike težkoče ter zahtcvali. da mora družba v desetih dneh položiti znesek v urotovini. ker je drncraeo kupna pogodba neveliavna. Družba, ki nima toliko premoženja, ie prosila za pornoč na5o vUdo, nakar ie pto-int^tni minister imenoval komisijo, ki ie sklonila, da je ugodltev prošnje za posojilo v državnem Interesu. Vlada je posodila družbi 10 milijonov dinar-iev za nakup parnika. ki bo krsen z imenom naše prestolice. — k 2el«znlca na Kosovom oo-iju. Nedavno se je vr$il sestanek de-lccatov iz kosovskih okrožii. na ka-terem ie bila snrejeta resnlnciia. da ie 77i prosvetni in cnsnodarski razvoi teh Vrajev neobhnd^o potrebna ft-lezniska zveza od Vranić prrko Ko-sovcea polia do Pr'zrena. Ker pa zsrradba te protre ni v državnem in-vesticiiskem proRframu, so delegati f'V^enilJ. da «r osmine 7asebna dclnl-5ka družba, ki bo izvedta zgradbo že leznic© na Kosovem polju. BA^indraiutth Tabore: Hforizmi. Iz romana, »Dom in sr*t*č Ijjuđje brez ponosa, eo kakor tr-efilc«,, ki «toj© plava pb rodi, a nima korenln r zemlji. * Poraba moći, kjer moć ni na mwrto« Strast ima, stoJo praTico deano, do-kler jo brzdairrt>. Afct> pritiekamo to, kftr ho?emo pravilno Tidoti, n«. »voj« o^i, jih samo nuvjaroo, & ne Tiđimo ni-•••ar. In prnv tako naj tuđi Bila *tr*-stlt kl ne puŠ&L nikake^a, pro^toi« m#d »«1*4 in predmetom, samo slepi. * Maraikatera knjiga j# dobra sa ijTidi, ki se potrndijo r«* raamUljatU sa drug« pa ja — atrap. 2ensko vedo, da ho^ejo bltt noiki v*r*Jii, in sato tuđi varalo s srojimi beft^dami, kjerkoli 1« moreno. Saj jim f# asano, da moški v rrojera na^rnjatiju k slu bolj ljubi opojnont nego zdravo hrtr no, in zato se um nudijo' v podohi opoi-nega sredstva. Ženski bi se nebik> tr»-fli^ pretvarjati, ako bi ne storil© tega aaradi moža. Nevesta pHnarto oaenm, kf priđe praročaano * bakljo t roki. tenin ▼ »ratbani drorani narare prihaja ntpri-iakoran in* nevabljea. * Prava vr^dnb«t IJabezn! obsthja r tem, da nevrrđn^žu ved^o znova daje iz polnega svojega preobilja. Za rredfiH^# Je mnogo Trst nagrad na božji cemlji, toda ljubeven je Bog pridrial posebno sa nerredneie. Mi n*)ij* ro&mo le misliti. Te iton-2«nake p«, znat« bi^s razmišljanja ra-zumeti. Kenaka j% skočila iz boije fantazije, mo£a pa je moral Bog 1% trari- ne iskreeatt. Taka je pa£ narava fieoeln: T5e Je T^mjen« njena strast, izgubi občutje ea vea drogo. Me i*nak« smo alitee r^kl: dokler oataiano med urojiml brestovi, dajemo plodnost r yeem, kar imamo; kadar bregove prevtopiino, pm prinai*-mo ptotop % Tttem, kar sn*>. Trni ne mađlegaf«jo le drugih. Kdor jik eeje, ei fih med nojo eate aatafe t noće. ^ Kdor prfcfiguje, ^a hna)o ▼■! lfufle enako pr^Tino A> Inu^tja, ne ame biH eam tat Ca|tl Se Je tat, priai«m|e UAL Ako pbtUTlJamo |w i ilaatt a^ojega naYđua>nja rile nego resnieo, kaleno a tem, da po naravi niamo srobodnL m Dokler se npiramo Ktinl 1« iu Je mogoče le s hirmotičmmt Tplivi prigna-U k činu, ei moramo primara ti. da fte miaaao epbaobni vladati smmI seto. Ifnog* Je ljudi, k« eo meiiđa r©i^' samr> ea to, da se nračijo le s sini tnfmt mislimi. Morda Ima ta n*d življenjem vi«r^a smrt nekaj lepote eohiteegm »a-hoda, ki iih t>čarja. •■*■ —' - ft Vseko nporabljanje sile je slabost. Le slabiči si ne upajo biti praviCni. Tz-ogibajo pe odgovornosti in skusajo v neđt>voljenih emareh doapeti do cilja. • Oni, ki oe fte morijo nnvduiiH sa domovino, kakbrftna je v istini, ki ne mtrreio ljubiti ljndi v njih clovrrnoPti, oni, ki đvigajo krik in ki mt»rajo napraviti \z «voje dbmovne malik«, oni ijnbijo to opojno** viije nego «*\t>jo do- noviiMK m Sb IJudje, k! so kskor premik^l: rMno m pripravljeni, obrnitt vlak na-Mh aDicli ne, drugo tiHite Temnl ste kot krealinl kani. Prf-II morate đo krepkih kolizij in d^lati brup, da dajete od sebf^ iskre. Toda ti pcteamenit bliski slulijo le vei! ni^e-mernbeti, me pomorejo vate pa, d* bi jaezko videll. Narod, kl eo v eveta kaf Aoeeen, so ftiorili to s svojini delom, ne s preki-vevmnjem. Oni p^ ki so se vedm> ogi-bali dela, hbeejo — kakor hitro so se r.avedli svojeira slabog« položaja — \ doKeči oevo>t>ditev po bretpravnem in nasiloem pbtn. T^udje v Evropi rl^aj« v*e ■ ttiaMtvmega aUli^a. Toda flovek je vHI kalrtor seaip ffr.lo*>*i1« ali biologija •11 peiholotija ali MtriolnrMa. ^lov.k je fieekonCno v*! kakor le lo, Ux *6L o Bjem naravoelovje. | e ! Boljfe Je e smehlJHem W preko tkrbi, nego preplavljati avei s 8\t>iimi k aftliami 44 štev. .oi-ovc^aiv HHKUiifc, auc 23 februarja it**2 suat, & Politične vesti. sa Vpraganje muslimanske opozicije. >Jugosloven5ki Liste priobeuje razgovor z uglednim članom jupfcslov. muslimanske organizacije, ki je izjavil med drugim, da &>o v vrstah organizacije tako centralisti kakor avtonomistl. sicer so pa vei, pa naj se nazivajo Srbi, Hrvati ali JuLjoetoveni rkozinskoz državotvorni. Muslimani želijo, da naša država cim preje uredi notranje razm*>-re, predvsem z brati Hrvati, da more potem pričeti z dciom mirne konsoiida-cije, predvsem na pospođarskem polju. Eden plavnih vzit>kov muelimnnskega nezadovoljstva, ki je povzročilo demisijo muslimanskih ministrov, je ta, da 80 gJbtovi ljuđjte na merodainib mostih hote ali nehote za plemensko hegemonijo, zlasti v gospodarskom o?iru. Mu-Miroani upajo. da bodo © svojim rr>de-lrvrjnjem ▼ vladi prepret-Hi te pojave. Zn-ani memorandum HrvatsVega bloka ni sicor delovn! direktno na Fkierse rrni-«limanpkepra vodstva, pač pa je uplivnl na mi§l,tenje radikrlnejših Članov. V muslimanskih kronrih sp7r>šrt^ obs^i^jo ta memorflnrlum kot otročnriio nedostojno resnih politi kov. Vualimfirn Ko-do storili vse, da priđe rt> prijateljske in spornzumne likvidn Mj? takozvanepja »brratekecra vrr.iSan'a«, ki ovira nnr-malno delo. Naravno je, da mom lb 6tranke v Hrvatskom Mo^u ■snrpmpnifi svoji) dosednnio taktiko, ki je Škodljiva državi in hrvatskomu rVmcnu. Uspeh R*diĆeve agitacije v Bosni je iz-kijuCen ne samo pri mu^li^anih. am-pok rudi pri HrvnHb. Parlament mora Dr^zposro^no izvesti i7en*'Vnje zako-nov. List pristavlja, d.\ j'd iz t«p& govora razvidno, da sdoc« j<* va, to od-▼isno od vlade in od merodajnib kromov v Beogradu. — >Pravda-c, ofiriie.l-nh glasilo Ju£. muslimanske or^nn^a-rije, piše k ternn razffovorv. «*a je i^miS-ljen in pravi, da vsebuie rar^ovor izjave, ki jih ne bi moirel d?ti no^en c"i.in muslimanska organizacije. Nadiljni razvoj dosrodkov bo pokazal. kdo je govori 1 repnioo. =r I>a2njiva porobila, Beo^radeka »Politika« in >Be*5Kra<39ki dnevnik« pbročata. đa ee Je vrnU Horoov živ in ?3rav znani Božidar VeljkoviĆ, o ka-terem je gvoječ*»sno poročata >Prav-rU senzacijah hrepe-li listi, da so ga v Solunu aretirali kot atentatorja Mladena Marinkovićfi in ki je vsled dobijenih telesnih požkodb v ječi umri v Solunu. s= St-o^a obsođba tipornih voja-fcov. Pred partijerskim vojnim f?>diča<:nli komunisti, n^kar bo prišlo do prevrata in do republike. Voiaki bodo §Ii domOv. toda 8 se>.*>j bodo mora-vreti muniHio in puSVe. Tuđi ostali vo-j?»ki so vzkiitMI: ??v'o koTmi-ni-r^Tn! ž!v?la renubMka! Živela republika! ter prenevnli p^&sem: 0 Av*triift mati, nemoj tiicr>vati — zovi. spttio zovi, svi će sokolovi — za te život dati — za £a«t i slobodu potući gospodu! Tuđi na kolodvoru v Pleterntei st> vsi vojaki prer>evali to pesem in vrklikali proti Ti^Si državi. Kantar Malvić ie nred po. ai5?em priznal svoj zločin. Josip Mitu-▼ar, ki je fzdal svoje tovarile, pa je vse taiil. V*i obto?enri tn služili prele v bivM avFtro-tosrrski monarhiji. ^ Po tridn'evn! razpravi so bili obsojeni vrorni vojski: kfiplar Malvić na dva in rvol leta. Nemeth na dvi in pol leta, FruTT* Formanek na tri leta. Stirje na dve leti, Mate Milinković je bil od oH-tsr>žbe opro^ren toda radi disertacije ob«oien n^ dva mesera. Obsojencem ae Tgteje v karen prei?kovalnl zapor. — Triron koninn?»tiJ?neira voditelja. Ir, Banjfiluk^ rt>ro?ajo. da je poliri.Mra €>-l»«t lemala komuni«ti?n*£« voditelja DuSana Balabana, kar je povrottlo n;-d tarrik.ij'gniimi komunisti vMiko vznemirienje. Komunisti so poslnli no-trorjeinu ministru prošnfo za dovolitev povratkn tr^^.-nearn. vodite1^. = Politično pibanjl© ftiđov ▼ Jn-^oslavTJji. Novo?ad?ka >Zastnvac piSe: Zanimiv znak našesra «asa se kaže rudi v Ttolitifnem gibanju Židov v naši držnvi. V dobi raznih političnih pokre-tov in ustenavljanj «trank pri^a židov-fkt> gibanje o neinformiranosti in ne. r*zumevan7H sedanjecra položaja. Zid^e so v trgovini in v praktičnim življenju prvi, pa rudi v znanosti, književnosti in v urr?efr;r>pti vršilo rsrtr?T%o vi ovo Po-srx1nralea. Ker t>a ?o ^idie že skozi Moletja brer. svoje l^stnt* dr^nve. v na-?ih kraiih pa nišo živeli piti Vrt z«J=e-ben narod, zato nišo im-li ni« svojih rnrHonrlnih asnirAcij niti svojih poli-V^\h pt*-nnk. Pod mnt* r«o"t. in T»rn««verne ori-J^tflHie. K«»*« ^ai ne obrn^io? To vpra-?-?>m> ne o^<^to^ za ?Ate v SrMH, Bo. *r\ in nn Hrvat^kem. ker se njih rolo-?m ni irnremmil. Tod.