m $3
Uredništvo in npravništvo Glasila je v Chicagi, Ul., 2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
d*
Celoletna naročnina za Zdr. Države in Canado je $1.00, za inozemstvo $1.50.
m m
GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.


''Glasilo” izhaja vsaki
teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Oanadi in stari domovini.
-d«
Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
J*
Nefrankirama ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
Entered as second-class matter January 28,1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
LETO—YEAR V.
CHICAGO, ILL., 14. JUNE (JUNIJA) 1912.
Štev.—number 21.
>>
Katastrofa “Titánica V pravi luči.
Zdaj, ko je preiskava končana o vzrokih strašne tragedije na morju, imamo tako jasna fakta o vzrokih nezgode, ki učinkujejo povsem drugače kot dolge teoretične in tehnične razprave v časnikih, s katerimi se hoče odvrniti krivda od pravih krivcev.
Danes smo na jasnem, da se je hotelo rešiti le potnike prvega in drugega razreda, mejtem ko se je .potnike tretjega razreda prepustilo njih žalostni usodi, da se je večina njih potopila kot podgane v pasti. Angleška vlada je pred kratkem sestavila natančen seznam o številu ukrcanih in rešenih oseb. Iz teh številk, ki ne lažejo razvidimo, da se je med potniki prvega razredlai rešilo 63%, med njimi je bilo 34 moških. Žensk je utonilo le pet, od otrok niti eden. Od potnikov drugega razreda se je rešilo 42%. Med njimi je bilo osem moških; žensk je utonilo 15, otrok nobeden. Od potnikov tretjega razreda se je rešilo 25% Med njimi je bilo 12 moških. Žensk je utonilo 81, otrok pa 53. Od moštva se je rešilo le 23%. Utonili sta dve ženski.
Nočemo razpravljati o tem, da se je rešilo le 23% moštva, ker je pri mornarjih vseh narodov v navadi, da se rajše pogreznejo v morsko globočino, kot da bi s svojo rešitvijo postavili le življeSje enega potnika v nevarnost. Ako pa izvemo, da se je: potnikov prvega razreda rešilo 63%, drugega pa 42%, mejtem ko je v tretjem razredu utonilo 81 žensk in 53 otrok, vseh potnikov tretjega razreda se. pa rešilo le 25%, itiedlaJj1 smo na jasnem, da se je ravnalo zločinsko s potnik j tretjega razreda in da je ob času katastrofe na parniku vladala prava anarhija. To dejstvo dokazuje, da so bili čalstiniki nezmožni voditi rešilno delo, moštvo pa ni bilo sposobno zanj. Po izjavi in pričanju očividcev so potnike tretjega razreda, seveda med njimi tudi ženske in otroke, s samokresi pognali nazaj v medkrovje, mejtem, ko so se moški prvega in drugega razreda ukrcavali v rešilne čolne. Siromakom na parniku so torej s samokresi zaprli polti do rešitve!
Seveda ni ta pojav le lastnost angleške trgovske mornarice. Pri vseh narodih imamio danes mornarje, ki skoraj ne vedo ali je morje slano ali sladko. Lastniki parnikov in parobrodne družbe hočejo ljudi, ki se zadovoljijo z nizkimi plačami in slabo hrano. Izvežbani in izurjeni mornaji se pa ne zladovljijo z vsako plačo. Še malo je danes, natakarjev, kuharjev in kurjačev, ki znajo sukati vesla, voditi čoln, ki v največji nevarnosti ostanejo hladnokrvni do zadnjega. Dandanes ima največji parnik poleg svojih častnikov, komaj 10—15 dobro izurjenih mornarjev. Večinoma vsi, ki spadajo k krovnemu moštvu, izven mornarjev, ki opravljajo službo pri krmilu in na jamboru kot razgledhe straže, razumejo le “ribati” krov in umivati stene. O mornarskem delu pa nimajo najmanjšega pojma.
Pa tudi kapitan ne sme po svoji volji voditi parnika preko oceana. Pot določijo parobrodne družbe, ki je vedno najkrajša, ne oziraje se na. to, če je nevarna. Kapitan ima vbogati, ako hoče obdržati svojo službo. Sevedla, je to škandal. Ali kdo se briga danes za take škandale, ko je človeško življenje po ceni, pri vsakem podjetju pa odloči profit. Kapitan mora vbogati, pa magari če gre v smrt. Parnik je zavarovan, in če se potopi, lastniki ne zgubijo nič! In vprav v tem pa gledamo zločinsko' lasftnošt kapitalizma!
* Predsednik Taft, njegova soproga in precejšno število gostov, ki so se peljali z jahto “Mayflower”, so za las ubežali katastrofi, ki hi najbrž za nje ne končala ugodno. Zahvaliti se je le opreznosti častnikov na parniku “ Northland ”, da ni parnik prerezal jahto “Mayflower” ob ustju reke Potomac, kjer se izliva v zaliv Ohesapeek.
Ati imamo pravico do kritike?
Ako kateri inozemskih delavcev, ki so postali državljani ali pa še niso dobili državljanskih pravic, kritizira ameriško vlado in ameriške naprave, tedaj kak nadut Američan, ki prepušča vedno drugim, da mislijo zanj, arogantno zakliče: “Ako ti Amerika ni všeč, pa ji obrni hrbet.”
(Seveda govorijo tako le igno-rantni Američani, ljudje, ki v svoji nevedi ne vedo, da ima vsak človek pravico do dostojnega človeškega življenja, pa naj se nahaja kjerkoli hoče. Takim nadutim ameriškim veničem, bi bilo všeč, če bi inozemski delavci le kopali in topili rudo, hodili vagat svoje življenje v premogovnike, sploh, da bi opravljali najtežja in najnevarnejša dela, poleg se pa še ponižno zahvalili ameriškim velekapitalistom, ker jih izkoriščajo iin izčrpavajo njih duševno in ročno delavno moč do skrajne sile sebi v korist.
Zakaj inozemski delavec ne mo re biti zadovoljen z vlado? Ali mu niso pripovedovali v Evropi, da za morjem leži dežela, v katerem je prava svoboda doma? Ali ga niso agentje parobrodnih družb vabili v Ameriko, obetajoč mu zlate gradove? Nihče ne zapusti rad svoje domovine, svojih otrok, starišev, sploh vsega, kar mu je drago na svetu in se poda na pot v oddaljeno, popolnoma neznano deželo.
Kdo naj zameri inozemskemu delavcu, ako stremi za zboljšanjem sedanjih razmer, ko se je prepričal, še predno je stopil na suho, da so ljudje lagali, ko so pripovedovali, da v Ameriki ne poznajo stanovskih razlik.
Ali niso poslali potnike tretjega razreda na otok solza, da jih tam zdravniško preiščejo, če so sposobni za kapitalistično tlako v Ameriki, po dovršeni zdravniški preiskavi jih pa zaprli v ograjene prostore, kjer so čakali, da jih odvedejo na vlake, ki jih imajo odpeljati v kraje, kjer imajo hoditi na delo še pod slabšimi pogoji kot v Evropi? Mejtem ko so gonili potnike tretjega razreda kot čredo neme živine, so pa potniki prvega in druzega razreda, dasi tudi inozemci, stopali velieastveno preko mostiča na suhe, da odidejo za svojim ciljem!
Ali je to nepripoznanje stanovskih pravic?
Koliko so pripovedovali o visokih plačah in o ugodnih delavskih razmerah! Ali komaj je inozemski delavec kupil svoje prve živ-ljenske potrebščine, že se je prepričal, da visoke plače spadajo v bajkoslovje. Pa ugodne delavske razmere! Amerika ne pozna bolniških blagajn, zavarovanja za starost in proti nesrečam. Za vse to mora delavec skrbeti sam s svojimi žulji. Ako še k temu zaznamo, da v ugodnem slučaju dela delavec 8 do 10 mesecev v letu, da ta najboljša vlada” manj varujte delavca pred kapitalističnim izko' riščanjem, kot evropejske vlade, potem so inozemski delavci opravičeni do'kritike.
V kateri državi na svetu umorijo toliko delavcev v rudnikih, tvomieah, rudotopilnicah in železnicah, kot v Ameriki? Kje na svetu izrabljajo človeško delavno moč tako do skrajne sile kot tukaj? Nikjer! Krepak inozemski delavec je po desetih letih že popolnoma izčrpan, njegovo delavno silo so ameriški kapitalisti spremenili v vir svojega bogatstva in jo izsesali do zadnjega.
Inozemski delavec, inteligenten inozemski delavec se zaveda, da so zakladi te dežele neizmerni, ki so danes 1© lastnina peščice vele-kapitalističnih oderuhov. On se zaveda, da bi Amerika s sedanjimi sredstvi lahko preživela in redila osemsto milijonov ljudi, ko jih danes ne preživi niti devetdeset, milijonov. Že država ^Tesas je tako velika, da bi prehranila ameriško ljudstvo.
In inozemski delavec, ki stremi za tem, da se v državi uravnajo razmere, da bo za vse kruha, strehe in obleke, zvršuje s tem dolžnosti. ki mu jih nareka zdrava človeška pamet, je prijatelj in zagovornik pravice, sploh ima zmožnosti, ki ga vsposobijo za državljana.
Inozemski delavec, ki se z uma svitlim mečem bori za dobro vseh, se bori zaeno tudi za one ameriške delavce, ki so preleni ali prezani-kerni, da bi razmišljali, odkod prihaja zlo v današnji družbi.
Človek, ki se podvrže pokorno izkoriščanju in ne dela s svojim umom, da bi se gospodarske razmere obrnile na boljše, je slab državljan, pa naj bo rojen v Ameriki ali pa v Evropi. Tak človek gladi pot za despotizem, tak človek je klečeplazec, pokorni sluga tiranov.
Takih ljudi pa menda ameriška republika noče!
Omejitev naseljevanja.
Komaj 15 ljudi pride v Zdr. državah na eno štirjaško miljo. O preobljudenjuj amerjiške republike se torej ne more govoriti. Če bi danes imele Zdr. države 500 miljo nov prebivalcev, potem bi bili ljudje tako gosto naseljeni kot v za-padini Evropi. "Valič tenu bi pa uri razumnem obdelovanju zemlje ne rabili uvažati živila od drugod. Danes izvozimo živeža vsako leto v inozemstvo, ki je vreden 1000 miljonov dolarjev.
Pod takimi pogoji bi morali sprejemati nove naseljence z odprtimi rokami, ker tvorijo oni element, ki kultivira zemljo in odpira nove vire narodnega bogastva. Vzlie tej resnici pa hočejo na-sêljevanje omejiti, boljše rečeno: izpreti hočejo naselnike.
Aziatski kuliji so danes izključeni, kjer niso dosegli nič z zakolnem, so jih pregnali s silo. Ali zdaj pa hočejo izpreti bele naselnike. Senat je v Dillinglramovi zakonski predlogi za naseljevanje snrejel točko, da se dovoli le takim naselnikom izkrcati se, ki znajo pisati ali citati v enem kateri si koli bodi jeziku. Ako ta predloga postane zakon bodo najbolj prizadete nekatere slovanske narodnosti, južni Italijani, Grki. sploh narodi, ki živjo na Balkanu in v vzhodni Evropi. Iz teh krajev bo moralo skoraj gotovo do 50% naselnikov nazaj. .S to predlogo hočejo kapitalistični politi-čarji zadovoljiti nevedne .ameriške delavce, ki vidijo svoje sovražnike v inozemskih delavcih, mesto v kapitalistih, ki jih odirajo in sku bi jo. Pred volitvami smo in s tem trikom hočejo ukaniti nezavedne ameriške delavce, da bi ne spoznali, kje jih čevelj žuli. Ako naša republika vsako leto izvozi za 1000 miljonov dol. živeža v inozemstvo, ne zboljša prav nič položaja delavcev, ako bi prebivalstvo štelo nekaj miljonov več ali manj. V Zdr. državah je danes še na tisoče in tisoče akrov neobdelane zemlje. Vprav tik velikih mest lahko vidimo neizmerna, neobdelana zemljišča, na katerih raste trava in katere nihče ne po kosi. Delavci, ki prihajajo z Balkana in vzhodne Evrope, so pa navadno pridni ljudje. Ako večina delavcev, ki prihaja iz Rusije ne zna citati iin pisati, niso tega krivi delavci, ampak njih barbarska vlada, ki ne gradi šol in noče, da bi se ljudstvo izobrazilo, da ga tem laglje Vlada.
Diliinghamova naselniška Zakonska predloga ne bo zadela fra-karjev, sleparjev, ki prihajajo v Ameriko v fraku, cilindru in z gla-cerokavieami in katerim so evropejski policaji in orožniki za petami. Ti “gospodje” prinesejo s seboj navadlno precej droibiža v žepu, pa obširno znanje, kako je treba slepariti zvezno naselniško gospodek o pri izkrcanju, da ji ne pridejo v pest. Diliinghamova naselniška predloga se obrača direktno proti pridnim delavcem, ki prihajajo sem za zaslužkom. Mesto, da bi se takih naselnikov veselili, jim pa hočejo zapreti pot v Ameriko. Vsakemu količkaj razumnemu človeku je vendar jasno, da so vse (neizmerno bogatst-vo v Ameriki vstvarili pridni delavci in poljedelcT, ne pa sleparji, ki prihajajo v deželo z visokim belim ovratnikom, v dragoceni obleki, ki so dobro izurjeni v kri-venju svojega hrbta — delanju poklonov, o pravem in koristono-snem delu za človeško družbo imajo pa toliko pojma kot zajec o bobnanju. Ako merodajni krogi
* Odkar je štrajk tiskarjev in raznašalcev časnikov v Chicagi, se vršijo vsakovrstna nasilstva s strani stavkokazev in njih uniformiranih in neusiiformiranih čuvajev.
Policaj Devaney, ki straži vozove razupitega kričača Hearste, je v pondeljek ustrelil v pijanosti dva unijska delavca. Gostilničar, pri katerem se je doigrala tragedija, trdi, da je bil policaj tako pijan, da je komaj stal na nogah in komaj prišel do policajskega voza, v katerega so naložili žrtvi njegove brutalnosti.
hočejo res obvarovati ameriško
ljudstvo pred ljudmi, katerih nihče ne želi v Ameriko, tedaj naj izumijo (sredstvo, s katerim bodo zabranili, da ne bodo v Unijo prihajali ljudje, ki zunaj niso opravljali ne duševnega, ne ročnega dela in so bežali v Ameriko, ker so jim tam postala tla, prevroča pod nogami, z namenom, da v Ameriki zopet sleparijo svqje rojake različnim pottom in jim poberejo iz žepov še tiste borne cente, ki so jih njim milostno pustili ameriški kapitalisti.	| ,
Proti Dillingamovi naselniški predlogi pa mora protestirati vsak razsoden ameriški državljan, ker izključuje pridne delavce od naseljevanja, razni sleparji in koristolovci imajo pa vseeno svobodno' pot v Ameriko.
žvižganjem. Seveda so na to d'e-monstracijo odgovorili stražniki s streli. Enega kaznenea so umorili, druzega pa lahko ranili. John Hoyle, ravnatejj jetnišniee, mesto, da bi preiskal vzroke za re-volto, se je pa izrazil, da bo vodje revolte najstrožje kaznoval.
Ameriške vesti.
* Ako se ne zvrši nekaj izvan-rednega, bodo v petek obesili nekega "William Bishieja v Scranton, Pa.