^ ?MH* v Voiv-o-d^ni pa morsio ^edal poli*ifno orlienti-rnti Sio^r ftn žo r*7d^1jeni v sioni?t« In asimilant©. Sionlsti hočejo vstv«riti Bvoi iidovsko-nacUonalni program ta- di kot politična stranka In sahtovajo kot nacijonalna manjšina svoje pravi, ce v šolskih in cerkvanih zade-vah. To stališi-e zavzema manjšina Židov. Po stati etičnih podatkih živi v naši državi okoli 150.000 Židov napram 13 mili-jonom celokupnega probivalstvs. Zani-nuvo je, da zabteva tako neznatna manjžina svoje nacijonalae pravice, kar bi pomenilo malo nacijonalno bor-bo 8 strani neznatne naeijonalne manj. feine, ki pravzaprav nima niti svojega nacijonalnev5ke-pa politi^no-nacijonalnepa vprasanja y naši domovini je po našem skromnom rrsnen^vi brez spjisIh. Ustanovitev poae-bne židovske ivolitičn«^ =tranke bi po-raenila pri nns le politični di]etanti-zem in politično neorii^ntiranost. V državab, kjer živijo Ž'ulie v velikih in kompaktnih mnsah, bi bilo tako posebno politično prupiranie morda na me-stu. toila pri nns nikakor nat — List pravi, da *?e snuje tuđi v Nov^m 5>adu posebna židovska politična stranko. =r P^der Bonomijcvf vlade in *vnrt pap^za Bonedikta XV. >Berliner Tape-?>lntt< je priobčil že 2. t m. zanimivo rcrorilo o padou Bonomijev> vlade. Med dru?im je ptsal njegov rimski dopisnik: Ako bi bil B^nedikt XV. danes še papež, bi bil T*>nomi š« minietrski predsednik. Ppvdarianj«* tega pomeni ucotovitev. da so bili fcopot čisto notr?%-tijepoliti^ni vzroki. ki eo povrročili ostavko kabineta. Bonomi je pri.^el na vlado r*> Oiolitti.ievem pftdru k zadrt-kn iulija Innpkr^a letn. T\?i»inetni načelnik, reformiFtični socijalist, ki je skupno z Bi^saol-ati^m vstvaril zmerno soriialistično ptrnnko, ei je zn^otovil poili^ro socnalistov, klerik«l^ev, libe-ralcev in demokratov. ki s^dijo pm^r-niram Giolittija in Nittija. Ono7i?ijo je tvorila le skrainn p^rijonalisti^na des-pira. Zunnniepolitičnn vpraš.^nj** — Canne3, orijent, Genova — n*so ir&ula iz potoveora z-frčetnesra stndija. N^bo Bonomiieve vinde je odloftiiofo rateni-nilo dej?tvo, d\ sa klerikalni ministri v službenih sožn!n!*i izjavah ob pnp'*-ž^vi smrti prekoračili do sedai obir-av no mejo. Klerik ni ci, n^in\očnej5i sk'e-njena skupina vladn^ većine, so mislili, da bodo Ob tn priliki moJili nekako noopaž^'no rediti >rim?ko vpr??nnie.c Za kuli^ami se je pfejavil nemir. Dr»nes gieer ni?o več t^ko intoler^ntni. k?kor s?> bili za čf*sa Prfapiia, ki ie kot no-tranji mini« ter Odstavil rimske ga žu-pnna, k**r i*™ š«l o^ samrti pr*r>^f.? Piii TX. v Vatikan, tod« ^aio po t^mbo^j bliČTitliivi napr.Mm vedno veriernu uplivu in Dar'amentarni r»T-en?oči i;l«**ik^lne stranka. Trko so ostali nn Bonomijevi strani sz«krivila« kon^ni padec Bo-nomijevd vl^de. ~ It&ifjanska ©b«odba polit'ke Della Torre^te. »Serolo« je pisni prM padrem Bonomh'eve vl^-ie: Tr^ba ?e. đe nfldflHn^emo pot. ki smo jo nastopili z rannll^kr) pojrodno in <^a T>rirr»en>o bre« vseh ircovorov z izvrdavanjem ?e rie-iznolnionih klnvzul popodne. To je prvi popoi. da popnvno rtv^ež^frv> n* samo v Jucroplaviji. ampik ti'di v vpej vzhodni Evropi doIozpJ. ki smo ea imeli rr> Hapsllu. Obenem pa ne smemo po-znbiti, da pomeni hitra izvedNi r>>ffo-dbe pripton k refUvi nolož^i?* na T?eki. ki ne bo mom"*ta in ozdraviti svojte finanre. dokler ji ne bodo oiroefočena normnln1© zveze z za-lediem. Ek°nrriT»ent T>nl?a TorrMH ie bil za nas rMi?.nn Vk^iia. Poki7*»l je. d« je narHonsHptiČrm rolittka popolno-ma prtopadla. Ta po'itika, kf si ni upft-la priti do one&a, knr bi bilo nien edi-ni losričen in nanven Izraz, to jo r!s> vojne z Jusoslavijo, '* je omejila n« tajno voino z izzivanti in s sovTažnost-mi ter ni s tem koristilfi ne našim materijalnim inter«^>m in n© našemn no-ralnemu prestižu. PovHla je do rezultata: Opozicija BeojB^rnda se |e ojačal* napram notrnniosti držnve in nanrara !noz<»Trstvu. Maln antsnta ^e je od nai ponolnftnvi odvojila in razSirila svoje cilje v Času, ko je dalo posredovanje Della TVurette v bur^^m vprn^nnju p?šim nacijonalistom povod, da so raz-r*>hnali kako se Italij-a približuje Mad-žaski, da o^-knli Jwo?lavijo. == Iz franroskrsra fttsopi«jja. Pariški >Fi?aroc je pi^lel v druire roke. 17. t. m. je priobcil v listu sin Gn»tnna Calm^tta rHnek v knterem izjavilo k?)t plaATii tninik listn. da se s 1. mirrera todnoveđuje dx>lžnopti pri lishi. kl ga ie upravi jal njegov oče do umori. Za vzrok svojega odstopa nav«j|^ bojazen, da bofe razd^litv* d**lnlc upli\'«ile na upravo in na uredništvfc listi \t\ tako spremenile smer niepove politike in orilVntaoije. Novim lastnikom je prepo-veđal, dfi bi se tipkalo na glavi lista imp nfejTovesra, *>četa. 0'stot? EdvnrdA Calrcet-tn je konee borbe, ki ^d ja vršila že neknj htt 4a posest >FUorat. Veči-no drlnic je pokupil v«^kratnl milijo-nar Cotv. = Nov m^ki list r PnMtf. 3 15. t m. je priče^ izhajati v Pragi revija >Rusknjn Misl.c = Zah>va ^fJSko^fovaslcfli soHj«!. nili đ^fpokr^tov. PoHialni demokrati t čofkoslovnSki repnMiki zn^tevaio zni-žnnje nktivne vojn51-e elužb© od đveh na <*no leto in TmnpjSanj© vojske od 150.000 na 75.000 mož. Gospodarska honferenca 0 GenouL PROGRAM MALE ANTANTE — Parli. 22. febr. (Irv.) Beogradski dopisnik »Journal des Debats« priobčuje daljše poročilo r> stališču male antante napram genovskl kon-terenci. Program male antante za to konferenco ocrtava s slectečimi to-čkami: 1.) Podolranfe franr^sffp^a #^^v-neca načela slede nedotakUlvosti poeodb. 2.) Skupna fronta nrotl vsem teritorijalnim zahtevam Madžarske. 3.) Skupna pomoć proti vsakemu karllstičnemu podvzetlu. 4.) KonĆnoveMavna uredftev apa-caže Karlu Habsburzu. 5.) Povsem nova točka fe dalle: Skupno sestavlieno In medsebol-no odobreno izveden?§ko mnenie o odnožailh s fovietsko Rušilo. Poročevalec pripomlnia k tei točki, da se bodo na sestanku v Be- NA OENOVSKI KONFERENCI. ogradu spravila divergentna mišljenja Prage-Beograda in BukarcSte v popolno soglasje. Na fren?>vski konfe-renci nastopi mala antanta tuđi proti poskusom vzpostavitvc rtarcs:a av-strijskejra drmavskega ružima. to ^c pravi protf poJskusu oživotvoriti »=do-navsko federacijo«. Gosrxxlarski program male antante obscsra dalje porobila strokov-njakov, kako obnoviti guspodar^tvo srednic Pvronc. ODGODITFV HFNOVSKE KON-FERENCE. Francoskl predloc. — Rim. 22. februar ja. (Izv.) Trzin-coskl veleposlanik Je Izročil n.i k;in7ul-ti noto svoks vlade, v kateri se pred-|a?a oda:oditev jcenovske konference za tri tedne. Knnzulta te noto r o/irnm na trajajočo kabin^tno krizo ne moro re-SIL PROGRAMNE TOČKE LJUBLJAN«JKEGA SFSTANKA. — Beograd, 22. fehrisarja. (Izv). Iz Pra^e javljajo: .Or. Renešu blizu stoječi in dobro informirani kr^gi \ zacotavlja.io, da ministrskt predscdnfk ! dr. BeneŠ ni potoval v Pariz in Lon-* don kot mandatar eefe male antante, ampak v svrho informacij o političnem položaju Evrope.« Glede programa Ihihiiansketa se- sianka doznava VaŠ dopisnik, da priđe na tem sestankn v razzt-.vnr. Ažframa i i» rešitev vprašanfp izvršitve trlanon-■ ske mirovne pogodbe. i Kakor znano, seđai Romun^ka in I Jugosfavifa načeta priznati brezposnjno i te mirovne pogodbe, ker je bila z bene-| čantko pogodbo mestoma bistveno raz- veljavljcna. Nasprotno statiŠče pa zastopa dr. Beneš. da se ta pogodba taka kot \* spreme. Sedaj je dobit dr. Beneš y Parizu navodila, s katerimi fe omogočena tor-mula. da Rrmunska in Jnzoslavila sprejmeta trianonsko mirovno pogodbo. — Beograd, 22. februarjz*. (Irv.) ĆeSkos'ovaŠki poslanik na na§em dvoru k. Kalina dnspe v če'rtek y Ljuhl.ia-no. Tu ostane tri dni, da pripravi vse potrebno za prihod dr Hcne^a. Iz Ljubljane odpotuje jf. Kalina v Trst« kjcr počnka dr. Bencša. — Berjrrad. 22. fcbrmr.ia. Ozv.) Glasom br^ojavnesa oomčila i/ Pariza je sedai ministrski prcdscdnlk dr. Deneš ▼ PnrJzu. — Peorrad. 22. febnnrja. (Tzv.) Kakor doznrn'a va* dopisn'k. ođp-tufe danes čcšk^sinvaški poslanik na našem dvr rit e. KnVna v LjuMjann. oz;roma v Trst. G. Kalina bo nričaknval v Trstu prihod če*ko«:!ovnškesra ministrskeea pred^ednika dr. BeneSa !n se notem tideležl v njegovi dnižb! sestanka v Ljubljani. Z dniee strani doznava va§ dopisnik, da !e naša vlada že odposlata nokralfnskeniu namestnfku z. Ivanu ffrfbarfu v$a potrebna navodila eledo 5T>reJeraa In bivanja dr. BemHto ▼ L?ub-flan? ?n sestanka obeh mlnlstrskih pred-sednikov. Kulture. REPERTOTI? NAROPV^OA GLEDA-USCA V LJUBLJANI. Drama. 22 febr. Srođa- Hamlet D 23. febr. fVtrtek: Svet Tzven 24. febr. Petek: Prekrasne SaMnke. B. 2r». febr. Sobota: DraTnskn predstava ▼ opernem ^leđališču. Dramsko gledalište rnprto. 2^. f^br. N^delja popt>Hne ob S. uri: Komediji* zme&njav. Izven. 26. febr. Nedefja zvečer ob d- uri: Ham- let Tz\Ten 27 febr. Poneke!t^k: Sret C ?i. febr. Tbrek: zaprto. Op^ra. 22. frbr. Sreda: CavalleriA rustic«na. Plenn^ l^cr?ndn A TS. febr. Oetrtek: Trubadur E 24. febr. Petrk: zn^rto 25. febr- Sobota- Klahtni mes^an. Stav- nostna predstava. Izven. Proslava 300 letvice MoMerover>i rojatva. 