Obsojenec je umoril Irvinga Borgerja, ekspresnega voznika. Mati kalndidata za vešala je tako siromašna, da se ne more peljati iz Wilkesbarre v Scranton, kjer se bo izvršila eksekucija, ker lastu-je le 50 c. Tako se glase poročila v kapitalističnih dnevnikih.
Ali revščina matere nam' po jasnil je žalosten slučaj, govori nam odprto, da je morilec produkt revščine, ki vstvarja dandanes največ zločincev.
Seveda je ceneje umoriti — obesiti ali elektroducirati zločinca, kot pa 'Spremeniti družabne razmere, ki vzgajajo zločince. Slabe družabne razmere rodijo in vst-varjajo slabe ljudi, kot je telo človeka slabega zdravja najugodnejše za napad smrtonosnih bacilov.
* Blizo Bostona, Mass. je zavozil zadnjo nedeljo avtomobil v reko 'Charles. Na avtomobilu je bilo devet oseb, ki so vse utonile. Da se nesreče z avtomobili množe, je največ krivo, da nekateri šoferi ali pa lastniki avtomobilov divjajo z izvanredno hitrostjo po cestah, ne zmeneč se, če avtomobil povozi kakega pešca, se zaleti v hišo ali pa pade v vodo. Proti takim šoferjem in lastnikom avtomobilov, ki se ne brigajo za živ-ljensko vartaost svojega bližnjega, bi morali ravnati kot z navadnimi zločinci in število nesreč, bi se kmalu znižalo.
* V Chicagi se je pojavil nove vrste boj proti neznosnim mesnim cenam. Tako zvano “košer” meso, katerega uživajo le Židje in prihaja od živine, katero je zaklal židovski rabij po židovsko verskem obredu, je poskočilo v ceni tako visoko, da je postalo meso redka prikažeta na mizi židovske delavske družine.
To dejstvo je združilo Žide v či-kaškem gethu, da so zaključili vstanovit zadružne mesnice in se zavezali, da ne jedo mesa, dokler ne bodo odprli svojih mesnic.
Zadnjo nedeljo je prišlo pred nekaterimi mesnicami do burnih prizorov, ker so nekateri lastniki vseeno odprli mesnice, pred mesnicami so,pa imeli polne kurnike perutnine. Ali Židinje so polile perutnino v kurnikih s petrolejem in jo tako napravile neužitno.
* V San Quentin, Cal. je nastala v ječi revolta. Kaznenci so že dlje časa dobivali slabo hrano. Ker vse pritožbe niso izdale nič, so pri obedu pričeli dajati duška svoji nezadovoljnosti s krikom in
* Kjerkoli je industrija še le v
povojih so tudi grozne in strašne razmere v tvornieah. V takih državah navadno ne poznajo zakonodaje za varstvo delavcev. Kjer so pa zakoni uveljavljeni, jih pa zvršujejo klečeplazni hlapci kapitalistov. Izkoriščanje otrok je neomejeno. Proti štrajfcdjoeim delavcem pa nastopajo z brutalno silo. O tem priča jasno štrajk tobačnih delavcev v Tampi. V takih krajih navadno sprejmejo organi izatorja s puškami. Organizacije temnopoltnih delavcev pa navadno razženejo s silo.
Tak položaj je v južni polovici Unije. Kapitalizem vlada neomejeno in sie j'ei tudi mogočno razvil, odkar so bogatini na jugu zavrgli svoje fevdalne nazore. Od leta 1900 do 1910 se je število indusltri-elnih delavcev pomnožilo od 836.-000 na 1,261.000 in. tvori skoraj šestino vseh industrielnih delavcev v Uniji. Tudi individuelni podjetnik se Čimdalje bolj umika delniškim' družbam. Naloženi kapital v industriji se je pomnožil od $1,196.000.000 na $2,900.000,-000. V državah, v katerih še pred nekaj leti ni bilo industrije so se mogočno razvile. V državi Texas je danes naloženih 217 miljonov dolarjev v industriji. Oklahoma je bila še pred 20. leti velik pašnik, po katerem so se pasle ogromne črede, danes je pa investiranih 40 miljonov dolarjev v industriji.
Vstvarjeni so vsi pogoji za delavsko gibanje. Ako danes gibanje še ni močno, je pa iskati vzroke v tem. da so 'domači delavci zelo malo izobraženi.
Zgodovina ameriških ogromnih premoženj.
(Po F. Kummerju in Myersu sestavil J. Z.)
Ubogi Indijanci so morali plačati za galon (3:8 litra) strupa, žganja najslabejše kakovosti od 25 do 30 dolarjev. Ako niso imeli, denarja, so plačevali s kožami, za katere so dobivali komaj polovico tržne vrednosti, veasi pa še manj. Za naprstnik iz medu so plačali dolar in pol, za funt tobaka pa 18 dolarjev. Po zimi so Indijanci , v snegu in viharju križarili po neizmernih šumah in prostranih prerijah in lovili divjačino, da so svoje dolgove plačali s kožami. Ko je prišla spomlad, so vpijanili Indijance, da so jih laglje ogoljufali za kože, jim odvzeli sadove dolgotrajnega, mukotrpnega, zimskega lova. Denar so videli redkoke-daj. Vedno so bili zadolženi. Ako so se Indijanci, ko so se streznili, hoteli maščevati, ker sio jih oropali njih imetka, tedaj so jih hladnokrvno poklali in pomorili. Poslali so 'se šele v Washington, ki so poročali, da so se Indijanci uprli, da je nujna vojaška pomoč potrebna, da se upor ne spremeni v splošen požar. Na to so poslali vojake, ki so vprizorili strašna in grozna krvolitja med1 nevednimi in slabo oboroženimi Indijanci.
Kakor so lovci sleparili Indijance, tako je Astor sleparil lovce. Deset do enajst mesecev v letu so morali križariti po razprostrani deželi, poleg pa moriti, ropati, goljufati in podkupovati; za to delo so pa dobili nekako 130 dolarjev v letu, seveda ne v gotovini, miar-več v blagu iz prodajalne Astorja po pretirano visokih cenah.
Monopol v trgovini s kožuhovino na zapadu je Astorju prinesel zopet druge monopole. Kitajska je bila zelo ugoden trg za trgovino s kožuhovino. Ladje Astorja so v Ameriki naložile kožuhovino za Kitajsko. Domov so pa priplule s čajem i svilo. Vožnja ene ladje tje im nazaj je vrgla trideset tisoč dolarjev čistega dobička, kar je bila ogromna vsota za tedanjo dobo. ki se je še izdatno pomnožila v letih vojne 1812 do 1815.
Ogromni dobiček v trgovini s
kožuhovino in v plovbi po morju je tvoril le temeljni kapi tail za špekulacijo z zemljišči, katera je vrgla Astorju ogromne vsote' dobička. S plenom, ki ga je vzel Indijancem in konzumentom čaja, ie sistematično kupoval zemljišča na otoku Manhattan (New York) v spekulacijske namene. Ker je mesto rastlo, je delal ogromne dobičke. S pomočjo prekanjenega in prebrisanega advokata, se mu je posrečilo, da je pravda proti 700 farmarskim družinam v Putnam okraju zavoljo lastninske pravice zanj končala z vspehom. Farmarske družine so pognali po svetu in ogorčenost v ljudstvu je nastala tolika, da je 'državna po-stavodajna zbornica bila primorana, da je odkupila od mogočnega Astorja za pol miliona dolarjev lastninsko pravico, katero si je As(or pridobil s prelomitvijo zakona.
V	začetku 'devetnajstega stoletja so pričeli deliti zastonj mestna zemljišča, pravico do vode itd. Zemljišča so bila večinoma močvirnata. ¡Seveda je: pri razdelitvi vladala naj večja korupcija. Dobiček so napravili tudi drugi špe-kulantje, ali največji profit je pa imel Astor. Njegovi agentje so oblegali in podkupovali občinske svetovalce in zastopnike v državni postavodajni zbornici, da je dobil pravico do potov in lastninsko pravico do zemljišč. Zemljišče, katerega je morje naneslo na obeli straneh otoka Manhattana, kjer danes stoje hiše, tvornice in pomoli, so oddajali v privatno last za skledo leče: z izgovorom, da potrebujejo denarja v mestni blagajni. Korumpirani mestni zastop-je naj prvo izpraznil blagajno, ker ni dal pobirati davka. Ko je bila pa blagajna prazna, so pa onim. ki so dolgovali na davku, za ničevim ceno prodajali zemljišča. Dostikrat niso kupci tudi plačali kupne vsote, dasi so postali lastniki zemljišča. Kasneje je1 pa zopet mesto kupovalo za ogromne vsote zemljišča, katere je preje prodalo zasebnikom' skoraj zastonj. Do leta 1906 je izdalo mesto New York za priplavljena zemljišča, katera je preje oddalo zastonj ali pa 'za zelo nizko ceno, sedem sto in deset milionov dolarjev.
V	tem času se je pa Astor pridružil nekaterim bankam, ki so s pomočjo korupcije in podkupovanja dobile od1 postavodajne zbornice države New York izključno pravico1 do misije bankovcev, dasiravno stoji jasno in določno v ustavi Zdr. držav, da nima nobena država pravico do kovanja denarja, do izdavanja kreditnih papirjev in ne sme rabiti druzega za plačevalno sredstvo kot zlato in srebro. Ko se je v tej zadevi obrnilo do sodišč, so pa sodišča izjavila, da bankovci ne spadajo med kreditne papirje.
Finančna panika leta 1837 je prinesla Astorju in njegovim zaveznikom bogato žetev. Ko je pričela kriza, so imele banke, nad katerimi je kraljeval Astor, do pet in pol miliona dolarjev javnega denarja v svojih shrambah. Ko je ljudstvo zahtevalo del svojega denarja, je pa pred bankami naletelo na oborožence, siroveže, pretepače in profesionelne morilce.
V	mesecu maju je 800 bank vstavilo izplačevanje. Branile so se izplačati 30 milionov dolarjev državnega denarja in pa 120 milionov dolarjev, ikatere je imelo ljudstvo kot uloge v bankah. Kovan denar ni bil v prometu. Deželo so poplavili z majhnimi bankovci, katere je ljudstvo imenovalo obliž in so jih rabili za izplačevanje delavske mezde. Ker je bilo delo slabo, so jih ponarejalci kaj hitro pričeli izdelovati na debelo. Delavci so jih morali jemati, če so bili nravi ali ponarejeni. Polom je sledil Polomu. Beda delavskega ljudstva je bila strašna in grozna. V državi New York je bilo 93.56 % obsodb izrečenih radi prestopka proti lastnini. Delavce, ki so prišli '"red sodišče radi hudodelstva vel ©finančnih roparjev in tolovajev, so kaznovali z vso strogostjo.' Ako je delavec Ukradel naj manjšo stvarico, da bi si otežil glad, je že bil obsojen v težko ječo, ako so pm prignali pred boginjo pravice. V “črnem letu”, ko je bankrot sledil bankrotu, gladne delavcei so pa metali v ječo, ako
so grešili zoper lastninsko pravico, je Astor silno obogatel. Kupoval je državne papirje, zastavna pisma in hipoteke. Posebno rad je kupoval hipoteke za nizko ceno od ljudi, ki so bili v sili. Ako niso mogli rešiti hipotek na določetai dan, jim je pa sodnij skim potom prodal posestvo. Ako kdo ni plačal točno 7%, tedaj je proti njemu nastopil z vso ostrostjo zakona. Zemljišče za zemljiščem, hiša za hišo je prešla v njegovo last.
Takoj' po krizi je silno narastlo naseljevanje. Mesto 60 tisoč na-selnikov, ki so prišli v deželo leta 1843, je prišlo 129 tisoč naselnikov štiri leta kasneje. Največ novodošlecev je ostalo v New Yorku, ki so potrebovali zemljišča in stanovanja. Pričeli so graditi hiše na priplavljeni zemlji in močvirju, ki sta bila last Astorja. Dotok naseljencev je pomenil izanj pomtaožitev njegovega premoženja. Svoje posestvo je oddal v najem v majhnih parcelah pod zelo strogimi pogoji. Kdor ni spolnjeval pogodbe do pičice, je imel takoj policijo na svojem vratu.
Leta 1847 so proglasili Astorja za najbogatejšega človeka v Ameriki. Lastoval je 20 milionov dolarjev. Leto kasneje je umrl. Od svojega plena — 20 milionov dolarjev — je dal 400 tisoč 'dolarjev za Astorjevo knjižnico. Ta drobtinica je provzročila, da so javni organi proglasili notoričnega skopuha in prebrisanega malopridneža za mecena in y dobrotnika človeštva.
Kakor je stari Astor podajal največjo pozornoM trgovini z denarjem, tako je tudi njega vredni sin videl v tej trgovini največji profit. Ko je njegov oče umrl, je imel že pet milionov dolarjev svojega premoženja. S svojim premoženjem in podedovanimi milioni je pa imel naj lepšo priliko, da je silno pomnožil svoji imetek v državljanski vojni in dobi, ki ji je sledila.
V delavni dobi William Astorja so se1 dogodile tudi sleparije takozvanega ‘ ‘ Tweedringa ’ ’ v New Yorku, ki je stal za Astor-jem in njegovimi tovariši. Vse vredno zemljišče, pripravljena zemljišča ob rekah, ki so bila še last mesta, so prodali za nizko ceno. Od lete 1868 do 1871 je Tweedring” pripravil mesto ob 45 milionov dolarjev. Ako pa k tej vsoti prištejemo še navadne sleparije, tedaj dobimo ogromno vsiot-O' 200 milionov dolarjev.
Dasiravno se ne more natančno izreči, kolika je Astor pridobil pri teh pohodih za plenom, se vendar lahko trdi, da je največ med vsemi pridobil on.
Kako resnična so ta domnevanja, pa dokazuje naraščaj njegovega premoženja. William Astor je v letu 1876 pomnožil premoženje svojega očeta — 20 milionov dolarjev — že na 100 milionov. Do leta 1892 so pa vnuki k temu premoženju dodali še 125 milionov dolarjev. Kako visoko'je premo ženjie Astor jev, se da dandlanes le ugibati.
Za trdno se lahko danes izreče, da je premoženje Astorjev vredno nad 450 milonov dolarjev. Njih zemljiščno posestvo raste z vsakim dnetai. Iz stanovanjske najemnine v New Yorku dobivajo Asto-rji vsako leto od 25 do 30 milionov dolarjev. Posestvo Astorjev u-pravlja centralna uprava, katere glavni uradnik dobiva 50 tisoč dolarjev letne plače.
(Dalje prihodnjič).
— Slepar v častniški uniformi.
V Halle so areirali nekega človeka, ki je rekel, da je grof Eduard Bethusy Huc. Njegotvo pravo ime ie Alfred John. Pri nemški banki v Berlinu je vložil 100 mark. Dali so mu tudi čekovno knjižico. Potem se je oblekel v častniško uniformo in se odpeljal v Magdeburg, kjer je pri nekem zlatarju vzel dragocenosti v vrednosti 1400 mark. Plačal ni, ampak je vzel čekovno knjižico in izročil zlatarju ček za 1400 mark. Zlatarju se ni zdelo to nič nenavadnega in je vzel ček. Čez nekaj časa je pa vendar povprašal pri nemški banki, ako ima grof Bethusy Huc račun pri njej. Tako so prišli sleparju na sled1 in ga aretirali v Halle, kamor se je bil med tem časom odpeljal.