2G. febr. Nedolja: Butterflv Izven 27. febr. F^ned^Tjek: raprto 2b. febr. Torek popoidn* \oh 3. uri: Proda n.r» nevesta I^ven Branđesova ftftfetnfca. Brandcs je eno onih sevemOt rmen, k! jfh pozna ćela Evropa. Branđes je kritik bi več kot kritik: s Jasnim duhom od'Kriva nove sve.tove Pri njegovem Imenu se nehote spomnJmo na^eca prerano umrle^a Jovana Skerllča. SVerMCu ni bflo dano dovr$itl svoje veliko delo: tfk pred vojno Je umri ob času, ko Je vide! mladino na poti v ono vclfko bodočnost jujjo-s!ovensko, o kateri Je sanjal njefov duh pri protičevanju jugrslovenske kulture In [tteratre. Brandes pa tlavl letos svojo SOtetnico fn pri tei Priliki se u spominji-jo V5l kulturni narodi. Brandes je Dance RodH se le ▼ Ko-danju 4. februarja 1642. Njegovo Ime |e Georg Marrl^ Cohen Brandes. žo v mladosti je vrbudfl pozornost s svojim blstr'?« duhom — posebno v akademičnfh letfh le pokaza! kmalu svoje kritfCne zmožnostL Posveti! se le estetiki In se temeljito pn^iobi? v domače klasike HeMberpa In 5>?>ren KTrkejratrda. Studiral Je ftTo*ofe Herla. Splraozo. Fetierbacha, Sa?nt-Bett-vea. Hipolita Tama m Stuarta Milla). že 1. 1866. je nastopll s svojlmi kritikaml In poTem^kaml: prevladova'a je v njera bo!J franco^ka (Tafneova) metoda: pro-dretl delu do dna. fskati prvln tn preso-Jati, ali |e pfsatelj Izpomfl svojo dolžnost In poveda! prav, kar je hotel povedatf. Torej bol| nizumevatl nejro vsfijevatl svoje mnenjec L. 1871. |e bfl pokHca« na kodansko nnlverzo. N»e«ova predavanja $o slovela po Evropi, bfl Je prorok, kl ra-žlgt nove luči. Obmll se je proti kon-servatfrmn In tradidlam — bfl je bojev-nlk n napredek. Pod nlegovim uplivom so se razvijali talenti, Iri danes »tole v ospredltt . evropske Iroltiire: (Ib^en, Bjftmsotj. Oarborc. ^trlndberc t ćr.) Svoja predavanja. Itudile In tpfse fe zbral Brtnden v oblfmo delo »Hovedtrrflmfn-Masarvkn se le tuđi ulemu očitalo, da nova Kola nf zmaga?« brea bola. kakor Masarbkn se Je tud I njemu očitalo, da kvari mlad'no. V svol! »Obrambl In po-Jasnfitic odrova^Ja Brandes na re nairade. V !tvof*h »Smereb* le i»*da! nelraj vellVm Vn'riimni evr. dob. (Pomantfčna |r»1i y Nemčiji, — Reakclla ▼ rrtndJU — Natu- ralizem v AngTifi. — Rotnantična Sola v Franci!!. — Mlada Nemčija.) Tako Je vzgojil Brandes okoli sebe »mlado Dansko*, ki je poseg'a v našo sedanjo evr. kulturo s svojimi velikiml mo^mf. Petde-set let deluje Brandes na svojem mestu — Iz male Danske državice šega v svet niesovo ime — njegova sodba Je vellav-na pred vi^o^im svetom. Njegova rna-nost Je velika In predaja nam zapadno e\fr. kulturo s stal?*Ča neprfstransVtna sodn'ka. Brandes le ena najve^jih postav moderne Evrope. — ftenttakobski prfrd^i^lci ©der t I.jnbiJATii Florijanska ul. 27/1. V sobo-to 25. febr. tob ft. Evečer na novo predPrf Hrn«tovihr. V rtedeljo n! predstave*, k^r st> n^kfltpri Isrralci zaposleni v dramskem ^ledali^iht. — Pevsk! rhor Otn^hene M-»tfre. Odbor pevskejra zbora Ol^sbenr Matice v Lfubliani nazivlja svoje č!a-ne nevce. f*a se ndete^e nolno^^^vi'^rv notrreba doteofetnecra člana pevske-?a zbora finančn^ca fn^n^kt^rb Ivana J e r m a n a. Pogreb $e vrfS' ćnv*% v sredo nonoludr*'* ob 3. uri Iz h!$e žalosti. Sodn.i nlfca 10. — Odbor. —- Fnos »Karadfordlevlćl«. P\-sateli Martin ShIić ie dovrSU heroiC-nl ejy>^ »Karadford.fevlćl« v sedmih snevlh. Glavna Ideja enosa fe fueo-slovenstvo. Knjisra i^Ide ob nriliki kraljevecra obiska v nalmaciii. — Kovi člani Akademije znano-41 in »nt^tnosti. Za nove redne člane Akademije znanosti in umetn*>sti v Beogrra-do to IzvoHeni: univ. profesor dr. %\, vojin Gtorsfiević, univ. nrof^sor NeMnzeJft srb-pke TCmlje< Per«. Pavl?tić. Za dopisno člnne no ix^oljenl: dr. Tvan G^ja, dr. VI. Potković. dr. Jovan Erd?lii. dr. Ve-liSin Oajkunović, dr. Vladimir čorović. dr. Tomo ZivanOvi^. njonBignor Fran Bnlić, npravnik arbeolo^^n cmiT^ia v Splitu, Milan RakiĆ, pesnik in foelanik v Sofiji, TJubomir Ivanovi^ ilik&r in Emamirl VMović. ulik^T. — NatfeffaJ za himno«. Hrv. pjevačko druStvo »Kolo€ u Zarrebu rtspfsuje natječaj n iznosu cd K 15.000 (petnaest hil'adi) za kompoziciju karaktera himne za mješoviti zbor I orkestar. Tekst ima bfti Iz jugoslavenske pučke III umjetne poszije IM sv. Pfsnuu a poželjno le da izvedba kom-pczfcUe ne trajt viSe od 10 mtntita. NatTe-cati se mogu kompozitori Jugoslavenske narodnosti. Natječajne radnje ne smiju biti |oS izvedene ni objelodanjene. Radnje va-ija poslati anonimno na osobu predslcdnfka >KoIa€ prof. Tvana Onmwa'da, Zagreb, III- — JagfMlovensk* Nj'va, godina VI, broj 1., mesečnik ra «metno«t, pouk, narodno prosveto. politiko, »oeij ilna vpraS«n,1a in kfnetljatvt>. ie irkla v i ovi ©leprnntni opremi z na8T*»dnjo vsebin'o: Save« Buearsko, NJ^tnaMc* i Austrije a irod. 1915.: dr. Hitan Pr*!n$. — &j#. 6an5e na Bo«.i: Gnjstar Krkl^c. — Na t*»l^»fonu: M. Vito. — Prometej: Dnnko AndJellnovfĆ. — LinsrH?tika i literatura: dr. Brnnko Vodnik. — N«?e roblje v Sredni<*ra veku: dr. Greg^r Cre-mo^nik. — Novi posred i u savrem^noj bioloffiii: dr. S"rgrej ^botin. — Hr\* »t-sko.ir*ka pamleU: Nikola Pr^raović. — Kolfok i njegov slom: Sibiricua. Se o rslorrn^ s.dsja Sl. ... »Slovence* in viiji Si.lski avet. Po4 tem nasl /vam ic Iz&ia v 35. *t »Slov. Naroda«, no'^a, ki skuša yriđrbi:i •, tcžkiml ncresnicarr.l obCinsrvo ta ncizpreinenicnl rairt zak na o srednjih iolah. 1)^ bn publika dob.la pravo sliko o dciansk:m raf-merju za.^ovornikov sedmjih sreUnjc^oU skih tipov in reformatorjcir, nava am sl.do* če: 7a Ireanov pred ^c. ki ^e pa bistveno zarlikujc od »Načna«--vsebuie nam red Jo*v prculog s 3J glasovi. Nika'.or tuđi ni €•» Ja bi bilo razmerje glasov zi Jeranov predlog ugodncJSo, ko bi bili vsi srednja* Solskl profesoru njv^oči. Ravno naspn tn© je tj*. če so se sk<e srednjt . da bi v slućaji navzočnosti vseh elorneutov ich zberov (ok'ili 300 o^eb) bilf> ime o cla^nvanje dfH kaj i:g'>dne|&i rezultat ta We«Trov pred-'nz K;akor ea je imelo oS navif čn ,sti en# pctln!-;c vseh sr:dn;cSo!s' ih profesrrjev. Za Poh'anC^v predio? te Pa b:'o l*> rred 60 navzočih le 15 (ali 1^^ tla^ov, med temi 14 (ali 15) taklh. ki so pnzabill. da ^o enr> minuto pre4 bili že . dJani za Jcnmv pred nz. Tnrcj ie g!.i^o\ala za PoljnnZev prcdlog. ki je nei/premenlena I kopija »Nacrta, 1c ena petinka izmeđ ! zb"anih srednic5olskih uč!tel]-v. P'itcmta- kem ne cd^ovarja glasovanje v dr>ii£nf »ejl | VKjeca 5n!ske?a svetn ra?:mcr!u clasovanja j na pr^f:«:or^kl ski:DT^'nJ, ampak bat v na- i sprotnem je rnpct resnlca, kajrf slccr bi bV m^ral vendar PoJjan'ev prcdlog z eno čctrtirVo ^lasov ^ilajno propast!, ne pa *kc^ ra| n tremi četrtinkarni glasov prodretJ. K^. dopustno Je. nepoučene krege 2 ravljanjl hi pačerrem re^nice spravljati v 7m^to. Skral«, no malnveitno pa Je. ic ćelo pri velevarTiIh ; vpraSanJih v dnseso svojega nnmcna po- • dajarro Javnosti napačne Informacije. j K temu ?e te-'e pripomber I 1. Ne b>d:mo boH pape^kf Vakor pa- ! peŽ. Bratje Srbi so nam nacrt d^poslali v i to rvrho. da izreJenio o njem svoje ninenle. \ stavimo Izpreminlevalne predlože itd.. ne : pa da k vsemu prlkimarro, kar |e seveda na}komodnc)e. V ladevah, ki so pri n\% nesporno boljke kakor pri niih. «* morarnn prfzadevatj. da iih pridobimo sa nas^ ni* ziranje. 2. Ne opffmn: en narod ena *nTa, fn# drlava. ampak: kreposten narod, dobra lo-la tn kot posledlca tega krepka, ugtedna država! 3. NaJe!asnel§l reformatori! oirle«cdan'Imf vrst^'nt nlfjlh srednjih Sol, sem v seji višjega 5,\L skega sveta p-cdbsra1. nai ^e 71 nrsku■'• nin ustvari v Ljubljani tn zavod v načrty zamišljertcsa tipa enotne nlžle srednje Sn> Ie. Ko bi se pokapale bre?dvomno v\ 7';*/e dobrote, kf Iih sedaj učencl nfso deležni. bi potem vsak prijateil mbd»ne In pravi pi-trtot t vso vnemo delal na to, da se stj'o podere in da doM splojEno veljavo le novi šol.«ka stavba. Scveda resnih Iz^redov rudariev, Ravnatclistvo premotrovnlka so do-monstrantfe ranrli v neko nfsnrniSVo sobo. Okoli 2000 delavcev je bilo odvrnienih od dela. ŽENA — PRVI DrHOVNTK. — Jcna. 21. f^1*". .v.) .Ifnsk* prote^tantov^ka o?>iTinn je izvolila go^ i«po Jeriro Rohjlffer rr\ '7iiU>vniikejpa5 pomoćnika. To j« prvi slučaj r Nđrnćiji, da je žena poatala duhovnik. stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 23 februarja l»r> Sle*. 44. Dneone oestf. V Ljubiiaru. 22. februarja 1922. — Radikalci in demokrati. V ne- kcm beogradskcm listu čitamo: »Oouverner cf est prćvoir« (Vladati Znači predvidevati). pravijo Francozi Aii predvidevajo vodstva radikalno In demokratske stranke kakšne šance in kakšni rezultati Čakajo njihove stranke pri bodočih volitvah? Nam se «di. a ne samo nam, marveč tuđi vsem rodoljubom brez razlike strank, da tega ne uvidevajo. Radikalci ka-kor demokrati so se brezbrižno in brez kompasa udali običnim malen* kostnim str^n^a-- -lfn '-■ k^*skim in ©sebnim poslom In so sTepf da ne vldi-jo, kakšna burja se pripravlja iz daljine proti njim, proti vidovdanskl ustavi, proti državnemu in narodne-mu edinstvu. Ti dve naši največil stranki, ki upravljfata našo državo, se nam zdita podobni francoskemu kralju pred veliko revolucijo. 2ivita ka-Jcor ta kralj, ne brigajoč se za jutri. Zabavata se, država in narod propa-data. Radikalci In demokratje se za-bavajo, ali spe, ali se med seboj nre-pirajo. protidržavni in protisrbski blok pa s polno paro dehiie na to. da razbije vellčastno pridobitev srbske vojske. Državnik mora biti psiholog in sociolog. On mora znati poslušati oni nečujni šepet ljudskih mas, kate-rih razpoloženje se Često neopažno in na prvi pogled brez razloga soreml-nja. On mora v danem trenotku ve-deti. kje je večina, kie bo v danem momentu večina, zakai vlada in parlament ništa vsikdar izraz stvarne večine mišljem'a In čustvovanja na-rodnih mas. Kje je sedaj večina narodnih mas v te] državi? Kje bo ta večina pri bodočih volitvah? Težko je to točno poeoditi. Je dosti simntcv tnov, po katerih bi se lahko sklepalo, kie je in kie bo v bodoče večina. Ti simptomi nišo povoljni za radikalce !n demokrate, a državi obetajo samo zlo fn nesrečo...« Tako piše izrazito radikalen list. In nam se ?d1, ćn *e njegova sodba pravilna. Naši politikl in državniki so se tako zagrizli v svoje stališče, da so slepi in srluhi za vse dogodke, W se ođierravaio okroe njih. Gospodarska politika je danes os. okrog katere se vrti vsa državna neolitika. Ta gospodarska poetika pa je slaba, je katastrofalna. Ako vodilne stranke v dosrlednem času korenito ne izpremene te politike, bo nastala neizogibna katastrofa za državno in narodno edinstvo. — Slovenska kultura ▼ nevar-Rostf? V silni nevarnostl je baie slovenska kultura in zato je treba ustanoviti slovenski blok. Nai bi nam Hiodriianf, ki so izlegli to kukavično jalce, povedali, kfe !n zakaf ie v ne-varnosti slovenska kultura in kdo jo hnce zadaviti? Pričakujemo odeo-vora. — Pomagajmo naši mladini. Pre-fdi smo to-le pismo: Nakazal sem 400 kron za visokošolce v inozemstvu. Rad bi dal več — toda bodite prenričani, da bom ori današnji dra-finji in slabem zaslužku pojrrešal pri fostx)darstvu in v družini tud* ta znesek. Pa doJžnosti treba izpol-njevati in dolžnost naša Je. da pod-premo straelaioče diiake. Toda kako se zaveda'o tisrvM. ki so si takorekoc šrez noč prislnžili mllijone, te doižno-sti? Povscdi ie dovolj takih tuđi v moli blizini, pa tez bi si ne upal potr-kati nri njih in jih orositi za strađa-Joče dijake. ki ne barantajo in ne ve-rižijo, temveč se pošteno trudno ne ?e zase, kot marsikatera domača pi-javka, marveč tndi za nas !n naitj*ra 5 đfnartkfh bankor-cev. Delerarija miniitr^tva finaao objavlja uradno: K©r tfd ft>araja, đa Ipe-tulanti x raznimi mamljiTimi obljuba-fci pomijnjo Hudem »Tbje posred oranje pri zamonj»ri petdin&rskili ban-kove#T9 kakor tuđi pri «*menJa.Tl po- ftkodbvanih bmnkoTeer, opoMrjamo p*> raspisu generalnoga inipektoraU, fi-nandnega, miniatrstva z dne 13. febra-arja 1922 J. br. 1467, da Narodna banka in njfene podružnica vr&e zamenja. vo po&kodovanih bankorcev po sakona x odbitkom, ki odgovarja, manjkuioćim delom, kakor tuđi samenjavo petdinar-skih bankovcevt ki se eda] lemljejo \% prometa, Istotako spr©i«>mijo petdinar-ske bankovce Tse državne blagajno se do vštetega 5. marca 1922 ▼ plačilo. Po tem tak em je vsakomur dana prilika, da svoje bankovoe bras težkoč sam sar menja, n* da bi potreboval tujega posredovanja. — Iz KraJJerc* •© prepeljali ▼ Ljnbljano pokojnoga vet nadzornike Frana Majdiča, ki Je tamkaj umri kot član reparacijeke komisije. Pogreb bo najbrže jutri v četrtek. — »Jugoslovenskl dUakl zapuste Prago?« Z ozironi na to notico smo prejeli ta-le dopis, ki £a priob-čujemo vendar pa se Ž njim v posam-nostth ne strinjamo: »Bil sem od 1918. do 1920. 1. na Poljskem in imel sem priliko dobro spoznati miŠHenje poljske javnosti in posebno poljske inteligence. In moram priznati, da je to mišljenje vse drugo, samo ne slo-vansko. Poljaki živijo od navadnega delavca do najvišjega inteligenta v samozavesti. ki se da primerjati samo z i talijansko in edino pravilno ime za njo je poljski imperijallzem. Poljaki smatrajo za svoje največje sov-ražnike, ki jih je treba uničiti: !.) Čehe, 2.) Ruse in 3.) sele Nemce. Madžari so jim za Francozi najbolj sim-patičen narod. — O »bratski« Hon-gariji so pisali skoro vsi poljski listi 1 1919. in 1920. Sedaj, ko se vršijo tr-govska pogajanja z državami male antante, seveda ne prihaja pravo njih mišljenje toliko do izraza. Ako pomislimo, da je v takem duhu vzgojena poljska mladina od otroškega vrtca do visok ošolsk ih dvoran. lahko u vidimo, kakšna nevarnost preti iugosl. dijakom, bodočim voditeljem, učiteljem in politikom Jugoslov. naroda v takl atmosferi: A tuđi poljske visoke sole se ne dado primerjati s praškimi. Edino krakovska univerza je kolikor toliko na višku, a še ta se ne more meriti s praško. V Varšavi sem često prisostvoval predavanjem o zgodo-vini, slovanski kulturi, literaturi in o narod, gospodarstvu, zato dvomim, da bodo imeli jugoslov. dijaki na Poljskem tak paradiž. kakršnega jim obljubljajo. Prvo razočaranje priđe v stanovaniskem ozlru. čeprav so me-rodajni činitelji obljubili pomoč* in druga razočaranja bodo kmalu sledila. In ako je poljska valuta rtižja od Češke, so zopet cene na Poljskem tako visoke, da ne bo velike razlike. In sedaj: Ali bi se ne dalo jueosl. di-jaštvu v Pragi drugače pomagati? Kaj pa, ako bi vzelo jugosl. đijaštvo na Ceškem posojilo, na dobo recimo 10 let, za katerega bi jamčila država? V tem času se naša valuta, kakor upamo, tako zboljša, da se bo dole: morda poplačal brez posebnih težkoč. Jugoslov. dijakov je okros? 1500 v Pragi, po večini ostanejo v Pragi okrog 8 mesecev. Ako računamo, da bi se prispevalo vsakemu di-jaku po 500 Kč mesečno. znaša to 6 milijonov Kč na leto, ali 60 češk. mill-jonov na 10 let. Ali je ta vsota tako znatna, da je treba za njo žrtvovati ail najfmani riskirati vzgojo v slovan-skem duhu? Prepričan sem, da bi se z nekoliko dobre volje in denaria dala stvar jako ugodno resiti. Dr. F. S. — Termin za izselitcv Nemcer, k! 9o ^ptirali pred letom fini za Aretrijo, je ie davno pretekal, a izmed teh «?d jih j© dose^nj g© bor>9 m^lo izs^Ulo, da*i po od prevrata eem noč in dan strtstno hrepeneli po Avstriji! AH bi ne bilo umestno jih Dpozoriti na izselitev iz Jugoslavije (t j. Ljubljane), da narede prostor liudem, ki so že davno aujno potrebni et*nor*ni? — Iz državne slufbe fzsfcvil Ivan PrekorSek. upravnik invalidskesa doma v Celju. — Inžcnirski iznit j* napravll te đni na dun-ajffki tehniki p:o^t>. I,adislav G r i i n a iz §t. Petr« na Krasti. — Poroka. V Velikih Lftftfeh se je darms porocil g. MiloS S t i b 1 e r, šef knhinvta polied*»lipk«»gra ir^iKtrftva, i pdč. Emioo P u c 1 j e y o, hčerko ^. po-ljcdeljjsk^ga ministra Ivana Pudja* Iskreno ^»tit^Tno. — VodnHkf In stndenct po defefl se zadnje dni od dne do dne bo*i pol-nljo. MHni ob raznih Dotokih in ob Savi pa melfelo radi večjega dotoka tuđi že na več karrmov. — Ne vozite veS s knetor s im* tuira! t nešto! Po mestnih ulfcah Ie snežna olast večlnoma že zvodenela, tako da ni tn sanke že nobene rladine no cestah. Kdor prlde torei % obloženim vozom seđaj v mesto, živino Ie muči če jo tipreže v sanke. — Pokvarfenl žlebf ori strehah so ob tem Času, ko se vsled solnčne toolote sneg taja, za peSče prav« nadlotra. ker llfe voda 1Ž niih na hodnike kakor iz Škafa. Nai bi magistrat in policija ooskrbefa. da dado Ustnl-ki hii ta ilebe DopraviU. — TaJaaJe men hi eestid kanali. Sneg. ki Je preteklo nedeljo naletaval in južni veter. sta napravila po vseh ulicah kakor tuđi po trotoarjih nez-nosno brozgo, ker se snežnica ni mogla odtekati v kanale. Ker se bo Južno vreme sedai ponavljalo naj mest-na občina in policija skrbita za to, da bodo sifoni v cestne kanale očišćeni. da se bo mogla voda sproti odtekati. V nedeljo je bila većina teh sifonov zamašena! — Odbor Sloveaske dijafte zadrnse v Brati, zahvaljuje se tem potom vsem onim, U so i denamimi prispevkl olaJJall gmotno stanje slovenske?« diiaStva v Inozemstvu In ta podkrepili v zavesti, da omladina za katero sto]I taka rodoljubna javnost, nt ame v borbi za boljlo bodočnost omagatl. — Smrtna kota. V Kranju \e ! umrla trgovka In posestnica pdč. Marija P a v š 1 a r. Blaj? ii spomin. — Koparski umor v Mariboru. Naš mariborski poročevalec nam telefoni ra: ▼ OTCtlirni u1i<*i st. 21 ▼ TI. nad strop ju stanuje finančni avetnik di\ Ljudevit Bronce e svojim 10 letnim sinom. Ima fv>bo s kuhinjo. Pospravljnla j in stregla mu j© 60 letna po^trežkinja. j Dr. Brenc^ odhaja ejutraj od doma v urad ia se vrača v svoje stannvrtnje no navadi Selo %veeer. finoči v torek se je vrnil rforrr»v ob \9. N«*el je vr^tn /t-prta. Slutil jo tnkoj, da fle je zgodilo nekajl izrar_rerlTi^€ra. Tekal jie po policijo. Ko so odprli vrata, se i im ie midil grozen pri2«>r. 5V>ba je bila &* nf>no spravljdiuk, na tleh pa je ležala postrefc-kinja — mrtva. Preko glave je im.