GLASILO
Slovence Narodne foflporne Jednote
Izhaja Udwuke.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniètvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, IH.
Valja aa th lat» $1.80.
O R O A. IM
IIOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE,
Chicag'-', HI.
Shibseription, $1.00 per year.
na svitlo, najugodnejšo priložnost, da se pridruži nam in zavaruje sebe, svojo ženo in otroke za slučaj bolezni, nesreče,ali smrti. Mesečni asesment en dolar in 25 c je tako majhen, da zvrši vsak delavec greh nad seboj, svojo žene in otroci, ako se ne zavaruje proti bolezni in nesreči Opozarjam tudi vse člane našega društva, da se v polnem številu udeleže seje dne 30. junijia ob dveh popoldne, ki se bo vršila v navadni dvorani, Boydsville, O. Že na zadnji seji sem naznanil, da sem dobil od glavnega tajnika ko-niio nravil. katere bomo čitaii točko za točko na prihodnji seji. Kar bo dobrega odobrite, kar se pa vam dozdeva slabo-, pa črtajte ali spremenite. Udeležite se vseh sej do konvencije, da nam bo mogoče končati svojo delo še pred glavnim zborovanjem, da ne bo kasneje očitkov.
Ant. Zagorc, tajnik.
<r-iRAotsit
DOPISI.
East Palestine, O.
Društvo “Slovan”, štev. 55 je izgubilo vrlega, zvesltega člana in br. predsednika, Jožefa Hafnerja.
Dne 25. maja se je zvečer okoli , enajste ure vračal domov v sprem stvu svoje soproge in dva meseca starega sinčka. Bdi je na obisku pri našem bratu Jakobu Isteniču. Ko sta s soprogo prišla do železniške proge, preko katere vodi cesta, pridrdra tovorni vlak, katerega sta počakala, da je odšel. Ne-opazivši, da prihaja iz -druge smeri najhitrejši brzovlak, je stopil na progo, da bi prekoračil križišče. Soproga, ki je stala za njim je opazila vlak in zakričala z vso silo: “Joe, ogni s-e! Vlak je tu! Bilo- je prepozno in vlak je zadel rajnega Hafnerja s tako silo, da ga je vrgel do štirideset jardov proč, kjer je obležal mrtev.
Vzrok nesreči je seveda profi-taželjnost želj-ešn-iških magnatov, ker zavoljo večjega profita nimajo na križiščih in prelazih čuva jev, zatvornic ali pa akustičnih avtomatičnih znamenj, ki bi ljudi opozorili na nevarnost prihajajočega vlaka.
Rajni je bil star 23 let in'doma iz vasi Forme pri Škofji Loki na Kranjskem. V Ameriko je prišel pred "etimi leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo z -dva meseca starim sinčkom in eno sestro, domovini pa zapušča mater, dva brata in eno sesltro.
Pokojni je bil član društva “Slovan”, štev. 55 S N P J; dru štva sv. Barbare, štev. 49, društ va sv. Jožefa, štev. 41. J. S. K. J. in član jugosl. soc. kluba štev. 38 D-ne 28. maja smo ga ob -ogrom ni udeležbi izročili materi zemlj Omenjena društva, katerih je bil čla-n. so ¡mu v zadnji pozdrav podarila krasen venec, jugosl. soc klub pa šopek cvetlic. Krajevna podružnica premogarske organi zacije (U. M. of A.), katere je bil tudi član, mn je na krsto -položila lep venec. Pogreba se je udeležilo društvo “Zvesti Bratje”, štev. 79 S. S. P. Z., katero mu je tudi zadnji pozdrav poklonilo krasan venec.
Vsem, ki so se udeležili pogreba in spremili našega nepozabnega brata k zadnjem počitku izrekam v imenu društva “Slovan”, štev 55 IS. N. P. J. najtoplejšo zahvalo njegovi -soprogi in njegovim so rodnikom pa globoko sožalje. Za hvalim se tudi br. Jakobu Isteniču za njegov trud in požrtovalnost.
Rajni brat je bil vzoren bojev nik na političnem in gospodarskem polju. Dramil in vnemal je svoje tovariše delavce za politično in podporno organizacijo. Bil je obče priljubljen in poznat v naši okolici. Pa bodi mn gruda lalika v novi domovini!
7a tužen dogodek pa zopet uči • se Slovence in Slovenke, posebno pa one, ki še niso člani nobenega podpornega društva in jedno-te, kolike vrednosti je podporna organizacija.
Vsakemu, ki še ni član S. N. P. J., priporočam, -da se pridruži je-dnoti in postane član te vrle delavske podporne organizacije, ker nihče neve, kje in kedaj ga čaka nesreča.
Franik Miklavčič, tajnik.
oeč ostale Slovence in Slovenke v naše vrste.
Bliža se tudi čas, ko prične zborovati peta redna konvencija, naše jednote. To kratko dobo moramo -izrabiti do pičice. Društvene seje bodo odslej pričenjale že ob devetih zjutraj mesto ob -desetih. Vsak član naj redno prihaja k sejam. Posebno važna so pravila za vsako organizacijo. Za to je pa tudi nujna potreba, da se razprav o -pravilih udeleže vsi bratje. Ako bomo vsi delali za zboljšanje pravil, sem uverjen, da bodo -pravila dobra.
Tukajšne delavske razmere pa niso -prav nič ugodne. Zategadelj tudi ne morem priporočati brezposelnim Slovencem, da b-i sem hodili za- de-lom.
Leop. Žveglič, predsednik,
Bridgeport, O.
Že dolgo ni bilo v “Glasilu” dopisa iz naše naselbine. Ker se nikdo ne oglasi, sem se odločil, da objavim kratek -dopis.
Delavske razmere so se nekoliko obrnile na boljše. Delam-o vsaki dan, ali zasluži se tako malo, da ne svetujem rojakom, da bi sem prišli za -delom.
Naše društvo “E-dinost”, štev. 13 nrav dobro napreduje. Na zadnji mesečni seji smo znižali vstopnino za en dolar. Zdaj ima vsak slovenski rudlair, ki v potu svojega obraza spravlja “črni diamant”
Cleveland, Ohio.
Pri nekem listu na vzlio-du, pri katerem hočejo biti v teoriji ne vtralni, v praksi se pa vsaki dan prav pošteno zlažejo, izvzemši ne delj itn praznikov, svoj nos pa vtikajo v stvari, ki jim prav nič ne gredo mar, so zadnje čase postali zelo nervozni. Vse, kar ne trobi v njih rog, ali ne služi b-izniški politiki, kakeršno zastopa list, kate rega merodajne osebe imajo zelo raztezna, široka in spremenljiva načela, oblijejo z golido gnojnice.
Komaj so “očistili” Agijev hlev neke jednote po vzorcu Herakleja in poslali razne “defravdante “Kanoso”, že so šli dalje kot Aleksander Veliki preko Heles-p-o-nta in se namenili, -da presekajo gordijski vozel — slovenskega bančnega vprašanja. Ko so obračali domovini hrbet in se vozili preko oceana, je bil mogočni in velieastveni Atlantik gladek kot zrcalo. Poseidon, zavedajoč se, da se vozijo deviškočisti ljudje, ne dolžni kot jagnje in brez izvirne ga greha, ni dvignil svojih vil in razburkal mogočnega oceana. Mo rje je bilo tiho, mimo in gladko Potrpežljivo je nosilo parnik, ko so se peljali ljudje, -da razkrinka jo med grešnimi ameriškimi Slo venci “lopove”, in Slovence-m od rečejo vsako kulturo-, nad sto pet deset tisoč ameriških Slovencev pa obsodijo v večno kapitalistično sužnost . . .
V 111. štev. z dne 11. m. m. so omenjenem listu deviškočisti ljudje- udarili po naši jedno-ti in “Glasilu”. Konvencija je pred durmi in -delali bi ra-di zgago, če bo šlo? V želodcih jim je obležalo “Glasilo”, ker je potegnilo križ čez lepe tisočake, ki so jih dajali “slavni dohtarji” Collins, Landis Tompson, razni čarodejniki in raz lične egiptovske ciganke za oglase, s pomočjo katerih so lovili naše vboge in nevedne rojake spretno nastavljene mreže, da so jih z “zdravljenjem” obrali za zadnji -cent in končno poslali na pokopališče, kjer ni bolečin in pri-tožeb. “Glasilo” je odprlo našim nevednim rojakom oči, da se je slednjič stric Sam usmilil “vele-učenih” zdravniških lopovov in jih poslal na svojo kliniko, pravzaprav v “¡Sing 'Sing Medical Col-lege”, da tam študirajo medicino. Odtod toraj vsa jeza . . .
Gospoda! roke proč od naše je--dnote in “Glasila”. V nji je združenih nad osem tisoč zavednih, razumnih in značajnih Slovencev in Slovenk, ki živijo v -deželi zvezdnate trobojnice. V nji- je cvet in razumništvo ameriških Slovencev. Prepričan sem, da ne bodo člani te mlade in krasno napredujoče narodne organizacije nikdar dovolili in sprejeli, da bi jim komandirali ljudje, ki nimajo načel, pač pa majo široko vest in dober želodec. Naša podporna organizacija je vstanovljena na ljudski podlagi, ne pa na tiranski, po kateri p-ojedinci ukazujejo tisočem. Naša podporna organizacija je ljudska, nje člani in članice imajo je-dnake pravice in dolžnosti. Zategadelj ne potrebujejo nasvetov od ljudi zunaj jednote, ki imajo tiransko naravo in se pehajo za sla-vohlepjem. Ljudje, s tiranskimi mislimi roke proč od “Slov. nar. po-dp. jednote . . . Sapienti sat!
Ahasver.
Indianapolis, Ind.
Apeliram na vse brate društva France Prešeren”, štev. 34, -da se zanesljivo udeleže prihodnje seje, ker bo treba voliti predsednika in tajnika. Bratje, ki so oddaljeni od’ društvenega sedeža, naj se pa v vseh tajniških zadevah do izvolitve obračajo na dolenji -naslov.
Tony Rad-kovič,
741 Holmes Ave.
Razprava o rezervnem fonda.
Poplar Bluff, Mo.
Mio j a misel je bila in je še vedno, da je najboljši temelj za re zervni fond- naše jednote samo-stalna slovenska naselbina. Slov. nar. podp. jednota ali pa več jed not skupaj, naj kupijo- več tisoč akrov zemljišča i-n naj ga prodajo le Slovencem na takojšno plačilo, plačevanje na obroke, da ga plačajo s -snirtnino ali ipa v najem’.
Državna zemljišča ¡so po ceni dva dolarja aker ali pa še cene je. Prodajali bi pa lahko aker po šest dolarjev in več. Če bi oddali zemljišča v najem, bi tudi neslo. Sploh imia pa obdelano zemljišče večjo vredn-ost kot neobdelano.
Kakih 60 do 100 akrov naj si na. iednota obdrži za svoj dom.
Mnogo članov jednote in drugih Slovencev želi živeti na deželi in čimdalje več se jih bo oglašalo s to željo, ker se v mestih ne bodo tako hitro obrnile razmere na boljše. Ljudstvo prihaja prihaj počasi k zavesti, kapitalisti pa (brez tlaka nočejo odnehati in n-a daljujejo s svojim plesom okoli zlatega teleta.
Tukajšna Slovenska naselbina ki leži kadrih 5 milj severno za-padno od mesteca Poplar Bluff, ki šteje 10 do 12 tisoč ljudi, raste v enomer. Pred štirimi leti sta bi la tukaj le -dva Slovenca. V enem letu je pa narastla naselbina na dvanaj-Stl družin.
Ako bi jednota kupila zemljišče in ga razprodala -svojim članom, bi s tem zboljšala tudi njih zdravstveno stanje. Ljudje, ki bivajo na deželi so bolj zdravi in niso podvrženi v toliki meri teles nim poškodbam, -kot delavci v in d-ustrielnih podjetjih. Že od 8000 članov računim, da pojde v dveh letih 50 družin na deželo in si vst-vari svoj dom.
Pred štiri sto leti ni bilo v Zdr, državah železnic, palač in tovarn Vse današnje bogatstvo so vsltva-rili delavci in poljedelci. Zatega delj naj -delegatje na priho-dnj konvenciji dobro prevd-arijo, kako bi prišli do svoje naselbine, zaeno na brez velikih troško-v vstanovili močan rezervni fond. Ako pojde mo letos na delo, bomo v šestih le tih imeli veliko naselbino in lepo vsoto denarja v rezervnem fondu Andrej Sila.
Frontenac, Kansas.
Vsem sestram društva “Sporni adns k a Vijolica”, štev. 164 na znanje.
Redne mesečne seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja bo -dne 7. julija.
Dne 23. junija se vrši piknik, na katerega vabimo najuljudnejše vsa bratska društva iz tukajšne okolice.
Ana Bevc, tajnica.
Livingston, 111.
V naši naselbini je precejšne število ¡Slovencev in Slovenk. Imamo tudi več slovenskih podpor nih društev, ki pripadajo k raznim jednotam. S tega stališča smo dobro organizirani, kar je (tudi povsem pravilno, ker nihče ne ve ure ne dneva, kedaj postane žrtev kapitalizma, Vseeno bi bilo pa dobro, da bi malo živahnejše agitirali za našo jedno-to. Naše društvo je v toliko na-rastlo, da bi lahko razvili svojo zastavo. Seveda na,m ne bo služila zastava kot znamenje barbarstva, pač pa kot znak človeko ljubja, bratstiva in svobode, va-
Lincoln, 111,
Skrbno čitam razpravo o re zervnem fondu in tehtam vsak dopis o tem važnem vprašanju Ali -d;o sedaj se ne morem strinjati še z nobenim dopisovalcem v celoti.
Ako bi povišali asesement, b-i to pomenilo za j e dno to nazadovanje in ne napredek. Čl-alni bi odstopali in se družili z drugimi podporni mi organizacijami. Ako ne povi šamo aseSmenlta, pa zopet ne pri demo do rezervnega fonda. Če je že povinšanje asesmenta potreb no, tedaj naj se to zvrši z majho vsoto: 50e na leto in v enem obroku. Ker jednota šteje nad osem tisoč članov, bi do šeste konvencije imeli lepo vsoto v blagajni. V -dobi desetih let bi imela jednota na razpolago 50 do 60 tisoč dolarjev, ako računimo le članstvo katero imamo sedaj.
Da bi v jednbto sprejemali druge narodnosti: Angleže, Italijane itd., se pa ne strinjam, ker bi se morali uč-iti tujih jezikov, katerih nam pa ni treba.
O nakupu farme ali kaj drugega sličnega pa nemoremo sk-lepiar ti, dokler nimamo primerne vsote denarja za ta namen.
Joseph Tieer, tajnik.
Naznanila in vabila.
Chicago, 111.
Naznajam vsem članom društva “Slovenski Dom”, štev. 86. da naj v prihodnje pošiljajo vsa pisma in -druge tajništva se tikajoče reči na zdolaj označeni naslov.
Frank Slana.
460. N. Halsted St. City.
Milwaukee, Wis.
Dne 16. junija (v slučaju neugodnega vremena 23. junija) se vrši gozdna veselica društva “Slovenec” štev. 68 v Racine, Wis. Za člane društva “Sloga”, štev. 16 j-e zbirališče na 1st Ave. in vogal National Ave, -kjer je postajališče in prodaja voznih listkov za ulično železnico. Ob eni popoldne je skrajni čas, da je vsakdo na mestu, ki pojde na veselico.
Apeliram na vse člane (ice) našega -društva, da se veselice udeleže v najobilnejšem številu. Kdor ljubi svež zrak in domačo zabavo, bo gotovo pohitel v bližnji Racine. Nastopili bodo tudi pevci in sa-mop-osebi se razume, -da ne bo manjkalo hladne pijače in drugih šaljivih zabav. Tudi godba bo skrbela, da bo mladina prišla do svoje zabave.
Braltje in sestre vsi na plan! Saj nam bode bratsko -društvo vrnilo poset ob priliki.
John Rezel, tajnik.
25. t. m., ker se ¡bo v nasprotnem slučaju ravnalo ž njimi po pravilih. Gotovo je kulantno, ako je društvo zaključilo plačati za člana enomesečen asesment. Nikakor se, pa ne more pričakovati, da bi društvo plačalo za dva ali kar za tri me-seee. Upoštevajte te blagohotne besede, da ne bo kasneje očitkov, da je tajnik vse zakrivil. Vprav sedaj čujem od nekega rojaka, ki je bil odpotoval in se ni zglasil pri tajniku. Ker je dolgoval $2.75 in sem ga dal izključiti, na kar sem pa dobil poročilo, da je nevarno bolan. V tem slučaju gotovo tajnik ni zakrivil, ker ni dobil bolniške podpore. Ko je imel poravnati dolg, se je poslovil po francosko, društvu je obesil $2.75 dolga, potem se pa pridružil nekemu katoliškemu društvu. 'Seveda ni tako postopanje častno, pa tudi ne pošteno.
Driištvo “Triglav” priredi dne 4. julija veliko veselico, na kaltlero vabimo najuljudnejše vsa slovenska društva' v Barbertonu in okolici. Seveda vabimo tudi društva iz Clevelanda, da se veselice udeleže, obetajoč vsem, da jim ob priliki vrnemo tuidi mi.
Zadnjo soboto v mesecu, -dne 29. junija se pa vrši izvanredna seja društva “Triglav” v dvorani St. Plančaka. Začetek točno ob osmih zvečer. Ker imamo zelo važne točke na dnevnem redu, je nujna potreba,' da se -izvanredne seje udeleže vsi člani brez izjeme.
France Tonja, tajinik.
Breezy Hill, Kans,
Podpisani se prisrčno zahvaljuje za poslano pomoč.
Društvo “Slava”, štev. 173 v Cleveland, O. je poslalo $3.00; društvo “Naprej”, štev. 5 Cleveland, O. $5.85.
Karol Drgan.
Cie Elum, Wash.
Društvo “Dobro Došli”, štev. 79 priredi svoj piknik dne 22. junija. Omenjenega dne bomo ob -desetih zjutraj razvili društveno zastavo v navadni dvorani. Po razvitju zastave odkorakamo v bližnje mesto štev. 5 med Cie Elu-mom in Roslynom.-Na pikniku bo ffludi plesna zabava. Plesišče bo v “Menigl Building”, to je v poslopju, v katerem je bil pred dvema leti salun.
Na veslico vabimo najuljudnejše vsa slovanska društva, sploh vse Slovence, Hrvate in Srbe v Cie Elum, Roslyn in okolici. Ude1 -ležncem bo na razpolago dober prigrizek in hladen ječmenovec.
Ker že dolgo ni bilo slovenskega piknika in se tudi ni smelo točiti ječmenovca, obeta piknik vspcli Fritz Verderber, tajnik.
Cleveland, O.
Društvo “Naprej”, štev. 5. vabi vsa druga bratska društva “Slov. nar. podp. jednote” v Clevelandu na sestanek — posvetovanje gle!d skupne veselice, ki se bo vršilo ob dveh popoldne dne 16. t. m. v dvorani br. Kogoja 6006 St. Clair Ave. Bratje, ki so bili določeni, da poiščejo pripraven prostor za skupno veselico bodo poročali o stvari na-seji.
Vsako društvo naj pošlje vsaj tri zastoiptnike, ki so poverjeni za stopati društvene interese.
Ant. Peterlin, tajnik.
Tudi bolniški obiskovalci naj se ravnajo strogo po pravilih. Točno in redno naj obiskujejo bolnike, o rezultatu svojih obiskov naj pa poroča,jo na seji. Društvo je sklenilo, da bo vsakega bolniškega obiskovalca kaznovalo z enomesečno suspemdacij«, ki ne bo vršil svojih dolžnosti v smislu pravil. Vpoštevajte ta blagohoten opomin, da- ne bo kasneje nepotrebnih sitnosti.
Frank Vevar, tajnik.
St. Louis, Mo.
Društvo “Planinski Raj”, štev. 107 priredi dne 23. junija veliko vrtno veselico (piknik) v Long-wood Grove 9400 South Broadway.
Na veselico vabimo vse člane in članice našega društva, ki niso preveč oddaljeni od mesta, kakor tudi vsa slovanska društva v St. Louisu, društvo “Vipava”, štev. 123 naše jednote v Panama, 111. in sosedna društva. Dobrodošli so nam bratje in sestre iz Bellewille, 111., sploh vse slovansko občinstvo v -St. Louisu in okolici.
Za svežo nijačo in dober prigrizek bo -skrfbel odbor. Na razpolago imamo kegljišče, sploh se bo nudila vsakemu najrazličnejša zabava.
Začetek točno ob dveh popoldne. Vstopnina za moške 25 c; dame v spremstvu so vstopnine proste.
Brate in sestre, ki imajo delo na pikniku, "-a opozarjamo, da ne pozabijo na zaključek 6. redne mesečne seje.
Dne 23. junija vsi na krov!
ODBOR.
to
Irwin, Pa,
Društvo “Slovenija”, štev. 41 zaključilo na seji dne 9. junija, da se mora prihodnje -seje dne 14. julija udelžiti vsak član. Na dnevnem redu je volitev delegata in druge zelo važne točke.
Torej vsi na sejo dne 14. julij Fr. Perko, tajnik.
Red Lodge, Mont.
Ker sem ostavil tajniški posel pri društvu “SoLnce”, štev. 81 opozarjam vse brate, da pošiljajo v bodoče vse društveen reči -novo izvoljenemu tajniku, br. G. For-steneru, ki prevzame tajniški po sel z dnem prvega julija.
Ivan Gregorich.
Chicago, 111.
Na zadnji seji društva “Slavi je”, štev. 1. smo zaključili, da mora vsak bolniški obiskovalec obiskati bolnike po pravilih. Kdor se ne more ravtaati po pravilih pri obiskavahju bolnikov, naj se ta koj zglasi pri društvenem tajniku Vsakdo, ki bo zanemarjal svoje dolžnosti, bo kaznovan za mesec dni s suspendacijo. Isto velja z-a one bolniške obiskovalce, ki ne poročajo na -sejah o stanju bolni kov. Veljavna so tndi pismena po ročila.
Dne 16. junija ob devetih zjutraj se vrši izvanredna seja v navadnem zboro vatnem prostoru. Na dnevnem, reid-u so važne odložene 'točke: Volitev -delegatov za peto kotnven-cijo; odločiev nagrade naj boljšemu agitatorju in sotrudniku za društvo; pravila itd.
Člani, ki agitirajo za skupni izlet, naj vpoštevajo, da- so rdeče vstopnice veljavne za v-ožnjo od Ashland Ave. in 22 ceste na nalašč najetih vozovih poulične železnice le ob devetih zjutraj dne 21. julija t. 1.
Obširnejše pojasnilo poda v kratkem skupini odbor.
J. Žvanut, zapisnikar.
Barberton, Ohio.
Vsem članom društva “Triglav”, štev. 48. ki dolgujejo asesment že za dva meseca, naznanjam. da poravnajo asesment do
Cleveland, O
Članicam društva “Napredne Slovenke”, štev. 137 se naznanja, da se vrši dne 19. junija ob osmih zvečer izvanredna seja. Na dnevnem redu je več važnih točk radi konvencije.
Na zadlnji mesečni seji se sklenilo, da društvo ne bo zakla dalo za članice, ki ne . plačaj asesmenta. Čakalo se bo le teden dni po seji. Članica, ki se ne bo zglasila do določenega dne, bo suspendirana v smislu pravil.
Ker bi se seja v juliju imela vršiti dne 4. julija na praznik pro glasitve neodvisnosti, se je prel-o žila na dne 10. julija. Zborovale bomo ob navadni uri in navadnem prostoru.
Naše društvo je zaključilo na vabilo, da se udeleži korporativno 15 -letne slavnosti Sokola, ki bo vršila dne 30. junija na vrtu na Glass Ave in vogel E. 61. ceste Zbirališče za naše društvo je na 6006 St. Clair Ave ob pol eni po poldne.
Društvo “Sokol” se je obrnilo do nas, da bi pomagale sodelovati dne 4. julija. Isti dan bo zaključek slavnosti. Društvo je prošnjo odobrilo. Zatoraj prosim vse sestre, ki so znane kot pridne delavke da ob tej priliki pokažejo svojo solidarnost kot napredne Sloven ke.
Fanny Hudovernik, tajnica.
So. Lorain, O
Opozarjam vse elane društva Bled”, štev. 17, da se v pol nom šetvilu udeležijo seje dne 7 julija. Na seji bodemo volili delegata, oban-enem pa tudi predsednika za naše društvo, ker se je br. Ažman odpovedal predsedni štvu. Pridite torej vsi, in izvolite najzmožnejšega iz svoje srede za delegata, kakor tndi za predsednika. -Seja je važna, tudi radi piknika, ki se bo vršil dn-e 18. avgusta.
Dalje opozarjam vse člane, ki bivajo zunaj Lorain a, da bolj redno plačujejo društvene pri spevke, ker se lahko pripeti, da katerega izmed njih suspendira društvena seja, na kar pride denar po nekaj dneh. Taki dogodki pa napravljajo tajniku sitnosti in mu otežkočujejo njegov posel po nepotrebnem. Denar naj se ¡odpošlje, da bo že do prve nedelje v mesecn na pravem mestu. To naj bode enkrat za vselej za one, ki so prizadeti!
La Salle, IH.
Vsled sklepa društvene seje dne 2. junija opozarjam vse člane in članice našega društva, da mi najkasneje do prihodnje seje spo roči j o svoje natančne naslove. To velja ¡za vse člane, ne glede, kje živijo, da ne bo sitnosti v kore-spodenci. Kdor ne more sporočiti naslova ustmeno, naj pa to zvrši pismeno.
Potreba je, da se vsi člani v bodoče udeležujejo sej polnoštevilno, ker bodo na razpravi pravila naše jednote, sploh se bo debatiralo o vsem, kar je važnega za prihodnjo konvencijo. S tem vršimo delo za procvit in napredek naše jednote.
Za društvo “Triglav”, štev. 2.
Lavo Zevnik, tajnik.
Člani Francisca Ferrera pozor!
člane in članice dr. “Francisco Ferre-r”, štev. 131 v Chieagi, 111. opozarjam, da se po odloku več članov vrši prihodnja redna seja v soboto 15. junija ob 8 uri zvečer v naših navadnih prostorih. To pa radi tega, ker je v nedeljo 16. t. m. socialistični piknik v River-view Parku, vsledčesar bi niti ena tret-jna članov ne mogla obiskati seje.
Dalje opozarjam člane in članice, da se na prihodnji seji vrše volitve za delegata. Zato je' dolžnost vsakega člana in članice, -da pride na to sejo.
Ne pozabite na datum: v soboto 15. junija točno ob 8. uri zvečer.
Ivan Molek,- tajnik.
Razno.
* Policaji, ki stražijo stavkokaze, katere so importirali iz St. Louisa za skladišča Chicago, Milwaukee,’St. Paul železnico v Chi-cagi, nočejo jesti v družbi stav-ko-kazev. Neki policaj se je izrazil, da so ti ljudje izvržek človeštva, da ž njim ne more občevati nikdo, ki še količkaj drži na človeško dostojanstvo.
No, če že policaji,, angelji varuhi stavkokaštva tako govore o stavkokazih, tedaj mora biti za vsakega dokazana stvar, da je stavkokaz najpodlejši in najnižji izmeček človeške družbe.
je vzela kot plen nekaj sestradanih, napolmrtvih štrajkarjev.
Velikanska stavka transportnih delavcev na Angleškem. Načelstvo zveze transportnih delavcev je sklenilo splošno stavko. Transportni -delavci so stopili zato v stavko, ker so podjetniki bojkotirali strokovno zvezo in so namenoma prelomili delovne pogodbe dalje skrajno šikaniranje- delavcev od 'strani delodajalcev. Načelnik transportnih delavcev je izjavil, da so -delavci stopili v trd boj, ki ne bo končan v enem tednu ali v -dveh tednih. Stavku j oči delavci zahtevajo predvsem, da se priznajo strokovne organizacije in da se sklenejo enotni mezdni tarifi na podlagi tarifov, ki so sedaj najvišji. Zveza voznikov, ki dovažajo blago na ladje in kolodvore, je sklenila, da se pridruži stavki. Ta solidarnost delavcev postane lahko usodepolna za londonsko prebivalstvo, ker se bo potem prenehalo vsako dovažanje živil in bo na razpolago le toliko živil, kolikor jih je sedaj v londonskih zalogah. Seveda je ta zalo-ga vedno velika, ali zadostovala ne bo, ker je mnogo manjša kakor je bila lansko leto ob času stavke železničarjev. Najprej se bo podražilo meso, ker ga imajo najmanj v zalogi. Londonsko prebivalstvo porabi vsak dan govejega mesa za 9700 funtov šterlingov (1 funt šterlingov je 5 dolarjev), koštru-novega mesa za 45.000 funtov šterlingov, svinjine za 2500, gnjati za 3500, slanine za 6500, peruti-ne za 1500 funtov šterlingov. Margarina porabijo vsak -dan za 800 funtov šterlingov, ja j ec za 5500, sadja za 6o00, sira za 10.000 in sočivja za 2000 funtov šterlingov. Vso to neizmjerno množino- živil pripeljejo z ladjami v London. Zaradi stavke se bo pokvarilo mnogo živil na ladjah, ker jih nihče ne bo speljal v mesto. V londonski luki je sedaj 120 velikih ladij, poleg teh je še lepo število manjših, ki bi vse rade odložile živila, ali pa naložile premog. Trdovratnosti nekaterih podjetnikov. ki nočejo ugoditi delavskim zahtevam, se imajo zahvaliti londonsko prebivalstvo, da bo trpelo pomanjkanje. Stalna nevarnost kapitalizma je ogroženo življenje mil.ionov in milj ono v. V času stavke bodo prevažali le živila, ki so namenjena v bolnišnice in hiralnice, dalje dopuščajo uvažanje mleka za ustavljen. Poleg te stavke preti izbruhniti tudi stavka delavcev na železnicah.	—
* V Villisci, la. je neznanec u-moril obitelj Moore: zakonsko dvojico, štiri otroke in dve ženski, ki sta bili na obisku pri obitelji. Krvoločni morilec je svoj zločin zvršil po noči. Svoje žrte je presenetil v Spanju in jim s sekiro razklal -glave. Okrvavljeno sekiro, na kateri so se držali lasje, so našli hiši. O bestialnem maril-cu ni Sledu. Po mnenju policije j-e maščevalnost vzrok nm-o-ru, ker so vse dragocenosti ostale ne-do-taknene.