*la razpmi^no poKt^Un<> rjuho, ki je bila na vratu sadr^nena. Truplo je bilo že mrzlo. Pblioijstki Sef, ki je prihitel na lice mesti, je I^nsiatiraJ, da && jje zločin moral izvršiti ie pred 10. do 12. urami. Zločiner je svojo žrtev napadel v trenotku. ko je pospravljnla in 1o za davil. Kolikor b© J© date ngotoviti, je ropar odn«*«1^! parno nekaj r)hleke in par Čevljev. V isti hlŠi ctanujeta tuđi dva redarja, ki pa (=ta imela v^eTaj službo, kar je bilo zločincu ali zloMnki gotovo snano. Dosle^ se ni nob«T«e«rft «lfdu o tločincu, sumi pa. 8», da Je umor Izvršila ženska, ne raoški. — Ceden Iot. Oroftnikt ▼ Ltožu so Imeli te dni Čedan Iot. Neki istHjjaneki konjski trgove^, ki druprače izvaža ko. nje preto> rakovske carina miče, je na-kupll na Hrvatskom pet finih plemenskih konj za 260,000 K. Preko Blok in Loža jih ji© skudal vtihotipiti v Italijo. Na Blokah "so njegovi prigranjači, ki so dobili ve£ tiso^akov, mnogo popivali in se do n*>?i veseljafili. Nato so zaiahali vsak svojeg konja in hajđi proti Ložu. V divjem diru in med ukanjem so pridrveli v mesto. Ort>žnikom Jd bil ta $um eumljiv in stopili so na cesto, kjer so lepb kavalerijo »zarobili.c Tetrijana so zaprli in mora plaćati veliko globo. — Nenavaden »porod«. Pri Dveh mostih na Stajerskem je carinski urad-Eik ustavil rnkonsko dvojioo, ki fd vzbujala čuden sam. Z^na v ftinokem plišastem plašča previ dno peljana po možu, je kftzala V0& snake kmalu pri. čakovanepra >veselesra dorr>dka.< Orin-skemu uradniku pa se je %dela, zlaeti na «no stran nagiba$>Ča se korpulfnt-nti dama sumi J Iva in dal jo je prči pk a ti. V njegovo začudenie in v veliko razO-fiaranjie Posledice< t^-ga >iz-rednecra poroda« bodo pa seveda precej občutljive. — Podraž>wje mesa v Maribora? Iz Maribora nam porofnjo: Mariborski mesar] i marna ti «t> sklonili ceno mesu BOpet zvigati na 00 K. O>tovo je, da so eene narasti* že zadnje dni do 48 K. Ob^instva se je pri vest^h o sf$>raj om^njenem »risanju polistila velika razburjenost; vse se ćudi. zakaj v Mariboru ni nbb^ne oblasti, ki bi imela popnim taki samovolji par mllijonar-skih me»arjjev nanraviri konec. — Kop t nt&lni crrkvi v Mariboru. V stolni cerkvi v Mariboru je bil iz-vršen rop. Kolikor §• je mostio doimati. Je tit odne«f»1 drarocpnb rrir>nStranro. — Falsificirani *Hd. Dne 16. t m. smo priobčili ve.^t o poliufiji a romo^io ponar^enih ffVov v ixr«>«i 2BO.00O lir. Pri tej goljufiji pa ni oskodovan-a, kakor se je prvotno porocnlo, >Hrv. rs-koTTT>tna b^nkfl^r. Tnarveč ^Diskontna banka« v Zairrebn. — Kam iscrtala jo Jajf«? Na kolo-j dvoru je bil prijet neki hlapec, kl je fmM cei ko* jaje, n^menjemh v Svico. Jajca 'so bi?a Eaplenienv hlapec pa 1* Sel v zapor. — Tatvin^. Berti Hribar jh* n^sman žepar, ko je rtoril« % el"ktri?neira voza pri >Evropi« izm!-kn*l dpnnrnict> % 240.— K. — Antoniji Brodnik pa je si u žk inja Marila TTohfit nr^d odbođom za ?TM>tnin o^ne^la ^rtvrnioo z 85 Kf v skupni vrednosti 185 K. — TihotopH rf^onov. \r Novoga \ Vinodol« nam pi^e ^vdvetnik dr. Van ja ! Potočnjfik, da ni re^iična >Pokr^tova« , ve^t, đa je njega v Bakru aretir^U *>V mejna straia, ker je hotel v Ttalijo pre. 1 nesti 12H kg franrtvikih cekinov. Dr. Poto^niak pravi, da je U vest o njego, vi osebi t«ivt«ifijofma in Elobna, spra-til Jo je v svet n^ki pitm^dM ciorek, proti kat«ream fm še uvedel »oditb po* •topanj**. • — Popravci, V vCeraJ?riem Clart-Ini »Moratorij« se nam te v hitrlci urt-ntla neljuba pomota. Pravilno se ima rlastti potnotni stavek tako-le: Od vseh strani v> priha^la vrjra^ania na rosnndarske knrno^ciie. ko »o priveli Sadisti firinravljati terco sa svojo kvarno akcijo. n^nooefSa poručila. VPRAŠANJC URADIVIŠKIH DOKLAD IN POKR. NAM. DEMETROVIĆ. Nujoost izplafifla drastnjskih doklad. — B#o*rad. 22. februarja. (Izv.) Poslanca Venćcslav Wilder in Josip Reisner sta v imenu svojih &trank pozvala demokratski klub. da stnri vse potrebno za čim prejšnjo reiitev 12-nlačila uradniških drasnnjskih deklad. določenih v novem draRinhwcm zakonu. Poslanca *rozita, da bas ta izvajata konsekvence, ako $e klub ne bo zavzel r vso odločno«tjo za reiltev tejra vpra-šanja. — Beograd. 22. februarja. (\zv.) Pokrajinski namestnik za Hrvatsko Juraj Demetrović ie imel včeraj sestanke z notranjim ministrom dr. Marinkovlčeem in finančnim ministrom dr. Kumanudijem. !?az-pravljal je o izplačitu uradni^kib dra-ginjskih dokfad. V razsrovonh ie kategorično najrlaSal, da je treba iznlačilo takoj izvršiti in uradnikrm Izplačati dra^injske doklade za januar, februar ln marec. V nadaljnih raz^ovorib s fl-nančnim ministrom ie naglaSal. da stavi to zahtevo vzporedno s svofo demisijo, ker smatra, da te norežaj uradni-kov nevzdržljiv. Ffnan^ni minister je izjavil. da je izplačilo za sedai nemo-KOČe, ker ni zato putrebnih kreditov. Izp'ačilo bo mofcoCc. čim bo izvršena redukcija uraduištva. Nastala so torej med namcsinikcm Demetrovićcm in finančnim ministrom nasprotna rnifi-Ijenja. Pokrajin^kcjra namestnik a Deme-trovića sta obiskala ?ef finančneea cd-delka Du«lić in pred*eJnik Udruženja javnih naine^Čcnccv Ivanović ter mu predložila o^^rna poročila iz Dalmacije ir Slovenije, v katerih uradniitvo opisuje svoj bedni položaj. — Boorr^d. 22. februarja. (\rv.) Pokrajinski namestnik Oemctrrvić 1c po knnferencah z ministri ^bi^kal nrcri^cdn^ka demrkrntske^a kluba ff. David^vi^a in znhtcval, da demokratski klub vpraSanie dracnn?skh doklad člmprek raspravlja i" re?i. O. Davu?o-v!ć ie t?krj za dr- f ^ 9. dor»nidne sklical sejo. na kate. -irnravljnl to p^ekerno vprašanje. .itičnih kro- jrih 7. napeto^t?o pri^?' 10. knkn ^c pora\7iasTad. 22. februaiia. Orv.) Naša vlada Je odpokl'cala razmejirveno komisijo, ki je vadila razmejitev tleJe iMadžarsko. VELIKI NEMIPJ NA VELJKEM LOŠINJU. — Rim, 22. svečana. (TzvlrnrO Lfsti so priobčili vest, da so na ve!l-ketn Lo$fn}u, ki te prroadei ItaltH. nastali veliki tn resnl nemiri med Tutro-slovenl In ItaHlanL Podrobnosti §e nlso znane. Službeoo S© vest ni potr-iena. OMEJ1TEV PPTSFL.IEVAN.IA V AM1RIKO. —Washlnfirton, 22. svečana. ^* ^ Reprezenrančna zbornica ie sorefela včerai z 2S0 proti 36 elasovoii: zakonski predio^, da se zakon o omeiit-vi priseljevanja rodališa še ra eno leto ln da se sme priseliti v Amerfko samo 37° naseljencev od vsakegra naroda. Neodređena domovina. — Otvoritev dvorane ▼ corISkem Trcovskem doma. Trgrovski dom, ki Je bil med vojno eno prvih poslopij, ki so Ka zaigrale itaiijanske granate, je sedai zopet obnovljen. Popravljeni so trjeov-ski prostori — v pritličju ima svoje urade podružnica Ljubljanske kreditne banke — popravljena so stanovanja, popravljena pa je rudi gledališka dvorana. V soboto, 18. t m. je otvorila dvorano Ooriška slovenska omladina z vprizoritvljo Finisrarjeve drame »Razvalina žviljetijac. Igja se je izvr§ila ze-lo dobro. Dvorana je bila do zadnjega sedeža razprodana. O tem dosrodku oo-ročajo tuđi zmenil italijanski listi v mestu in se izražato o predstavi zelo laskavo. — 25. t m. priredi v Trgov-skem domu OSO ples. — Samomor Afričanko. Pred neka J dnevi so Imeli potniki v brlskem poštnem avtomobilu eksotično sopotrd-cx>. Bila je to 201etna krasotlca temne polH, doma Iz Asmare v Afrikt kjer Je njen oče Mezzardi italijanski konzul. Pc^tnikl. kl razumejo nekoliko Italijanski, so se ž njo poirovarjali. Poredala Jim Je, kažoč Sopek rož, da jrre obiskat jrjob svojega zaročenca, ki je nadel kot poročnik v italljansld armadl In ki Je pokopan na vojaškem rjokooatiSču v Kojskem. Krasotica je naravno da vzbujala v Koiskem občudovanie in za-čudenje. Sledili so jl od daleč, ko ie stopila na pokopaliSče. Tam Je bilo rudi nekaj vojakov, kl so se Ž njo razjrovar-jali. Naenkrat r>a je potegnlla izpod obleke samokres ln se vpričo cledalcev ustrelila na grobu svojega zaročenca* — Strahovita nesreča. V Mirnu pri Gr>Hci je šel oče s svojimi trem! sinovi Čistit na njivo. Ko so pokosili, so sinovi zakurili ogenj. da bi se premra-ženi malo ogreli. Cepell so vsi trije okoli ognja. Oče na si je rjoiskal neda-leč od sinov zavetje, v katerem ie mirno rmšil svojo pipo. Toda v tem trenotku se je začul močen pok od onega mesta, kjer so sinovi kurili. SkočU je, da bi pogleda!, kaj se je zgodilo. Nudit se mu je strašen prizor: na mestu. kjer je gorel ogenj, je bila zakopana mina. kl se je vžgala in razmesarila sinove. Ves obunan ie tekel v vas. PriSedSI do orožniške nostaje. se je zgrudi! na tla, in Ie z veliko teiavo Je mogel povedati o strahoviti nesreči. — Na postaji t Moif Je po ne^re-vidnosti priSla pod tovorni vlnk. nriha-jajoč iz Krmlna. neka ženska. Ostala ie mrtva na ti ni. Neka druga ženska v bit-zini ie priSla z naspmtne strani na tir, da bi videla rx)ne^rečenko. Tu t>a je privozil otebnl vlak \t. Oorice in nesre-ča je hotela, da je ženska ravno ta tre-mitfk se hotela odstraniti in da jo je vlak zajet. Obležala Je tuđi