Pokojni človek. Duhoviti angleški pisatelj Jerome K. Jerome je imel pred kratkim v Cambridge predavanje o nemiru med -delavstvom, ki ga je označil za najbolj z-dravo znamenje časa. Izmed njegovih izvajanj omenjamo zlasti naslednje, mesto:	“Pokojni člo-
vek zahteva, -da ga ščitijo proti delavstvu, ki se združuje za svoje lastne namene. Ta nenadna zahteva pokojnih razredov po dobi miru in varnosti je nekoliko poteli-čen pojav. Svet naj bi bil za pokojnega človeka varen kraj. Mezdni delavec mora biti zadovoljen s spremembami delovnega trga, toda državni papirji pokojnega človeka morajo imeti stalno vrednost. Rad bi vedel, kaj pomeni ta nenadana zahteva tistih ljudi, ki drugače tako pogumno govore o zmagi močnih, o obstanku naspretnejših, o tisti-h, “ki jim pomaga bog, če si pomagaj-o sami” in o podobnih stvareh. Na nesrečo pa si je začel delavec sam pomagati, in nenadno ti stavki nimajo prejšnje veljave. Mnogo slišimo, da je- pravica moč; toda današnji pokojni človek je najbrž mahoma spremenil svoja euvstva u zmislu naukov Kristusove gorske pridige. Ampak zelo se bojim, da dožive velecenjene osebe, ki zahtevajo, naj delavstvo preneha vzemirjati jih, in ki zahtevajo, naj bo svet pokojen kraj pokojnih Hudi. bridko razočaranje.”
Newark, N. Y. Policaji, oboroženi s količi in samokresi, so napadli 150 štrajknjočih delavcev Lakawana železniške družbe. Delavce je ta surov in bestialen napad iznetnadil. Niso se imeli s čim postaviti v bran proti morilcem. Vsled tega je pet delavcev težko ranjenih, pa tudi neki gledalec je dobil težke poškodbe. Po slavni” zmagi nad neoboroženimi delavci, se je policija zopet odpeljala v svoje brloge in seboj
— Vojna — šola sirovosti. Dogodki, ki jih poroča “Avanti”, prijačo, kako v vojni posurove vsa čutsva. V Verono so se vrnili 12. maja vojaki z bojišča; nekateri so imeli s sabo škatljice in šk atiji c ah ušesa Beduinov, kot spomin na vojno. V Livornu se je bahal vojak z ušesom, ki ga je izpulil Turku, ko je bojeval smrtni boj. Omeniti moramo, da ti vojaki niso bili iz Tripolisa, torej o njih ne moramo trditi, da bi jih zavedle grozovitosti proti berzaljerom do take neverjetne posiruvelosti. Ti vojaki so bili iz Bengazija. V Bengaziju se je torej moritev ljudi drugega plemena završila tako zadovoljivo, da so vojaki z veselim srcem vzeli s sabo dele mrtvih sovražnih trupel. Italijanskim sodnikom je treba eaštiti in dobil-i bodo- dela, jetmišnice po goste. Duhovi surovosti in podivjanosti se ne kličejo nekaznovano.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Inkorp. 17. junij* 1907 v drš. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik : Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willoek,Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Cajnkar, 4439 Hunt ave., St. Louis, Mo.
Frank Cerné, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Ul.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
ZAPISNIK
jednotine seje, katera se je vršila dne 18. aprila v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora.
Predloži se zadeva društva štev. 99. radi bolniške podpore brata M. Stor-a, kateri je bil bolan ter (prosi, da se mu nakaže podpora. Po doposlanili podatkih je dotični član šel četrti dan svoje bolezni kupovat konje za svojo farmo. Zaključi se na podlagi doposlane-ga, da se ne izplača podpora.
Predloži se zadeva društva štev. 6, radi brata F. Lesjaka in B. Gla-žarja, katera sta bila bolna. Po daljši debati se .zaključi na podlagi doposla-nih podatkov, da se^ njima nakaže bolniška podpora.
Na razpravo pride zadeva društva. štev. 14 radi brata J. Cesarja. kateri je obolel za kroničnim alkoholizmom. Ker je dotični član povzročil si sam bolezen, se mu v smislu pravil odkloni podpora.
Predloži se zadeva društva štev. 96 radi br. M. Zorkota, katerega je društvo izključilo radi izkoriščanja jednote. Po daljši debati potrdi odborova seja soglasno izključitev dotičnega brata.
Bolniška nakaznica br. J. Dolenca, člana društva štev. 1, se ovrže, ker je bil po poročilu dru-. štva bolan le sedem dni.
Predloži se zadeva društva štev. 128 radi sestre A. Gorše. Podatki se glasijo, da je nameravala izkoriščati jednoto. Po daljši debati se zaključi, da se Ano Gorše črta iz jednote na oodlagi doposlanih izjav.
V zadevi br. Fr. Srebrnjaka, člana društva štev. 3, se potrdi zaključek društva.
Na podlagi ponovne zdrav, izjave v zadevi br. J. Poliča, člana društva štev. 11, se seja izreče, da se nadaljna bol. podpora plačuje iz njegove smrtnine.
Na podlagi sprejetega poročila se sestri M. Leskionjavsiki, članici dr. št. 106 odkloni porodniška nagrada.
Poročilo o bolezni neke članice društva štev. 150 se zavrže. V poročilu ni imena članice, pa tudi poročilo samo ni veljavno brez zdravniškega spričevala.
Predloži se zadeva društva štev. 5 radi br. M. Novaka, kateremu se odkloni bolniška podpora na podlagi zdravniškega spričevala, v katerem zdravnik poroča, da se bolni brat ni ravnal po navodilu in predpisih zdravnika.
Predloži se zadeva društva štev. 137 radi sestre Fr. Zakrajšek, o kateri se glase podatki, da je bolehala za jetiko, predno je pristopila v društvo. Po daljši debati se zaključi, da se dobijo boljša poročila.
Sprejme se predlog, da se da tiskati 1000 iztisov pravil, poleg pa še za vsako društvo en iztis pravil na polovico pole, da bo mogoče društvom debatirati in zvršiti popravke.
Prične zopet debata o oglasih, na kar se zaključi, da se v “Glasilo” ne sprejmejo zemljiščni oglasi.
Tvrdki Sakser se dovoli plačati 85 c od palca in stopea mesečno, ako glasa vsaki teden'in pošlje svoje klišeje, kar se smatra za popust od 25 c od palca in stopea mesečno.
Prečita se poročilo br. Šarca, gl. porotnega odbornika o njegovi osebni zadevi, ki se vzame v na-znanje.
Feliks Namors, zapisnikar.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Vse člane, ki niso poslali starih oporok, glasečih se za $500 glavnemu uradu v zameno za nove o-poroke ha $600, se še enkrat ponovno opozarja, d!a to store nemudoma, potom svojih tajnikov, da h e pride do kakih sitnosti.
četrta konvencija je sklenila povišati posmrtnino in izdati članom nove oporoke. Člane smo opominjali potom “Glasila” in pismeno na to odredbo, in kljub temu je danes še precej članov, ki imajo še stare oporoke.
Dediči članov, ki imajo stare oporoke so deležni le do $500 posmrtnine, kakor se glasi oporoka. Vsak tajnik naj na to opozori elane, od katerih naj zahteva za spremembo oporoke 25 c. Toliko v pojasnilo prizadetim.
Nadalje opozarjamo ilajnike krajevnih društev, da nam naznanijo imena delegatov za peto redno konvencijo do dne 4. julija, t. L, katere želimo priobčiti v “Glasilu” dne 5. julija.
Pohovno smo primorani opominjati društva, da nam točneje pošiljajo mesečna poročila. Čas nas priganja za priobčitev sprememb pri krajevnih društvih, za vknjižitev in razdelitev asesmen-ta. Vse to nam je nemogče storiti, če ne dobimo pravočasno mesečnih poročil. Do sedaj še niso poslala mesečnih poročil naslednja društva: 50, 125, 126, 129, 142, 143, 173 in 177.
Kandidatsko veselje.
Spisal Mark Twain.*)
Pred nekaj meseci so me postavili neodvisniki v veliki državi njujouški za guvernerskega kandidata. Moja nasprotnika sta bila gg. John T. Šmitih in Blank J. Blank. V nečem sem prekašal oba ta gospoda — tega sem se zavedal — in sicer po dobrem značaju. Iz časopisja je bilo razvidno, da so za nju, če sta sploh imela dobro ime, ti časi že davno minuli; očividno je bilo, da sta se v poslednjih letih seznanila z vsakovrstnim zločinskim rokodelstvom. V tistem hipu, ko sem slavil moje prednosti in se natiho-ma veselil, je raz m e d’l a globočine moje sreče misel, da bodo moje ime vlačili v najbližji dotiki z i-me-ni teh ljudi. To je vznemirjalo boljiiubolj. Konečno sem pisal o tej stvari svoji stalri materi, ki mi je ko j in ostro odgovorila: “Vse moje življenje nisi ničesar zagrešil, da bi se moral sramovati — prav ničesar ne. Oglej si časopisje — le oglej si, kakšne sorte človeka sta gg. Smith in Blatnk, in potem mi povej če te je veselje, ponižati se na njiju nivu in poganjati se ž njima za man dat.”
Kakor sem tudi sam mislil ! Vso noč nisem zatisnil očesa. Toda, odstopiti se ni več dalo. Izbrali so me za bojevnika; torej v boj. Ko je med zajuitrkom zdrsnil popolnoma nepozorno moj pogled preko listov, sem zadel ob sledeči članek in ostrmel sem kakor še nikoli.
“Kriva prisega. — Morda si vzame gospod Mark Twain sedaj, ko sitopi kot guvernerski kandi-
*) Mark Twain je najboljši a meriški humorist. Njegova dela so dosegla večkratno založbo Pred par leti je umrl v visoki starosti.
dat pred narod, toliko časa., da 'pojasni, kako je bilo leta 1863 v Vakavaku v Cochinchini, ko je štiriintrideset prič dokalzalo krivo prisego, s katero je oropal si romašni vdovi in nje zapuščeni rodbini suho njivico z bananami edino oporo v njih zapuščenosti in obupu. Gospod Twain je sam se bi kakor tudi velikemu narodu, katerega glasove išče, dolžan, da vso zadevo temeljito razjasni, Ali pa bode to storil?”
Od začudenja sem odrevenil Taka kruta, brezsrčna -obdolžitev Nikdar nisem v svojem življenju videl Cochinchine! O Vakavaiku nikdar ničesar cul. Banane ni sem ločil od kenguruja! Vedel nisem, kaj naj storim — pobit in zapuščen. In dan je minul, ne da bi kaj ukrenil. Drago jutro je objavil list naslenje — nič dra-zega—:
“Značilno. — •Konstatujem» da g. Twain o krivi prisegi v Co chinchini pomenljivo molči.”
(NB! Ves čas vollnega boja me ta list ni imenoval drugače kot podlega krivoprisežnika Tw.ai-na.”)
Temu je sledila “Gazett” z na stopnim:
“Odgovori! — Ali bo novi guvernerski kandidat postregel pojasnilom, kako je bilo v Montani? Njegovi sostanovalci so od časa do časa pogrešili drobne v-rednostne stvari, ki so se redno našle pri g. Twainu ali pa med easniškim, papirjem, kamor je zavijal svoje dragocenosti, dokler mu niso v svojem lastnem interesu dali dobrega: pouka, ga namazali in obrili in mu končno svetovali, da naj v kotičku, kjer je navadno počival, pusti prazen prostor. Ali bo odgovoril?”
Ali se da izmisliti večja zlobnost? Nikoli vse svoje žive dni nisem bil v Montani.
(Potem pa je ta list vedno go-oril o Twainu, tatu iz Montane.)
Strahoma sem odslej jemal časopise v roke— kakor odgrne bojazljivo človek odejo, pod katero sluti klonotačo. Nekoč je moje oko obviselo na sledečem: ‘Pribita laž. — Po izpovedbi zapriseženih prič iz Michael O’ Flanagana, Esquire, iz Five-Points kakor tudi po izjavi gg. Surah Rafferty in Catty Muligan iz Vatter-Streeta je dognano, da je nizkotna trditev gospoda Mark Twaina, češ, da je stari oče našega plemenitega voditelja Blanka zaradi cestnega ropa bil obešen, brutalna, iz zraka iztrgana laž, brez sledu kake podlage. Za poštene ljudi je žalosten prizor, po kakšnih sramotnih sredstvih se posega v dosego političnih uspehov, da celo- mrtveci v grobeh že niso varni in da se neomadežera-na njih imena vlačijo po blatu, če pomislimo na tugo, ki jo je ta breziprimema podlost povzročila nedolžnim sorodhikom in prijateljem rajnika, nas sili pero, da bi pozvali razlueeno in užaljeno občinstvo, da obrekovalca sum-a-rično in nepostavno kaznuje. Toda ne! Toda ne! Vzročimo ga mukam pekoče vesti. (Seveda če bi prevladala strast in in bi množica v slepi jezi zaračunala z o-brekovalcem, je jasno da nobena porota ne more spoznati storilcev krivimi in nobeno sodišče jih kaznovati.”)
Pomenljivi sklepni stavek je imel za posledico, da sem moral nastopno noč urno iz postelje in skozi male duri, med tem ko je razljučeno in užaljeno občinstvo pred pročeljem se penilo in ob svojem prihodu v pravičnem o-gorčenju raizbilo okna in opravo, ob svojem odhodu pa vzelo seboj toliko stvari, kolikor jih je moglo vleči. In vendar lahko položim roko na sveto pismo in rečem, da nisem nikoli starega očeta g. Blanka obrekoval, da/ celo slišal nisem od onega dne nič o njem, ne govoril.
(Mimogrede omenjam, da me je citirani dnevnik odslej tituli-ral za “Twaina”, skrunilca mrličev.)
Nato jo zbndil mojo pozornost naslednji članek:
“Čeden kandidat. — G. Mark Twain,ki bi naj bil na včerajšnjem ljudskem shodu govoril velik, u-ničujoč govor, ni prišel na napovedanem času. Brzojavka njegovega zdravnika je sporočila, da so ga splašeni konji povozili in mu zlomili nogo na dveh mestih. Bolnik trpi hude muke itd. itd. in cela grmada podobnih čenč. In neodvisniki so se trudili na vse načine, da bi sprejeli ta revni izgovor kot resnico in so se delali, kakor dal bi niti od daleč ne slutili pravega vzroka, zakaj je izostalo tisto zanemarjeno bitje, ki ga imemujemo svojega voditelja.Sooči so videli ljudi nekega človeka, ki se je v živinski pijanosti opotekal v hišo g. Twaina. Prekleta dolžnost neodvisnikov je. da dokažejo, da ta patron ni hil Mark Twain sam. Končno smo jih vje-li! Iz tega slučaja se ne morejo
izviti. Grmeče vprašuje ljudiski glas: “Kdo je bil ta mož?”
V prvem hipu s© mi je zdelo neverjetno, čisto neverjetno, da bi spravljal moje čine v zvezo takim grdim natolcevanjem. Tri leta so minula kar nisem okusil piva, vina ali kakršnekoli opojne pijače.
(Značilna je moč navade, če o menim, da me ni prav nič razburilo, ko me je prihonja številka tega lista krstila za “Delirium-Tremens-Tvaina ’ ’, četudi sem vedel, da me bo list v potrpežljivosti enolično tako imenoval do konc<a volitev.)
Tisti čas so me začela obsipati anonimna pisma. Sledeča oblika je bila navadna1:
Kako je bilo s staro ženico, ki ste jo, ko ras je prosila vbogajme, pretepli ? ’ ’
Pol Pry.
Ali pa tudi takole:
“Uničite vse stvari, ki jih nihče- ne ve razen mene. Svetujem Vam prijateljsko, da mi pošljete ne-koj dolarjev, sicer bodo listi zagnali krik, da vas bodo ušesa bolela.”
Handy Andy. In tako naprej. Nadaljeval bi na željo lahko, da bi imeli čitatt-e-lji več kot dosti.
Kmalu mi je “dokazalo" najodličnejše republikansko glasilo podkupljivost en groš in
vodilni
organ demokratov je “pribil” težak slučaj, da sem hotel z denarjem odkupiti kazen.
(Pri tej priložnosti sem prejel dve nadaljni imeni: “Twain, skopi mož korupcije in “Twain zoprni podkapovalec uradnikov.” V tem času je krik po “odgovora” na vse te strašne obtožbe, postal tako mogočen, da so izjavili uredniki in voditelji moje stranke, da, pomenja še nadaljni molk izamie politično smrt. Povda-rek njih apela je bilo citati prihodnji dan v nekem listu sledeče: Oglejte si moža! — Kandidat ¡neodvisnikov še vedno trdovratno molči, ker se ne upa govoriti. Vse proti njemu dvignjene obtožbe so bogato podprte, in potrjuje jih in iznova potrjuje njegov zgovorni molk, tako da je obsojen za vse večne čase. Oglejte si svojega kandidata neodvisniki! O-glejte si podlega krivoprisežnika! Tata iz Montane ! Skrunilca mrličev! Opazujte svoj včlovečeni delirium-tremens! -Svojega l-ar komnega moža korupcije ! Občudujte ga — meriti ga prav — in potem govorite, če morete oddati svoje glasove stvora, ki si je prislužil z ostudnimi zločini vso to žalostno vrsto naslovov in ki se ne upa odpreti ust, da bi le eno teh dej an-j utajil! ’ ’
Nisem se miogel izogniti in začel -sem odgovarjati, ves ponižen, na to grmado neutemeljenih obtožb in podlih, hudobnih laži. Toda končal nisem, kajti že prihodnjega dne je objavil neki list novo nesramnost, svežo podlost in me z resnim obličjem dolžil, da sem zažgal blaznico s stanovalci vred, ker je zapirala razgled mojemu stanovanju.
To mi je zbudilo nepopisen strah.
Temu je sledila obtožba, da sem zav-dal svojemu stricu v svr-ho prilastitve njegovega imetja, nujnim pozivom, da se odpre njegov grob in preišče.
To me je gnalo naravnost v blaznost.
Potem so me obdolžili, da sem bot načelnik najdišnice poveril brezzobim, nesposobnim starim znamkam pripravljanj© jedil.
O m ah o ral sem — omahoval.
In končno, kot dostojen in pri meren vrhunec vse nesramne gonje, ki jo je proti meni vodilo sfcrankansko sovraštvo, so naučili nasprotniki devet malih otročajev v vseh možnih barvah, raztrganih, da so na ljudskem shodu pritekli na govorniški oder, objemali me za kolena in klicali ‘atek!”
Svoj prapor sem položil in sem se vdal. Zahtevam guverneske volitve -v New-Yorku nisem bil kos; umaknil sem svojo -kandidaturo in svojo izjavo grenkega srca podpisal: udlani, nekdaj spodoben mož, sedaj
Mark Twain, p. k., t. i. M., S. M., d. t., 1. m. k. in p. n.
Guša in kretinizem.
Guša (krof) je, četudi svojemu nositelju ne bo delala prav nobenih težav, tako nelepa prikazen,da že pogled nanj jemlje človeku dobro voljo, zlasti če je krofasta o-seba mlado bitje.
Toda pomen guše je še veliko večji. Krof ne kazi samo lepote, temveč je tudi znamenje splošne obolelosti, ki minira človeka.
Krof je bolehen izrodek jabolčne žleze. Jabolčna žleza leži pod jabolkom ob sapniku in tehta samo 25 do 40 gramov. Normalno
jabolčno žlezo zamore obtipati ob vratu samo izurjena roka zdravnika.
Ako je jabolčna žleza večja nego je normalno, ima človek krof ali gušo. Krof ni nič dragega nego povečana jablčna žleza. Kako je mogče, da postane mala jabolčna žleza lahko tako velika, da doseže včasih težo več funtov, se bo marsikdo vprašal. Navadno se celice, ki tvorijo žlezo, razmnožijo po številu, in jabolčna žleza se po veča. Poveča se pa jabolčna žleza lahko tudi na ta način, da se sok, ki ga proizvajajo žlezine celice, v veliki množini nabira v jabolčni žlezi. Tedaj je krof nekoliko mehkejši nego sicer. Časih je guša zelo trda, namreč tedaj, če razraste-ne celice povečane jabolčne žleze deloma poapneriijo.
Krof človeku kazi pred vsem njegovo zunanjost. Toda krof leži neposredno pred sapnikom. In če je krof velik, potem bo pritiskal na sapnik. Sapnik se zoži in oseba, ki je obremenjena z velikim krofom, dobi premalo sape Tak človek trpi na pomanjkanju sape, posebno pri bolji, tekanju, plavanju in sličnih naporih. To se pripeti tudi že pri manjših krofih, ako tako neugodno ležijo, da pri-tskajo ravno na sapnik. Zgodi se celo, da se tak človek zaduši, ako se mu pri napornem dihanju sapnik v-sled krofa tako zoži, da ne more zrak več v pljuča.
človek bi se krofa rad iznebil. Po različnih mazarijah se prepriča, da se ga ne more rešiti. Naposled se odloči za operacijo. Operacija krofa je še pre kakimi tridesetimi leti bila zelo nevarna in zdravniki so segali po tem sredstvu samo v najkrajnejših sluča-jh, kadar je krofastemu grozila že smrt vsled zadušenja. Danes je operacija krofa skoraj že brez nevarnosti. Samo spretna roka jo mora izvršiti. Umrljivost pri operacijah znaša komaj tretjino ali polovico odstotka pri operaciji, tako da so zgledi operacije zelo ugodni. Vsekakor se v četrtini slučajev krof zopet povrne, ni pa več tako nevaren kakor pred operacijo.
Pri operacijah krofov pa so prišli zdravniki kmalu do neprijetnega odkritja. Ljudje, ki so jim bili izrezali povečano jabolčno žlezo, so se tekom let popolnoma izpremenili. Postali so apatični, ravnodušni napram okolici in celemu svetu, njihove duševne sposobnosti so pojemale; koža se jim je gubančila in lasje, izvzemši lase na glavi, so jim izpadali. Ako je bil pacient še mlad, je zaostal v rasti, ostal je slaboumen pritlikavec. Skratka na krofu operirani pacienti so postali polagoma kretini. Zdravniki si o vzrokih teh neveselih pojavov niso bili popolnoma na jasnem. Da je temu kriva operacija krofa, to je ležalo na dlani. Ampak zakaj je imela operacija take posledice? Operirani pacienti niso imeli nobene jabolčne žleze več! Torej mora ta majhni organ, ki predstavlja jabolčno žlezo, izpolnjevati neko važno nalogo v našem telesu.
Da bi prišli na jasno, so pričeli zdravniki s poizkusi na živalih. Izrezali so mladim kozam in zajcem jabolčno žlezo natanko tako, kakor se je to izvršilo pri operacijah krofov. In izkazalo se je, da so živali, ki so jim odvzeli jabolčno žlezo, v rasti zelo zaostale. Koze in zajci brez jabolčne žleze so postali topoglavi.
Ti poizkusi so pokazali, da je jabolčna žleza za življenje tako važep organ, da se ga ne sme kar tako izrezati. To spoznanje je bilo treba praktično izkoristiti. Od sedaj naprej pri operacijah krofov niso več izrezali cele bolne jabolčne žleze, temveč samo en del, ostali del pa so puščali nedotaknjen. In res so pri takih pacientih, ld so nekoliko jabolčne žleze še imeli, izostale hude posledice krofove operacije.
Pa še več! Ako živalim, n. pr. kozam, ki smo jim izrezali jabolčno žlezo in ki potem v rasti zaostajajo in postajajo topoglave, damo jabolčno žlezo — ld smo jo odvzeli katerisibodi živali — jesti, tako postanejo te koze brez jabolčne žleze zopet normalne. In ravno tako ljudje, ki jim bila pri operaciji izrezana cela jabolčna žleza. Ako jim trajno dajemo jabolčne žleze jesti, ostanejo zdravi. Dobivati morajo dan na dan nekoliko jabolčne žleze ali vsaj ekstrakt jabolčne žleze; kajti kakor hitro uživanje jabolčne žleze prekinejo, nastopijo takoj zopet hude opisane posledice, ki so zveza ne z izgubo jabolčne žleze.
Jabolčna žleza proizvaja gotovo snovi, ki morajo priti v naše telo, v naši kri, ako hočemo biti zdravi. Ako nam jabolčna žleza manjka, tedaj mora te snovi telo, da bo zdravo dobivati od zunaj.
Učenjaki so tvar spravili tako daleč, da so te snovi direktno dobili v roke. S primernim ketnič nim obdelovanjem jabolčnih žlez, ki se izrežejo iz živali, dobimo
snov, ki na ljudi in živali, ki trpe na hudih posledicah krofove operacije ravno tako deluje, kakor pa če bi jedli jabolčno žlezo. Za to snov tedaj gre, ki jo proizvaja jabolčna žleza, in pomanjkanje te snovi povzroča hude posledice krofove operacije. V tej snovi je zapopaden jod; imenujemo ga jo-dotirin.
*
Znano je, da so v gotovih krajih krofi posebno pogosti. Tako posebno v Švici, kjer je statistika naborov izkazala, da so morali 6 odstotkov nabornikov zavrniti zaradi krofa.
Ako preiščemo zdravstvene razmere v takih krajih, kjer je veliko krofastih ljudi, potem vidimo, da je v takih krajih tudi mnogo kretinizma. S kretinizmom (bebavostjo) označujemo tisto bolezensko stanje, v katerem so mladostni pacienti v svoji rasti zaostali, izvzemši glavo po vsem telesu goli in duševno manjvredni. Kretin se duševno ne vede drugače nego dobro dresiran pes. Tako vegiti-rajo kreteni skozi vse življenje.
Jako,zanimivo je sedaj, da je jabolčna žleza pri kret-nih vedno bolna. Včasih imajo kreteni krof, včasih pa se jim jabolčna žleza vsled bolezni čisto izgubi. Nič težko ni uganiti, da je kretinizem z bolestnim stanjem jabolčne žleze v zvezi. In v resnici se kretinizem zelo uspešno zdravi, ako dajemo pacientom uživati jabolčne žleze ali žlezinega ekstrakta. Ako opazujemo to zdravljenje na kretenskem (bebastem) otroku, se nam bo v krakem času zdelo, da doživljamo naravnost čudeže. Otrok, ki se je dosedaj vedel čisto stupidno, postane naenkrat živahnejši in krene na pot duševnega razvoja. Kakor hitro pa z uživanjem žlezinega eksstrakta prestane, je v kratkem zopet prejšnji kretin.
V	Švici je kretinizem posebno močno razširjen. 1 odstotek nabornikov zavrnejo tamsamo zaradi duševne omejenosti.
Stanje kretina je ravno tako kako stanje človeka, ki mu je bila izrezana jabolčna žleza. Pri kretina je cela jabolčna žleza bolna. Kretin nima več jabolčne žleze. Človek, ki je obremenjeni s krofom, pa ima vsaj nekoliko še zdrave jabolčne žleze, ki oskrbuje telo s potrebno mu snovjo.
V	krajih, kjer je veliko krofastih ljudi, postajajo ljudje že zgodaj kretini.
Sedaj nastaja vprašanje, kako je mogoče, da je v nekaterih krajih več krofov in z njim v zvezi stoječega, kretinizma nego v dragih. Že dolgo časa se ve, da igra pri tem veliko vlogo voda. V le-katerih vaseh so bili vsi prebivalci krofasti, so zdravniki našli posamezne osebe, ki niso imeli nobenega krofa. Te osebe so pile le deževnico namesto vode iz studenca, ki je oskrboval z vodo rojstno vas. V dragih krajih so zopet krofi in kretinizem izginili, ko so prebivalci začeli zajemati pitno vodo izdragih studencev. Posebno interesantni so bili oni slučaji, ko je cela garnizija vojakov, ki je bila premeščena v drag kraj, naenkrat obolela na krofih. Takih slučajev je bilo že mnogo. Zgodilo se je že, da je 80 odstotkov vseh vojakov v takem slučaju obolelo na krofih.
Nad vse zanimive so dalje n. pr. razmere v neki švicarski vasi, kjer so prebivalci gornje vasi u-porabljali nov studenec za pitno vodo in je na mlajšem rodu kmalu ponehala gušavost. Prebivalci spadnje vasi pa so pili še zmerom vodo iz starega studenca: pošiljali so v šolo krofaste otroke in bilo je med otroci tudi mnogo kreti-nov.
Švicarski raziskovalec dr. Eu-gen Bircher v Aaravu se je tudi s poizkusi na živalih prepričal, da ima voda iz gotovih krajev ta učinek. Naročil si je podgane iz Be-rolina, kjer so krofi jako redki. Tri do šest mesecev so dobivale njegove podgane vodo izključno iz takih krajev, kjer je mnogo krofov. Z absolutno gotovstjo so dobile podgane krofe. In preiskava je dognala, da so nastopile tudi kretinske izprememfte.
Kako je to, da ustvarja voda krofe in kretinizem, o tem si do sedaj znanost še ni na jasnem. Gotovo je, da morajo biti v gotovih vodah neke posebne snovi ki, tako škodljivo učinkujejo.
Pa že samo spoznanje dejstva, da ustvarjajo gotove vode krofe in kretinizem, je dragoceno. Res je, da se ljudjem, ki trpijo že iz otroških let na pomanjkanju jabolčne žleze, ki so že z mladih nog kreteni, ne da več mnogo pomagati. Toda ubranimo se lahko pred krofi in kretinizmom s tem, da vode, ki je sumljiva, ne uporabljamo za pitno vodo, temveč si oskrbimo drago, zdravo vodo. Tako si n. pr. v Ruperswillu v Švici, kjer so imeli zmerom posebno mnogo krofastih ljudi in kretenov, oskrbeli naenkrat vodo iz čisto dragega studenca nego so jo
dobivali prej. In res je bil uspeh naravnost sijajen. Leta 1885. je bilo tamkaj še 59 odstotkov krofastih šolarjev, leta 1907. pa samo še 2.5 odstatkov.
Tudi s filtriranjem vode — četudi ne zmerom — in s prekuha-njem vode se uničijo, njene, krof povzročujoče lastnosti. Od tega prihaja, da so otroci bogatih ljudi v Švici, ker popijejo več mleka, čaja ali kave namesto vode, mnogo manj krofasta nego pa o-troci ubogih starišev.