om mrtva pod kolesi. Izpreri sodlf Ca, Kaj si podkupovaJiJe vateika. Oa, M D. je hotela Im^ti r Mviboru ▼ Co-vposki ulici lokal wm. đ^likatesno trero-vim» prej« Luckner. Vriil m& j© huđ hoj s* i* lokal med njo in sfedanjim imeji-t<»l3€*ra. Ko je ga. rVtdela. H«. je udera ■anjo ucodrJo rt*ena. Je bila tako ne-previrtn^u dft je piemla ura^rtiku pri sta-novani^kem urndu sr. Zorku pirtno, t katerem prari. d»i ja kon^na r^ftit^T Ie Ie od njeira odrisn* t*r pn. nro^i n»j 1^-iitov i&roči njenemu sastopniku. Pismu pristavi, naj Fprejme priloženi znosek 1200 K tx>t priznanje ze> njegov posebni trud. G. Zcrko pa j"e zdui kot Jako ten-k"ovr*ton uradnik, ki jo svoj cas spra-vil tudl sedanjega poslanca in urc«inU ka Zebota radi volilnegA imenika v prelskavo Tako j|o g. Zorl«> tuđi tn slu5aj oradil župana, po kuterom je prišla cadeva pred sodl^ča. Okrajno ho, di^Če jo Je oprostilo. Vsled pritoibe dr-£a\"nega pravdnika je sadova priAla pred 6enat, ki j© že v dru^i razpravi dne 21. t m. razsodilo tiJko, da ae ob-tožonka oprošta od fchtožbcs ?eš, da j^ bila tedaj, ko Jd poslala denar, njena zadeva že remena, torej n\ 6I0 vef za> poskiiB podlrapovanja urad ne t>$f*bf*. — Afera vet. aadzornfka fflntcr-lechnerja se Je nadaljevala 21. t. m. pred senatom mariborskeea okrožnetra sodišča. Kakor vse kaže, je pravna podlija aferi ki se že vleče pol leta, maščevalnost mesarjev in vnanjih izr vozničarjev ter stranke sedanje maei-stratne večine. Hintcrlechner ie kot tržni nadzornik precej trdo drža! št>e-kulativne mesarie in izvozničarie. Značilno za uradno tajnost vladajoife maidstrarne jrospode je čudež. da 1e n. pr. »Volksstimme« že preje risala o vsebinl preiskave. predno je bila pre-lskava v teku. Obsežna in davna ob-doJžitev je merila na to, da je Hinter-lechner kot veterinarski nadzornik smv razumno s strankami se nečal s kunčf-jo rx>irinoHh pra^ičev. katere so name-sto zakopali, rrodajali v tovanv> za milo. Po dofentrajni nreHkavi if državno oravdni^tvo ustavilo DreJskavo ter Izioči'o !e tri slučaje. odstnniv^i i»h v r>resojo okrajnerr.u sodi^u. kier je hil Hinterlechner v celotf or»ro<čen. Proti oprostitvi se je nritožil državni pravd-ntk. SpIoSno se je pričakovalo. da bn senat to afero zakliučil. Na začudenie r>a je senat zasledil. da dva ohdolčite-Ija — §e zdaj ni^ta bila zasli?-5na in da se raznrava zonet pre(>Ži. čenrav ie o?>toženi verojetno deknzil, da ere v obeh slučajih Ie za pomota. — Zagreb, ?2. ft-^r. (Irr.) Zakiju-Mc. TVviz^: Turih r,l.?5, 61.60, Pari« 2*..V\ 2B.«O, I^ondon 1*90.—. i^f>5.—, Berlin 145.—, 148.—, T>an*j 5.—. 5.02, Prapra 5£6.—, 559.—, Italija 15.^5. 15.70 Newvr*rk 31r>.—. 313— ček. Valute: do-Inr ?#&.—, .^12.—, li-« —.—. 15.5^, fr. frank 28.—. —.—, n^po!.*ondor 1100.—f —.—. nem?k« nwu*k-» 14S.—, 150.—, nem^ka krnna 5.10, 5.20. — Cnrih, 21. fehr. Znfrrfb 1.^2f>, Ptinaj 0 110. Berlin 2.?>4f>, Prrqi\ 9.M1, Milfin 2^.599. Pariji 46.709. London 22.449, Nrwrork 5.119. — DnnAj, 51. f^br. (Txr.> Devi se: Zflarr^b 300*.—. 5012. —. P.eorrftd fiO^O-flOISO.—, Pra^a. 11.797.—/ ll.?08.—, Curih 124.275.—, 1124.52*..—, Vnluta: dolarJI 620S.~, 6802.—, dinar 7000.—, 8010.—, šr:rariki frar* 122.475.--, 122525. —, W. hrr^a 11.747.—, 11.7.VJ— — Tmt, 21. M>r. Zai^reb 6..^, Ber-Hn 9.10, Pra^a 37.—, P*riz 182.—, Txm-don 8S.—, NV^voTk 10.00. Curih 390.— — Berlin/ 21. f*br. Zagreb 68.—, Dima] 4.20, Vr?r* 40ft.—, Ivondon 982.50, Kewrt>rk 220.—, Turih 4275.—. — Prtili, 21. fehr. Z*vreb 1S.812, Dnnaj 0.84, Berlin 25.125, Ivondon 240.50, N>xrTork 54.75. Curih lOTiO,—. — Bndimr»c?&*a. 21. f©)>r. Z^pjreb 212.50, Thinni to/!}, T^ndon S055.—• Newyork 692 50, Curih 12755.—. 44. itev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 23. februarja 1922. 5. strin, Gospodarska oestt. — C fcrarfno važan Izmm v sasklantv* Ceh dr. in*. Vactav Horak. ravnatelj Ka-valierovih steklaren v Sazovi je na temelju eksperimentov pok. Vladimira Kavalle-n, izumi! stekleno zmes, kl daje stekJu neveri ctne odpornosti proti vrotinl. V ste-klenih posodah se lahko topi svtnec, ctn. se peče kruh, kuha čaj ali kava. ne da bi no-soda počila. Posoda. kl ]o pustiS nad 2 m visoko pasti na tla, se ne razbije. Steklo »Si* Jer Kavalicr« je skratka za ketnike izred-ne važnosti. Znanstveniki so novo steklo že opetovano preiskovali ter izjavili, da je ta češki izum za praktično ta znanstveno življenje velikanskega pomena. — g Vinarski In sadiarskl tečal priredi kmet Uska šala na Ormu za kmettjske mladeniče. kl se hočejo praktično izvežbati v vinarstvu ln sadjarstvu, to je v napravi vlnosrra-dov, sadovnjakov, trtnic in drevesnic v cepljenju, obrezovanju in negova-nju trt in drevja. v amojenju in obde-lovanju vinogradov in sadovnjakov itd. Vežbanje se vrši pod strokovnim vodstvom in teoretično utemeljitviio vsakega dela. Tečaj se prične 1. aprl-Ja in konca 31. oktobra 1922. Sprejme se 10 do 12 učencev v starosti naj-manj 15 let. Učenci dobivajo na zavodu popolnoma prosto oskrbo in mesečno 30 K nagrade. Bolehni ali slabo razviti mladeniči se ne sprej-mejo. Prošnje za spreienu katerim Je priložiti izpustnico ljudske Sole, krst-ni list ali domovnico in potrdilo žu-panstva o lepem vedenju, je vložiti pri ravnateljstvu državne kmetljske sole na Ormu, pošta Novomesto, naj- pozneje do 15. marca 1.1. —g Troiarinski prtdpasi. Delega-čija ministrstva financ je isdafa 2. fcve-«ek tro&arinskih predpinov, ki obs^ga prvi del sučaonega Bakbna o dršavni trošarini, taksah in pristofbinah s đne 27. juni ja 1921 ter popravke iz dopol-nltve k zakonu o drfcivni trošarini in tro&arinskemu pravilniku, TI popravki in dtopolnitve, ki so isšli na podstavi omenjen^ga za£&«neg& sakona o državni trošarini z veljavnostjo iz«a dn© 1. septembra 1921, ao natisnjani deloro* na ler>akih in deloroa v ročni knjižici. LepAke je vporabiti ia prilepljeuj© ozi-roma prehspljenje izmenjanih doloćil v knjižici >Tro§arinaki predpisi«, izdani od delegacijo leta 1921, in sa rt>čno izvrši tev malarikoatrnh popravkov bme-njene knjižice v smisla navodilt ki §o označena na lepakth samih. En izvod te knjižire z lepaki vred »tane 7.50 D. Naročila in denar prejema izkljnčno le gospodarski urad delegacije minstretva financ v Ljubljani. Oo ae poSlje đenar po pošti, naj s^ posije s pofttno nakaz-nico. Knjiiica itrošarineki predpisi 2. avezekc z lepaki vred tvori s prvt>tno izdan i mi troSarinsktn&i predpisi eno ©a-loto. Nekaj izvodov >trošarinskih pred-pisov« 1. zvezek je še na prodaj pri tiu kajanjem gbopodanlrm nraSu po 7.50 Din. sa izvod. Z drugim z vez kom skupno stanejo predpisi 15 dinarjev. — t Dobava vola* u ležlšča. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu raz-pisujo dobavo 3000 ks volne za ležišta (Lagerwolle). Pismene ponudbe je vložiti najkasne)« do 15. aprila i U 10. ure dopol-dne pri Imenovanem ravnateljstvu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrt-niSke zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — g IV. modnsrodnl rzorčnl velesejem v Pragl se bo vrSil od 12. do 19. marca 1922. Trsrovski in obrtnički zbornici v Ljubljani je bilo doposlanih neka) na ta se J era se nanaJajočih informativnih brošur, kl so interesentom v zbornICni pisarni na razpolago. — Tečaj za prMatovanje in umno uporabo krme priredi državna kmetijska Šola na Ormu pri Novetn mestu dne 4., 5. in 6. aprila. Prlčetek dne 4. aprila ob 8. zjutraj. Podučuleta teoretično in praktično strokov-na učitelja Fr. Maldsek in inž. Ferd. Von-čma in sicer o sledečem: setev, oskTbova-nje detel) ia krmsklh mešanic na niivah, gnojenje in oskrbovanje travnikov, naprava novih in zbo1 Banja starih travnikov; — sestava živalskesa telesa; redilne snovi, njm poraba in nadome-Sčanje; konservira-nJe kTeme (sušenje, silaža Itd.) proračuna-nje, priprava in pokladanje krme. Radi velike važnosti tega pouka se vabijo gospo-darji, da se tečaja v obilnem številu ude leže. Prijaviti se je ČimpreJ z đopisnico pri ravnateljstvu Sole. —s: Dra velika kraha. V Londonu Je propadel zavod »Cjty Eauitab-le Pire Insurance Companv«: Oeficit zna§a 4,250.000 šterlingov. Na Frrm-coskem pa je vzbudil straSno ogorčenje polom kitaiske industrijske banke. Pasiva zna§ajo 900 milijonov. V tej svoti je tuđi 400 miliionov de-pozitov in od teh 310 na Kitaiskem in na Dalnjem Vzhodu, 90 pa na Francoskem. Radi tejra je bila v francoskem senatu te dni jako buma seja. — 8 Trrđka SchneMer-Creurct preuredi orlstani§če v Đudltnne^tl. »Pester Lloyd« prinaša razgovor s finančnlm ministrom Kallavem o pogodbi, ki Je bila sklenjena med madžarsko vlado in francosko tvrdko Schnelder-Creuzot, kateri se noven preureditev budfmpeštanskeea međ-narodnesra svobodnega pristanišča. Madžarska država in francosk? fl-nančna skupina stvorita akcijsko družbo s temeljnim kapitalom 10isje» s to PodbevSkovo afero le hotelo udariti po naprednem učiteljstvu sploh, katero mu je le od nekdaj oster trn v petah. — Ovaduhe naj pa išče dnigod; ono le zna, kje! Dlxi. — Pismo is lfarvkA Sobote. Zrlo živahno je zaiel delovati po novem lotu tuka]foji >Sokolc. Z velikim! žrt\Mr mi m Je nabavil frledališki od<»r in ntn-vil «1 jd sa progrMn, vsaj vnnjt* tri te-dno razveseliti občinstvo 8 predstava- mi. Kakeera pomena l«>do td prireditv« za Wur. Soboto, nam je pokazala prva, pri kateri je bila električno razevetlie-na dvorana nabito polaa ^ kjer eiao videli nad polovico dt>mačinov, k«t^iim je bilo to povsem nakaj novepa. in kateri nišo moprli dovolj pohvalili j.rire-diteljev. l^u je prra pot, ki bo đovedla domaćine do tega, da na bodo trdili vec >slavski ne razumenio.