Iz zgodovine Maroka.
Leta 1575 je prevzel eden in dvajset let stari Sebastian Portugalski vlado, katero je do tega časa izvajal pod nadzorstvom svojega strica, ki je bil njegov varuh. Portugalska je bila v oni dobi na vrhuncu svoje slave. Y Maroku je poleg^Arzile v Atlantiku gospodovala še mald Tangerjem v Gibral-ta-rski morski ožini.
Sebastian, kot sanjač, je poznal le en cilj: s križarsko vojno je hotel osvoboditi severno Afriko Arabcev. Po upadu leta 1574, je kmalu našel priliko, da’je Mavre napadel znova. Me-d sultanom Abdul Malikom in njego-vim netja-kom Mulej Mebemedom je nastal prepir radi prestolonasledništva Mulej Mehemed, katerega je porazila sultanova vojska v mnogih bitkah, je pribežal s svojimi privrženci v Tánger. Tam je pridobil poveljnika trdnjave z raznimi obljubami za svoje načrte. Obljubil je obširna zemljišča in drage -koncesije, ako mu pomaga, da bodo prodrli njegovi načrti. Sebastian je vabljivim obljubam pritrdil in je v Lisabonu sklenil zvezo s pretendentom Mulej Meheme-dom, ki je prišel osebno v Lisa-bon. Tudi v inozemstvu se je trudil, da dobi čet za novo križarsko vojno proti Mavrom.
Ker je papež Gregor XIII. blagoslovil kralja in mu poslal 600 irskih strelcev, so tudi drage dežele podpirale načrt Sebastiana. Španija je poslala 1000 mož pehote, Viljem Nasauski je pori poveljstvom grofa Talberga poslal 3000 nemških najemnikov, ki so bili izkušeni vojaki. Vsled pomoči od zunaj je štela križarska vojna 16.000 pehote, 1500 konjenikov in imela je dvanajst lahkih poljskih topov.
Ker se je pa po Evropi raznesla vest, da je sultan Abdul Malik zbral 50.000 mož broječo vojsko, v kateri je bilo nad polovico dobro oborožene in izvežbane konjiče, so prihajala od vseh strani svarila proti nameravani pustolovščini. Sebastianu so svetovali, naj nikar ne prične vojne In naj čaka, da mu še drugi vladarji pošljejo pomožne čete. Ali sanjač Sebastian je bil gluh za taka svarila. Dne 7. julija 1578 so v Tangerju izkrcali portugalsko vojsko, ki je pričela takoj marširati proti Fezu, glavnemu mestu maročanskega sultanata.
Pri El-Ksar-el-Kbiru, dvajset milj od Tangerja sta sovražni vojski zadeli draga ob drago. Grof Talberg je z nemškimi najemniki prvi naskočil sovražne vrste. Napad je zvršil tako spretno, da je razbil ¡središče mavriške vojske. Ali Sebastian, ki je bil le sanjač in ne vojskovodja, ni znal izrabiti te ugodne prilike. Svest si zmage, ni pazil na varstvo svojih kril, marveč je svojo glavno silo nagnal v središče, katerega so nemški najemniki razpršili na vse strani. Y tem trenotkn je pa sultan napadel s konjenico oslabljena krila in ju pogazil v prvem navalu. Bitka za Portugalce je bila izgubljena. Nastalo je strašno morjenje in klanje. Boril se je mož proti možu. Med padlimi sta bila kraljevski sanjač Sebastián in grof Talberg.
Ta poraz je za vselej uničil moč Portugalske kot velesila. Sanje kralja, ki je s križarsko vojno hotel podvreči mohamedanske Mavre, so bile proč. Na bojnem polju pri El-Ksaru pa trohne kosti vojakov, ki so se dali zapeljati z obljubami o vsakevrstnem in bogatem plenu, da so šli vagat svoje življenje v neznano deželo in za tuje interese.
Zgodovina pustolovščin, katere so vprizorili evropejski vladarji iz slavohlepja in plenaželjnosti, vsebuje mnogo listov, ki nam pripovedujejo o žalostnem koncu, ki so ga vzeli taki in slični roparski pohodi v srednjem veku, pa tudi v novem in sedanjem.
Gibanje za osemurni delavnik v Angliji. Parlamentarni odsek strokovne komisije je sklenil, da se po državi uvede propaganda za zakonito uvedbo osemurnega delavnika-. Pripravljajo se mogoč’ ne delavske manifestacije, med dragim v Nevcastlu, Manchestra, Liverpolu, Pristolu Leedsu, Glas-gowu in Birminghamu, ki jih zaključi velikanska demonstracija v Londonu.
IVANHOE.
Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
“Jaz”, je odgovoril Mlinar. “Videl sem ga v grajski kleti. — Prisegal je pri vseh svetnikih v koledarju, da mora pokusiti vino Bois-Guilberta.”
“Da bi ga bili ti svetniki le o pravem času spodili iz kleti, da ga niso pokopale grajske podrtine! — Mlinar, proč! — Vzemi' s seboj nekaj mož in išči ga. — Izlivaj vodo iz jarka na razbeljeno grob ljo. — Preje bodemo odstranili kamen za kamnom, kakor da izgubim vrlega meniha! ’5 “Mi pa moramo na delo”, je nadaljeval Cedrik. “Kakor hitro se bo raznesla vest o našem drznem napadu, bodo za nami zavezniki de Bracija, Malvoizina in Front de Boeufa. — Mi moramo hitro zapustiti to okolico.”
“Plemeniti Cedrik,” je pristavil iii se obrnil proti njemu. Plen je razdeljen v dva dela. Izberi poljubno, da boš nagradil svoje ljudi, ki so nam pomagali.”
“Moj vrli prijatelj!” je odgo voril Cedrik,” moje srce teži bol Plemeniti Atelstan j.e preminul zadnji potomec svetnikom pro glašenega Beihtingera! Ž njim so umrle nade, ki ne bodo nikdar o živele! — Z njegovo krvjo je umrla iskra, katere ne oživi noben člo veški dihlej. Moji ljudje le čakajo na moj povratek, da spremijo nje govo truplo k zadnjemu počitku Gospica Rovena želi vrniti se Rotherwood. To se pa lahko zvrši le pod dobrim varstvom. Odstra nil bi se bil že zdavnej in se nisem zakasnil zavoljo plena. Nobeden mojih se ne bo dotaknil košeeka — 'Ostal sem, da izrečem mojim hrabrim osvobojencem svojo zahvalo za življenje in rešeno čast.
“Ne tako,” je odgovoril Lok slej. “Zvršili smo komaj polovico -dela. — Vzemi od plena za svoje podložnike in sosede.”
• “Bogat sem in lahko jih nagra dim,” je odgovoril Cedrik.
“Nekateri so bili tako pametni da so si sami priskrbeli nagrado,’ je segel vmes Vamba. “Vsi nima jo na glavi čepico blazneža.” “Naj bo tako,” je dejal Lok slej. “Naši zakoni se tičejb le nas.
“Ah, ti vbogi malopridnež,” je rekel Cedrik, obmivši se in objem-ši Vambo. “Kako naj pa tebe na gradim? Tebe, ki se nisi bal ve rig in smrti, da si osvobodil me ne?! — Vsi so me zapustili, le ti si mi ostal zvest!”
Solza j-e zaiskrila v očesu pre prostega tana, ko j-e tako govoril ■— znamenje čutstva, kakeršnega ni izvabila smrt Atelstana. V in-stiktivnem žrtvovanju svojega služabnika je bilo nekaj, kar ga je bolj genilo kot najvešja žalost “Ne^tako,” je rekel Vamba in se oprostil njegovih rok, “ako me hočete plačati z vodo iz oči, tedaj bi moral plakati z vami. To se pa ne strinja z mojim poklicem. Stric, ako me hočete razveseliti tedaj odpustite, mojemu tovarišu Gurtu, ki je za teden dni všel iz vaše službe, da je služil vašemu sinu. ’ ’
“Njemu naj odpustim?” je za klical Cedrik. “Odpustil mu bom polega bom še nagradil. Poklekni Gurt.”
Prašičji pastir je ležal v trenot-ku na kolenih.
“Ti nisi več hlapec in tlačan,’ je govoril Cedrik -dotaknivši se ga s palico. “Svoboden mož si vsepovsod — v mestu, gozdu in na polju. Podelim ti aker sveta na mojem posestvu Valburghamu v mo.iem imenu in imenu svojcev za večno. Božja jeza naj zadene onega, ki bi se temu protivil. ’ ’
Ne kot tlačan, marveč kot svoboden kmet je vstal Gurt in od veselja poskočil.
“Pripeljite kovača in dajte mi pilo,” je zaklical Gurt, “da odstranim obroč raz vrat svobodnega moža! O plemeniti gospod!_ moja moč se je- podvojila in vsik-dar se bom bojeval za vas. Moje možgane bo polnil duh svobode. — Postal sem -drug človek zase in svojo okolico. Ha, Koder!” je nadaljeval in zvesta -žival je skočila mahaje z repom proti njemu, ko je opazila, da je gospodar dobre volje, “ali še poznaš svojega gospodarja?”
Začul je peket konjskih kopit, in gospi-ea Rovena je prijezdila v spremstvu jezdecev, katerim je sledilo majhno krdelo pehote. Vojaki so udarjali z orožjem ob orožje in s tem izražali svoje veselje, da so zopet svobodni.
Gospica, oblečena v dragoceno obleko in sedečai na rjavem, čil-em konjiču, se je zopet obnašala veli-častveno. Le bledica na njenem obrazu je govorila o prestanem trpljenju. Raz lepo čelo je žarek nade pregnal lahek oblaček skrbi, ker je doznala, da je Ivanlhoe re-
šen, Atelstan pa mrtev. Prvi dogodek je polnil njeno dušo z veseljem, da si se druzega ni veselila. Vendar je pa oprostljivo in naravno, ako je občutila zavest, da je za vedno rešena nadležnega snubača.
Ko je Rovena jezdila proti prestolu, na katerem je -sedel Lokslej, je vodja izobčencev hitro vstal s svojim spremstvom, da jo pozdravi. Priklonila se je tako globoko in -pri em zardela, da so -se njeni -dolgi lasje pomešali z grivo plemenitega vranca, na kar je svojo zahvalo izrekla v gladki besedi.
Bog naj blagoslovi vas plemenite osvobodence!” je končavala svoj govor, “in naj vas nagradi za delo-, ki ste ga zvršili za osvoboditev tlačenih in zatiranih! — Če bo kdo med vami kdaj občutil glad — ima Rovena kruh; ako žejo — ima Roveno vino in rjavo pivo; če vas bodo pregnali o,d tukaj Normani, tedaj ima Rovena prostrane šume, v katerih bodete lovili divjačino, ne da bi se vam bilo treba bati, da vas bodo preganjali logarji.”
‘Gospica, hvala vam”, je odgovoril Lokslej; “sprejmite hvalo od mene in mojih tovarišev! Naj večje plačilo pa tvori za nas, da smo rešili vas. Mi, gozdarji zvrši mo marsikatero pustolovščino, vaša rešitev naj pa zbriše naše grehe in naj velja za storjeno pokoro.
Ko se je Rovena obrnila, je zapazila ujetega de Bracya. Stal je pod hrastom s sklonjeno glavo in zamišljen. Rovena je upala, da bo jezdila mimo njega, ne da bi jo on opazil.
V istem trenutku je pa dvignil glavo in jo zagledal. Rdečica sramote se je razlila preko njegovega obraza. Stal je neodločen — na-krat je pa stopil naprej, prijel konja zal uzdo in vpognil koleno.
“Ali hoče gospica Rovena podariti ujetemu vitezu onečaščenemu bojevniku le en pogled?”
“Pri podjetjih vaše vrste go-spod vitez”, je odgovorila Rove na, “je pravo onečaščenje v tem ako pustolovščina posreči. V po nesrečbi pustolovščine pa ne vi dim onečaščenjia. ’ ’
“Zmaga naj omili srce”, je pričel zopet de Bracy. “Povejte, da gosnica Rovena razume odpustiti sirovo dejanje, katerega je rodila plamteča strast, pa se bo kmalu prepričala, da zna de Bracy služiti tudi plemenito.”
“Gospod vitez! Odpuščam vam kot kristjanka”, je odgovorila Rovena.
“Kar ne pomeni prav nič!" je pripomnil Vaimba.
“Nikdar”, je nadaljevala Rovena, “pa ne morem odpustiti nesrečo in bedo, kateri je pro-vzročilo vaše blazno dejanje”..
“Izpusti uzdo”, je dejal Cedrik in stopil bliže. “Pri solncu nad našimi glavami, ako bi ne bila sra-mota, pritrdil bi vas s kopjem k tlom. — Ali de Bracy, bodi uver-jen, da mi boš za svoje sirovo in nečastno -dejanje, še dajal odgovor. ’ ’
“Groziti jetniku je igračica!” je odgovoril de Bracy. “Ali kedaj se je Saksonec obnašal dostojno?”
Na to je izpustil uzdo in se umaknil.
Cedrik ni pozabil, predno se je ločil, izreči črnemu vitezu svojo zahvalo in povabiti ga v Rother-\vood.
“Vem”, je dejal Cedrik, “da potujoči vitezi stavijo srečo na svojo sulico in ne skrbijo za deželo in posestvo. Ali sreča v boju je opo-točna in najboljšemu bojevniku je včasi dobrodošel dom. Ti, plemeniti vitez si izvojeval svoj dom v dvoranah na Rotherwoodu. Cedrik je bogat, da lahko izravna krivico usode in vse kar ima, pripada njegovemu osvoboditelju. — Radi tega! pridite v Rothervvood! — Pa n-e kot gost — marveč, kot sin ali brat!”
“Cedrik me je že obogatel”, je odgovoril vitez. “Naučil me je ceniti saksonske vrline in čednosti. Pogumni Saksonec! Prišel bom v Rotherwood, pa še kmalu. Zdaj me pa važna opravila zadržujejo. Če bom pa tje prišel, vas bom pa prosil za dar, ki bo vašo velikodušnost podvrgel tudi skušnji.”
“Vaša prošnja je uslišana, še predno je bila izgovorjena”, je rekel Cedrik in udaril v desnico viteza, ki je bila v težki jekleni rokavici. “Uslišana je, pa če gre polovico mojega premoženja.”
“Ne -delaj tako hitro obljub’’,ga je posvaril črni vitez. “Vendar pa upam, da boš uslišal mojo prošnjo. Srečno!”
“Še to vam povem”, je pričel Cedrik, “da bom ob času mrliške slavnosti za Atelstanom bival v njegovem gradu Coningsburghu, ki je vsem odprt, ki se hočejo udeležiti mrliške pojedine. Nikdar pa ne bodo vrata zaprta onemu — tako govorim v imenu E^dite, njegove maitere — ki se je tako pogumno. če tudi brezvspešno boril, da bi Atelstana rešil normanskih ve-
rig in ga obvaroval pred norman-skimi meči.”
“In pojedina bo fina”, je segel vmes Vamba. “Škoda, da plemeniti Atelstan ne more biti navzoč in se gostiti pri svoji mrliški pojedini.”
Tiho”, je rekel Cedrik, ki je vspričo neumestnega dovtipa vseeno brzdal svojo jezo radi zaslug, katere si je pridobil suženj pri osvoboditvi. Na to sta se on in gospica Rovena poslovila od črnega viteza in odjezdila po gozdnem potu.