« Predstave »e bođo vršilo redno in prihodjiii dve sta določeni na 4. in 18- mrurca. Žal, da ee dvorana ne n*>re upora-biti v ta namen tinli ob ne*i^ljah. Pa ne samo na pro-»vetnem polju, hidi v tein vodnici cJbIu-je >Sokol< najsijajneje. To nam je pokazala telov. akatlpraija, ki b«-> je priredila f*»'-fti]om TO lf tnit «a. usianovitve prvoga Sok. društva (v Pra^ri) dne 16. febr. Da je bilo pri telovadnem na^to-pu vse najholj vzorno in brezhibno, sve*lnoi že ime nfl?,. br. Tločevarja., ki u^iteluije tukaj od meseca mivetnl^ra naprej. V^a *xast mu! Iavaialp so sa u^il »lniffirn prost© v»1^ nara-čija za v^esokolski -Ah v Linbliani 1°i32T prost© vaje cojenk a pstjem, vUek vsemu pa so bile prnste vaj© cl ino v in cianic rt\ vser-i© veselja do tflovadiiiir'P*, kv>r ses krep« | telepnh in vzersfaijo narnibio. To je n?»~ pa bofloi^o«t! V kritkem iHma^m • povoni je br. Hočevar opf^ftl delo Tyr-. .jpvo in niec-ovili na^l*om*»n pr^rf in po vojni. Akademija je. bila o~ ck> imeli ofii. ki bo priči i iz Slovenije pptti, i^totoliko Pinisla Ka to prirer;'^v, kftkor jet inv^io za ri'Tiot*t*l>nfi n. Videli smo, da znoptaiajo za dom, 'i. Tako ne borno r!o7ida1i hi^e! V Prek-murju npm je trrbA najrvejl vzffojiM Slo\vc>nro! To rtf»lor^> pA more izvršiti •amo i*r>la in >Rokol<. D&n?«* St^je tuk. 5k>kol nad V20 flokolirev! 120 m^d.^ni-trrv in mladenk sokolsko vrerojenih! Tn to ^tevilo ^e bo množilo vwir>o l>olj in bn\\ in za 20 let J*o lire Vnr. So'-ntr n\o-r?n?ko, »okoJ^ko in t«*«lni ftolo br> ttm>£1a T>rar delovati radi dmsrft dru-Mvn. 8e<1aj pa por^o^i. nn to1iko mnte> rijeln^, t^mve^ lrtnmlne! \p[ nn delo in ne pretirnnih rabtev od onib. ki žr-tvn?>jo vsak pro«ti ča« jkl narodno pro-budo. — Oddija traflk. DelegacHa min?s"fr-stva financ nam je poslala ta-le dopis: K notici ki je izšla v »Slov. Narodu« od 1. februari a t 1., St 26. pod nas'ovom »Koga pr^te/ira fin. oblact v Mariboru?« s! do-vol hi lem podati sledeče pojasnilo: Trafika v OistriSki va«i §t 42. koje čisti donos le znaSa! v zadnjem letu pred razplsom 1400 K 74 vin., se !e vsled odrjovcdl prei-5nje trafiVantinie An© Ocvlrk ćnc 26. septembra 1921 mzpisa'a potom Javnesra na-tečaja, Kot ponudnika za to trafiko sta na-stopila 50% invalid in kmetski sin Fride-rik Podbregar ter trgovec Maks Čukama. O obeh ponudniklh so «e vršila polzvednva-nja potom podrejene fin. kontrole in sicer tako *!ede osebne sposobnosti in narodne zanesijjvosti pon!idnikov samih, kakor tuđi glede primernosti od ponndnikov navedenih lokalov. v katerih naj bi se frafika lz-vrfievala. Oddelek fin. kontrole na Vran-skem, kakor tiidl upravnik fin. kontrolo v Cetju sta v svnjfh to^adevnih pr>ročllih lz-recno poudarlala, da ie po invalidu Pod-brecarju tn Izvr^evanje trafike ponuđen! prostor neprikladen, ker stoii ta prostor na samem in ie od vaši oddallen 1400 kora-kov 1100—1200 metrov; krajevne razmere ka':nr tndi interes monorolne uprave pa nikakor ne đnpuščafo. da bi se ta edina trafika prene?>la iz obl'udcne vaši in iz naj-lepJe^a prornrfneira kraja na hiSo prosllče-vega očeta. Dnigi ponirdnik Maks Cukala ie premožen tr^nvec in posestnik in raz-polacra z nare^fm pi-rdijalnim prr#+orom na naibo'j rromc*nc*n krafti v OjstrfSkl vas! sami. Oba non^d^^ a stn s|-er na do-brem gh-'t. VVtUb temu da Je rddolek fin. Vontr^V na VnntVTn op^or'l prr^ilct Invalida PođVeicarla. da bi se mu trafika mosjla nodcliti le pod po^olem, da sf po-I5č© primeren lokal v OjstriSkl vaši sami, le Iziavil prosllec, da se ne mara preseffff iz hiit očeta, ki ga pristevajo najprentož-nei$im posestnikoin v okolici. Prinos trafiko ia Ojsriške vaši bi bil eminentno oSko-doval interes mcm^ilne uprave, kakor tuđi kraj sam in preb>valce tejta kraja, kar naj-boij spricuje vloiia skoro vseh posestnikov te vaši (43 podpisov), v kateri vlogi ti oštro protestirajo proti nakani, d;-. bi s« trafika prenes'a izven kraja. Na pknm z dne 10 decembra 1921, St. li li 211S 21 priir-dila. Podbregarju vročeni odkloiiilni od!o!> r dne 16. deciuiibra 1921, ^t. 7476/4 se je uterncljeval: »ker n« razpola^ate s pripravnim prostorom, ker je hi$a it 51, kjer ho-Čete izvrševati trafiko, na sanictnem kraju- izven va?i in je v vaši sami trafira nc-obhodno potrebna^. — Stranki se je dovolil tud! rok za. pritežbo (^ dni). kntere prito-žbe pa stranka ni v!n?i!a. Tretji ponudnik (tndi ne mali obrtnik) spleh ni zaprosil ?a to trafiko ter «e seveda rjejova pro'nja ni mogla ravrn'ti z motivacijo, »da se mora podelUl tr?f:!ta b^i!J potrebnomu profilcu«. Iz navedencia je razvidno, da prinbčena notica ne odgovarja faVtiCnemu poimaju, da se Je oddaja te trafike izvršla pravilno neg'^de na po!itično pripadnost prosilc^v in da d^'-gaclja nlma povoda za reas::mi-ranje oddnje te trafike. (Prvotni dopis srro dobl1i nd strani, ki smo U morali verj'eti. 2e do«ed*»i smo hili pri prV bčevanju dopfsov previdni, v bcd>č« borno ie boli- Ured.) 0rn!fii3f!*g uestf. — Podružnica Jugoslavenske Mat'ce v Novem incstii ima svoj obj-ni 7.hor v petek rine 24. t. m. Na tem občnem zboru bo poročal glavni tajnik pokr?jin. cdbora za Slovenijo o delu Jugoslovcnske Matice. Vsi čla-v\ in priiatelji Jugo^ov^n^k* Matice se u'r'fHo v^bii^ n;» t-> r^cni rbor. — Zveza Žcferjev. Dne 11. I m. se Je vršil ustan'jvni občni zbor Zveza šoferjev Slovenije. Zunanji šoferji. kateri žele vsto-piti, dobijo informacije R:m>va p^.i v sr^do. r^n*? 22. febniar-ja 1922 ob 20. nri v nmlt dvorani Meat-v^gn d^nva. Dntltvecia pisama dnje flr«nom drevno od 13. d"> 20. ure- informacije Sv. P^tra cesta H. 12, pritlicrio, dfM?no. Clani brer«rtartovnlH se po«iv-Ijajo, &% ?e fimprej© igla^ijo v druH. veni pisarni. — Veliki posfol korio. Pod fem naslovom se vr?i »Slavčeva« ma^riarada na pustno nede!]o, dne 26. februarja v veliki dvorani In rcstavrac!Jsk!h prostorih hotela Uiiinn. Na«!ov prireditve d^e priliko ra nastop r3.?n?h skvp'n, ma^k knkor rarodnfh no<. Posebna vabila «e let^s ne bodo raz-poM'iala, kar blajovolijo vzeti cenj. poset-niki v manje. Tnrlifflia Isi sport. — Ztmsirf smortnl dom v Planlcf. V ne- de!]o, drte 2f\. februarja t. 1. ?e vrši v Planici zimski sp^irtni dan Pa *e n^treže ^e- • 1|1 občTn«tva bo odpel'al ta dan nsebtit vlak 017 iz Planice namesto cb 15.54 $ele ; ob 17. uri. • — NcdeT?*ke tek me. NedeTf<;1ce »an-kalne. smuftke skakalne In drsalne lekme jo se mora:e vsled sknl^o n<*u?odnejta vremena preložiti. Sankalna in drsa'^a tekma ne prideta za to sr»Tnno več v po-Jtev, paČ pa smuška skakalna, ki se je preložila. Prlsfopaite k 9VJngo-slooenshl ITlatlcr4! Rjznoterostl. • Smrdljiva bomba, ki se i« izpla^ fela. Vodja antis^niitov v iirnu ^i;uL-lrr. ki je to dni umri, io z«pustil ncia-iko-njbcijonAlnernu poslani-u Daer.inu, ki je, kokor zniuio, v zadiijrtn zaaeda^ nju*^4ko«iovftšk© sbomire vrp^l proti pr«dfl»ti8tvu smrdljivo bombo, vao ivoja pretnožertje, ki zu^s^- 1 in eotrt miliio-ua ćcl. K. • Zit« krp«. nogaTie*. Grof ITun^-adi, ki j© Lil »adnji maršal na rivortl »ivAefi«! r*»^*irja Knx! fiofer in njegova žfna «ta iima pomapala pri riAJnnjnejših ciglih. Žita ima ve.lno pol-n« ruke opravili. Hunyaita po^to in r-afiopi^e ir Portupnl^k^. Vra^ih ju ob-ii-fe kak fk>#»toj9n«jtvenik ali k«>k dnu veljnk n^ }fa-eta. Ce je ie Hunvadi rednim p,»vorilf • Ni emrt ob*oje-n eiaran. Porotaio s^-di.^'o v ^»?*BJt*vu irt r>T»^o-!ilo n-i rmrt cigana Pinanovića, ki j© v javnim ki<>-r.etu urnoril ^ararico. Sinnnori^ pn Jo bavil s konjsko trj*)vino t^ bil ožer*f*n « ^5 l'H f»tarej5o žensko, (^iiv^rico k!o-rc*ta i» imel za svoio ljubim t^r jli pri-naiai zlata darila, Lep^ga dne pa jo ja zadavil, ji vzel prstfino in poli*»pnlL Pred sodif^**m («e je ^hn.iAa! *ilr^ hl.\-dnokrvno in tako poslu&il tuđi svr.jo smrtno obffo. OH^ojenec ni 1-JDtel probiti za pomilošćenje, nmnak je s krrp-kim pla«t>m feftital drž.arnrmai pravd-»•.Iku, d* v& mu jo posrbila taka obso*i- • Smrtna kareu »a tihotapco. K*v voluciinki komito r Moskvi Je oh^odvt 20 tn.fc't<\pc#»v t brilJMiti na smrt. • Za siromafine ^odbenike. V Now Torku so ustanovili »Paruso American l>!"^ito* i 11 fondfttioTK, ki bo r?.r.d*ilii«»val Mrorjaa«Tiim godbenik^m podpore t- t>b-liki UBtanov. • Zrakop4ovDi promet med PnMrt> in Badapešto. S 1. aprilom »c otvori xrakoi>Ujvni poetni promet roetl Progo in BudapeSto. • Pokojni pap+2 ln kino. Pokojni pap^ž Bencslikt XV. jo mUnovil fil»nr pko družbo San Maroo, ki fte vedm> delu]©. • KđhBonora 75 le*tnif«. 10. febr. ja slaril Thoma« Alwa Ediffnn svojo 75 letni^o. V«i Ediao-ntovi izumi, ki po pro-. slavili njocovo ima po vs?m ci^'ilizirar nem »vetu, »o plod nfc(*70. u?tanovil v New Torkti l*«tno toverno za ?voj> aparate. \j. 1S7G jo u*tnnj lalDratoriJ« kjer jo izumil fonoerraf. nikar jo elavil inim 2A Izumom. Zadnie 6aD^ ae je bavil intenzivno z izumom >govorečega filma«. • Porok© in rarporoic* r PariBO. Tjfini w> j© stevilo skleriionih porok v Pn-rlm znatno znižalo. L. 1920 je bilo sklenjenih S-^20 porok, lnni pa do«tl nm nj. Nnspit^tno pa •* ie pt^vUo n\%~ porok zelo rv'Ualo. Li. 1920 jr bilo 4404 razporok. lani pa 5250. Tv\ni *e jo rodite r Parim 55.813 otrok, za .VO0 ma«! R#»firo 1. 1020. • Jezuiti. Iz Rima pot-očnin d* 1o fmtl leiruftski red v mlnolem letu 17.S4O čtitiov. Posebno velik }<» Jezuit^kt mra*čaj v Prtn-cill in v NemčUL Irven Evrope k okoll 2000 leiultov. Ra! fe ElsafhHd — to a zr% ? Le^arnar Fcllcr — Sfnblca Glavni urednik: Rasto Pastoslemšek. Odgovorni urednik; han PođriaU Koreipondentlnla vporabtjiva rudi pri knjigovodstvu, IM« •luib«. Vfled daljie prakse Izveibana tuđi v pisarnllkih posllh. Nsftop ttkoj. Ponudbe pod .Vporabljiva 1241 • na upravo Slov. Naroda. 1241 Išie se m%m*mlhm lxtirj*a« blatoaijiil&cir* ka ia veljo teitivradjo v Ljubljani. Sprejme se tudl taMOsUJna kuharica piotl dobri plači. Pismene ponudbe pod .Dobra moć 1243' na upravo Slov. Naroda. 1243 Inserinlte u 1 Starcjšo žensko ■pMlmt« h •**•***. EL2A SEVER, Lj«bl|an» 9 WoHtv» ull«sa 12, II. nadstropj«. 1253 Lesena stena 7X^50 m z dvama oknom« ln dvema vratoma ia velika plsalna mIs« t predali te jako ugodno odda. Naalov v upravi Slov. Naroda. 125? ZmliOTJ Irali (iKt) Pmrmm Mlakarma ¥•-llkl Zat*a>eL Naatup i pUdm po dogovoru. 1251 fDDliia lotu zemljemertc IIUaTC FuQ mim li fehnaiia 1922. lliH lostHJatOaaa ■v lm Mfak veletrgovec 0 FaS BoUak ni Iriigl imun butmkcljo Uče za nižjo srednin ?o'o odličnjak proti hrani, event tudl za stanovanje Ponudbe pod .OdttČnjak 1227' na upravo S o -. Naroda. 1227 Sobo proll primarni nagradi f'S?e te-m^w uradn k pr* Tcčjem mdu?tf'jsk^in podjcMu. Ponudbe rod .Samec 1210* ns upravo Slov. Naroda. 124 Izjava. Izjtvijam, d^ je nere^n čno vte, k»r Mm obdolžil potpo Aiojzijo J .van, go-sliln^arko v Podkiaju, in se ji z»hva ijujem, da Jt odstopila od sodnijskega pottopanja. ________________HHaiar Joalp. ie i naše rifiiere Xeaa 3 4«atr]e. DaMva m v Harodnl knjlfantl. fi. F. Jfltiset isli^ft^c fHuitjn v tlaklaal Vttfova flt. IftrHjesi tt;1ale?9tfa ter tufraflia fla-Mfrrjev ia aaroioiljtf sptcijelM sirakst- BjSw IsCaS ai CCafi Na stanovanle in dobro domaio hrano «tr sprejme gospodična. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 1261 Sobo nemeMovano ali 2 prazni aobi v tredi-n! mes*af piikliinf zn obri1, za takoj ali do Vonca marca Iftca radi preieliKe ^ivljs. Ntslov pove uprava Slovenske-ga Naroda. 1237 Soba * posebnim vhodom aa odda z dobro mehaniko hrano enernu ali dvema go-epodoma. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1247 FotniNe ali zastopnihe l*oa vallka tvarttloa llkerievf ruma, konjska in ostalih sptituoz. Ponudbe z obvcstilom, v kateTem k»aju potna reflektant najve^ odjemakev, je poslati na naslov: PoStni predal 41, Zagreb, glavna poita. 1068 SmtjK se nMiii r> polnoma zrrožna samottoine kores-pondence v i!oven?ČHii, srbohrva*^»nl >n - emJćini t« vseh pisarniških dcl. Reflektira te samo na rrvovrt no mo<". Ponudbe pod .KontorlstMja 1243" na upiavo Slov, Naroda- 1248 Sprejme se ufenba w papino trg**« It. Bona6. 124^ .:. SOBA .:. z dvema posteljama sa mlad par se iiče za takoj. PlaČ&v* dobro. Por udbe rod .Doba plića 1250* na upravo Slov. Nar.da. 1250 Meblouana soba s kuhinjo aa Iftea tu t«koj. Ponudbt pod .Lu! !n zrak 1232* na upravo Slove sVega Naroda. 1232 . 2 krepka ucenca e z lep'mi spričevall In dob'Ih V.urleV -> sprajana tvrdka T. Bastoortak« ) Smar no pri LiUji 1229 Danes opoldnc Je mirno v Gospodu zaspala naša ljuba, skrbna ttttra, oziroma svakinia, teta in sestrična, gospodična Marira Pavšlar trftvk« ia p«s«stnllia ▼ Kranja- I Pogreb bo v četrtek, dne 23. t. m. ob 16. iz hiše ialosti na tukajšnje pokopališče. Zadulnica se opravi v pondeljek 27. t m. ob 8. v tukajSnjt župni crkvi. • Blagi pokojni Ijub in Časten spomtnt V KraalOp dne 2U februarja 1922. taloJtU ettalf. 6 stran_________________*_______________________________________.SLOVENSKI NAROD*, đue 23. fcbruarja 19*2 Itcv. 44 VINO Vlastelinstvo Vldoveo pri Varftdlo« lom u protaJi 120 bi ftlategs rizling* 1« l«ta 1921 40 bi brali«▼<«• (ZUrlaa*Ur) Utuik 1921 1215 12 bi portngalca letalfc 1921,_____________________ Prima bosanske slivove rakije nadi Hrvatska pasavska banka d. d. Broko. Brzojavni naslov: Hrvatbanka Broko. 1216 Originalni belgijski tešHi , zdrsbci zn odgoj prispjeti će ovih dana i stajati na prodaju kod E. Vajda, Čakovec, Medllmurje, Jugoslavija. Brzojavni naslov; Vajda, Cakovao. Intcrurb. telefon; ftt. 59. Tcieste Ula Scfpio Slataper 10. TeL 28 — CO bis. Komisionar i predstavnik manufakturnih stovarišta. Generalni predstavnik tvornica vunene robe F*si!i di Pietro Bertofto Vallemosso CBieSial. llalijansKo - ingoslovensKo ii a indnilriju i irsovino (Uvoz-Izvoz) Kapital: Lit. 1.500.000. »SiSI affi: 111. Ha fltlla !!!(, I. U. Pioira in $m gaHnita: Milio (5). h Paalo U ta! tt. 2. Uvaža v Italija! vole, svinje, mast, maslo, živo in zaklano perotnino, jajca, vsakovrsten les, oglje in premog, cement, topinu, esence, posušeno sadje, fižol, žita itd. Izvaia iz Itallfa: platneno, volneno in svileno blago, predmete iz konoplje, jute in lanu; vsakovrstne klobuke in kape ter fese, žveplo, modro galico, kameno in morsko sol, riž, vsakovrstne čevlje, konfecijo-nirano perilo in odeje, tehnične in meha-nične predmete, pisalne stroje itd. Za obvestlla sa obrafaita na Jadranska banko v Jugoslaviji In ItafOl. te psić opravili mlmia i ilmi Nflznonllo! Naznanjam slavnttnu občinstvu ala kupujem stare oblak«, čavli« In aohlatvo I. t. at. DRAVI MARTU, Ljubljani. St. Jakoba navratio 19. »256 Urorjhe funtUure (potrebSfine) In orod«e, ure ter amer. dube bla^o s*mn na vH ko. Ru* alolf Plokf Zagreb, Ilica 63. 11S7 ameriSko, strojno in c*1nder«Wo Jn to' votno mast tvrdke Standard Oll Companv r>f Ncw Y«.rk, Ima vedno v zalogf A. Lampret, LjuNjana, Nun-ska ulca 19. 1111 Leno posestvo je na prodaj v Olju, obstnjefe iz dveh hiš s pro*torn«m dvoriSćem. Stano vanjska h §a ie enonnd?tropna. 12 let stara, v hf*i je vf dovod, elcktii^n« raz-^vetljava, kopalnfea. klet i'd. Lcga *o1n-fna, krasen rafgK-d na oko'ico Dnip* hl^a |t? pntlična, primema za velfkn do-lavnfco alt »klad^če. FCupec se v hlV* takoj lahVo n *HI. Utot^m je naprodaj ittrsedeŽ^n aviomobll, Uiksu-avtr znmnke .Fot* Resn« ref!ektftnt;e naj se zp1a*e pri Ivan Rabek, Cei c, Mtkir». Sičeva ulica 8. 973 Fnonndstro^na 7. po^titno, gosnodarskim ro d>»por« ru. — Nasl >v ood .Ueodnost". Pollč^ne 27, S'ovenJja. 1252 i i Ui2i!lK !n Kuverte priporoia i 1 Iliii tlsKerna 1 v Ljubljani. * I J^ najbolju ™ r- AiacMiK - uusuana HLODE smrekove, hrastove in bukove, vssko n nožino kupuje parna žs^a V Seag* nettl« L'ubljana) ?» drž. kolodvorom 983 Uradnika ve?č ga slovfniflae, nem^Cine In itali jani^lnc v starosti 20—25 let sprejme većje podjttjc pod dobrimi poboli. Naslov pove upravništvo Slovens'^en« Naroda. 1253 Sfavbena psitie Al. in Val. Accetto, Ljubljana, Trnovski pristan 14 »•prisežen* sodna zvedt-nra, prevzema via'KOvuae visoke ^tavbef izvriiTev naćrtov in pioni'unov, ob ^?tv^no kon cesijontrana posreduvalnica za nakun in prodajo poststev in zemljisC. 8227 Inženir iz Nemcije, došlej r.brafov'orja veČ e nem'ke tvor- niCL- strojev. ki ima dobre in rrei/ku- Sene kon5trnkci;e stne, se takoj oddnio franko va^on Maribor. Stacionarna 10 13/18 HP Lanzova jaki tlak z na-sičfno paro; sta'-^nnrna 26 HP z nasičeno paro, s stopnjato rešetko, izvic^nim ce*'rv:m kotlom, i^delek Badenia; skoro nova prc-vozna Wr.!fo>a vročeparna „Verbund" 165/200/225 HP, tipe NCFK zgrajena 1919. z izvfe'iim cevnim kotlom, z ravno r<*š^'a, 173 m svetfribne i rlnr, nte-ner b-hna 6^0, o%< m udar-jainic, detazmofno-t 1^0 — 20» kg na uro, 1 A zmlačevo. litrosrno in irčii^eno; zraven prevozna 13 16/21 HP loUcmobila, zgrajena 1919, 8 atmM ter tkoro nof vezalec • ame. Parna mlatilnlea, prav d< bro ohTinjern, Izdelfk Hdm'n^, tp^lem 1?TO, \^i m s^et'Gbr.e 5 r ne, 500 mrn rn mcn, 7 udaijalnlc, 100 đ> 150 kg deli-/nožnosti na uro, br z s»rriov!atr»!ca, zraven lokoinob ls Gartet Smiri, zgrajcia 19(X), 7 ■♦m., 10 m' kr:rrte po^'^r. Ju^osl iv^n^ko irm »rtno li eksr>oitno pod-jetjf Ing. Rudolf PeĆIJn, Muri bor, Trn arjev.i i;''n A Tel. Inerurb A3 9 MMajaajBaaaBaaaaaVIBaaBaaaaaaaaaTSBBaaaaaaaaa^BaaaBaaaB aaaiaaB^BBni ■ (VRATISLAVA) SPOMLADNJI SEME1U od 19. do 23. marca 1922. Tkan'ne — Obleka — Modno fela