Komaj sta odjezdila, se je prikazal v gozdni gošči dolg sprevod, ki je krenil isto pot, katero je iz brala Rovena s svojim spremstvom. Nosilnico, na kateri je ležal mrtvi Atelstan, so spremljali menihi iz bližnega samostana, ker so pričakovali od Cedrika bogato nagrado.
Svete pesni so odmevale v gozdni tihoti, ko so počasi in svečano sledili nosilnici, katero so nosili štirje podložniki, da polože Atel stana v rake v Hengista, katerega je bil potomec.
Ko se je sprevod z mrličem zgubil v daljavi, so izobčenci še le pričeli z delitvijo plena.
‘Pogumni vitez”, je nagovoril Lokslej črnega viteza, “brez vaših pogumnih misli in vaše krepke roke, bi se nam bilo- naše podjetje izjalovilo. — Ako želite, izberite iz plena, kar smatrate, da je naj-dostojnejše, da vais spominja na dan zmage?”
“Jaz sprejmem ponudbo”, je odgovoril črni vitez” in prosim za dovoljenje, da smem poljubno raz polagati z jetnikom de Braoyem.’
“Vaš j^ in to je njegova sreča! je odgovoril Lokslej, -drugače v'
DOBRA ŽIVINA.
bi
pa trio o s kmalu krasil naj višji vrh -na hrastu, okoli njega bi pa viseli njegovi vojščaki. — Zdaj je pa vaš jetnik, če tudi bi bil umoril mojega očeta.”
“De Bracy”, je pričel črni vi tez. “svoboden si in pojdi svojo pot. On, katerega si jetnik, se no če zia preteklost nizko maščevati nad teboj. Ali v bodoče bodi opre zen. da ne doživiš kaj zlega.
De Bracy, še enkrat ponavljam, varuj se!”
De Bracy se je priklonil in je hotel oditi, ko mu je zasmeh izob čencev od vseh strani udaril na uho.
Takoj je ponosni vitez obstal prekrižal roki in se vzravnal in potem zaklical: “Tiho, tuleči psi ki lajate v jelena, ki se vam ne more postaviti v bran! De Bracy se posmehuje vašemu -zasmehu, kot bi odklonil vaši pohvalo. Vrni te se v svoje brloge in luknje izob čeni tatovi, pa molčite, ako kdo poleg vašega lisičjega brloga spre govori viteško besedo.”
Ako bi ne bil pravočasno Lok slej posegel vmes, bi bil de Bracy dobil za svoje izzivanje oblak stre lic. Tako je pa zasedel konja, ki so ga pripeljali iz hleva Front de Boeufa in je tvoril del bogatega plena, ter odjezdil v šumo, ne da bi se ga kdo dotaknil.
Zdaj je vodja izobčencev vzel rog in b-oga!t! pas, katera je dobil -pri streljanju za dobitke v Ashby in ju ponudil črnemu vitezu, rekoč: “Plemeniti vitez! Nikar ne odklonite navadnega rogu kot spomin na junaško delo. — Ako želite, da bi se za vas zvršilo kako delo, ali če pridete v gozdovih med Trentom in Treesom v zase do, kar se pogumnemu vitezu prav lahko pripeti, tedaj zatrobite tri besede in na pomoč vam bodo prišli pomočniki in osvobodite lji. Tako le: ua — sa — hoa!”
Na to je učil viteza,, da se je vitez naučil znamenja.
“Hvala, predrzni in pogumni osvobodenec!” je rekel črni vitez; “kje naj dobim boljšo pomoč kot pri tebi in tvojih tovariših.”
Zdaj je vitez zatrobil, da se je daleč po gozdu razlegalo dogovorjeno znamenje.
“Dobro in izvrstno je zatrobil,” je dejal Lokslej. “Naj se spremenim takoj v malopridneža, ako ne razumete tako dobro loviti divjačino, kot se znate vrlo bojevati. Tovariši zapomnite si te tri glasove. To je poziv viteza, ki ima ključavnico v sVo-jem grbu. Kdorkoli mu ne bo hitel na pomoč, do-tičnega bodemo bičali s struno z njegovega loka iz naših vrst.” “Živel naš vodja!” so zaklicali vsi v krdgu, “živel črni vitez! — Da bi le kmalu zahteval našo po-
v j )
moo.
Zdaj je pričel Lokslej deliti plen. Pri razdelitvi je postopal popolnoma nepristranski. Deseti del plena so odločili za cerkev in druge nabožne namene; drugi del je šel v skupno zakladnico; tretji del je šel za podporo vdov in sirot izobčencev, ki so padli v boju; za samce so pa dali čitatti maše. Drugo so pa razdelili po zaslugah in dostojanstvu.
Tlf«dalj «TinjeJ
Vsak farmar pazi, da mu gospodarstvo kar največ dobička -dona-ša. -Saj je gospodarstvo edini vir za farmarja, iz katerega črpa vse potrebno za se in svojo družino. Mnogim se pa pri vsej skrbi še lasttao delo ne izplačai.Fa-rma-r dobiva največ od živine. Gledati mora, da bo- i-m-el tako živino, pri kateri se ne bo zastonj trudil. Mnogo imamo goveje živine, ki se slabo redi in navadno le malo mleka daje. Dosti j-e prešičev, ki ne zaslužijo, da so v svinjaku.
Slovenski ameriški farmar je že mnogo čital o živini, ki jo redijo farmarji drugih narodnosti. Krave čiste rase, -dajo v Ameriki in Evropi od 1700 do 1900 galonov mleka na leto. S ponosom gleda vsak farmar tako živino v hlevu. Tudi slovenski farmar, ako hoče, da bo zanj mlekarstvo dobičkonosno, mora krave slabe pasme nadomestiti s kravami čistejše in popolnejše krvi. Vsak farmar se o resnici teh bese-d lahko prepriča s poskusi.
Ali s tem š-e ni rešeno vprašanje o živini, ki je za posamezne kraje bolj prikladna. Farmar redi živino radi dobička in ne za šport. Zategadelj mora rediti tudi živino, ki dano hrano najboljše porabi. Kedar farmar kupi živino iz drugih krajev, naj pazi, ako se mu živin-a tudi redi. V ta namen mora stehtati krmo in živino. Vzame naj sto funtov sena in koruze, ali pa druge krme. K temu je treba priračundti tudi svoje delo, ki ga ima z živino. Kedar je živina vse pov-ži-la, jo je treba stehtati. Ako se je tuja živina bolj zredila in dala več užitka, je boljša ko-t domača. Ako se na slabo redi, je pa znamenje, da - ji krma in kraj ne prijata in najbolje je, da jo farmar preda, da nima izgube. Kaj pomaga lepa živina čiste pasmi, če trikrat toliko poje kot domača, ne n-o-si pa nobenega dobička.
Tudi na vodi je ležeče! Ako je žival o-d mladega vajena prav bi' stre studenčjce, pa pride nakrat na mehko vodo, se jo prav lahko prime jetika. Še hujše pa je, če pride žival iz kraja mehke vode v kraj trde vo-de. V takem slučaju žival navadno zb-ol-i.
Vsaka žival potrebuje nekaj časa, -da se privadi zdrave vode, krme, podnebja, sploh novih razmer. Ako "H tem nekoliko upade, ni to -prav nič čudnega, če so pa mlade telice kljub skrbni postrežbi suhe. je to skoraj gotovo znamenje, da živina ni pripravna za tisti kraj. E,n -sam slučaj pa.ne sme nikdar odločati za splošno.
Kar velja za govejo živino, je merodajno za prašiče. Pri prašičih -dobre n asm e se pri isti krmi doseže še enkrat večja teža. Pravi farmar bo sam iskal prave poti s svojo tehtnico, ki ga ne more prevarati. Kjer je pri isti krmi največja teža, tista pasma je za farmarja v njegovem kraju najbolj priklad na in -dobičkonosna.
Po tem naj se ravna vsakdo, pa ne bo tožil, da ima izgubo v živinoreji.
bene seje z lordom Aldwynoin m skupnega mezunega urada.
2.	Sklicati je takoj nacionalno konferenco an,-peške rudarske federacije.
3.	K ministrskemu predsedniku naj gre denuta-cija,
4.	Železniške in transportne delavce je pozvati na skupno akcijo.
5.	Delavske zastopnike poživljamo, da prepreči j > vsako parlamentarno delo, dokler vlada našo zmerne zahtev® po zadostni mezdi ne uzakoni,-
6.	Delavski zastopniki naj vztrajajo pri pred let:i k: odpravlja rudniške regalije. da s tem prinese olajšanje p: -mcgovni i”dust-riji.
V dveh krajih Staffordshire in Lancaslrrt. so mezdni uradi dnlo-čili minimalno mezdo, ki je višja kakor 5 šilingov.
— Naraščanje ženskega dela.
če zahtemmo prav:ce za žene, te-dan ne smemo prezreti, da ne moremo nikdar dovolj glasno in do-volj pogostno naglašati, da pomagajo izdelovati danes žene velik del hlagi in pomno/cvati bo-gatstvo družbe. Ako pogledamo le najnovejše številke iz Nemčije, te>-daj vidimo ogromno naraščanje ženskega pridobitnega dela. Leta 1885 je p rišlo na 100 pri bolniških blagajnam zavarovanih mož 22.2 odstotkov' žen, 1906 pa 34.4 in 19-10 že 3S.8 odstotkov Ta odstotek je seveda v različsih zveznih državah ra ličen. Ta'« o je prišlo v Berlinu na 100 mož 62.4 odstotkov7 žen, na Saškem 55.1, na Baden skem 53.9. V poljedelski vzhod-nji Pru«lu je prišlo 27 odstotkov žen na 100 m-ož, na zahodnem Pruskem 21.0 oMotkov in na Poz-nanjskom 20.5 Če pomislimo, da to bolniško zavarovanje ne obscza poljedelskih delavk, služkinj in d-omačih delavk, tedaj moramo priznati, da je velik del družabnega dela Žens • > delo in nihče, ki je razsoden, ne Lo mogel trditi, da te Sene ne morejo -zahtevati tistih pravic, kak >r možje, zakaj enakim, dolžnostim gredo enake pravice.
raj gotovo Lollius. V sredi gostilniškega poslopja je stalo ognjišče z veliko odprtino, v kateri je gorelo oglje. Na spredni strani o-gnjišča so našli 15 vrčev iz stekla, gline, cina in brona. V bližini ognjišča je bila kaseta z zlatim in srebrnim denarjem. Najbrže je bil ta denar izkupiček onega dneva, ko je Vezuv zasul mesto-.
n
— Pogumen raziskovalec. Vodja opateovališča na Vezuvu, prof. Maliadra, se je spustil v četrtek s svojim služabnikom po žic.i 100 metrov globoko v Vezuvo žrelo. Prišel je do roba neke skale, pod 'katero zija silen prepad, ki je napolnjen s črno paro. Vzlic ostremu izpuhtevalnju fumarolov je izvršil prio-fesor Maliadra zanimive študije in zmeril toplino. Izhod je bil pa zelo težaven. Rabil je dve uri, predno je prišel 'zc-p-et n-a vrh.
Zmes.
—	Pizanski stolp. Takoj ko se je izrašil sv. Marka stolp v Benetkah, je italijanska vlada poverila posebni komisiji nalogo, da preišče stanje visečega stolpa v Pizi. Komisija je dognala, da se je stolp od 1. 1817 nagnil za 5 in pol milimetra na meter višine. Vzrok, da se stolp nagiba ni v tem, da se u-daja temelj; podzemeljski viri odjedajo zemljo okolo temelja in so največja nevarnost za stabilnost stolpa. Tudi potres 1. 1846 je po mnenju komisije močno nagnil stolp. Neposredne nevarnosti, da bi se stolp -zrušil ni, vendar pa komisija priporoča, da se stolp vsaka štiri leta natanko preišče in da se zamaše izvirki, ki zpodjeda-jo temelj.
—	Minimalna mezda. Angleški zakon o minimalni mezdi d
da morajo razsodišča postavili minimalno mezdo za posamezne revirje. Ako se delavci in podjetniki ne morejo zediniti, tedaj določi minimalno mezdo predsednik razsodišča. Komisija za južni Wa-leis se ni mogla zediniti o minimalni mezdi, zato je njen predsednik lord Aldwyn odločil, da naj znaša minimalna mezda iza južnovaleški revir 4 šilinge 3 pence. Ta, od predsednika določena mezda, torej ne dosega mezde, ki jo zahtevajo rudarji, namreč 5 šilingov. S tem so se obnovile prehšne prepor-ne točke v premogovni in mstriji. Kaj bodo ukrenili rudarji, o tem še ni nič znanega. V s- .ji. ki jo je imel eksekutivni odbor južnova-leške rudarske federacije v Cardiffu, je predlagal br. Stanton sledečo resolucijo:
1. 'Svetujemo konferenci južno-valiških radarjev, ki bo zborovala v soboto, da se ne udehže no-
KJE JE moj brat Joe Ocepek. Pred nekaj časom je bival v Bear Creek, Mont. Kdorkoli ve za njegovo bivališče, naj ga naznani zdolaj podpisanemu: Tone Ocepek,
279 Theo-dor St. Detroit;, Micb.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
26fl S. Lavvndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35
$20.50
$41.00
.K.
.K.
.K.
50
100
200
500
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND, OHIO.
$102.50 ...................K.
$204.50 ...................K.	1000
1020.00 ...................K.	5000
— Ukročen junak.. Iz Dubrovnika poročajo : V pon-deljek je pri' šel na poštni urad lajtnant Hirn-schaller in zahteval od uradnika, pri katerem je imel ravno tovarnar Čebokli opraviti, naj prej reši njegovo zadevo. Čebokli je re kel lajtnantu, naj vendar počaka, da je on bil prvi, torej mora uradnik tudi njega najprej odpraviti. Glospod lajtnaneek zavrne Čeboklija in mu pravi, da naj govori s fijakerji, ne pa z njim, oficirjem. Čebokli meni na to. d% ni oficir prav nič v-eč vreden kakor civilist, in da znajo fijakerji že lepo v vrsti nočakati. saimo lajtnant hoče imeti posebnosti. Oficir se je na to zadrl nad Čeboklijem: “Bedasti pes!” Na ta prijazni nagovor je oderovoril Čebokli s krepko zaušnico. Lajtnant je potegnil sabljo. Čebokli mu jo izpuli iz rok. zlomi in vrže kio-sce pred jezikavega junaka. Kaj je potem storil lajtnant, ali je pobral zlomljeno sabljo in jo nesel domov, ali jo dal v popravilo, ali jo je pustil na plošti in_ tekel domov brez sablje, to ni znano. Ali dubrovniškim prebivalcem je bilo Čeboklij-evo dejanje tako všeč, da so mu naknadno priredili navdušene ovacije. Civilisti imajo tudi- včasih korajžo, čeprav ne nosijo bridke sablje.
Največji parnik. V četrtek so s sijajnim slavljena spustili v Hamburgu v morje največji parnik na vsem svetu. Imenuje -se “Imperator.” Komaj 7 tednov je minilo, odkar se je potopil “Titanic”, ki je bil poleg “Olympica” največjia ladja na svetu, in že bo splavala po morju mnogo večja ladja, ki bo prekašala vse, kar so še kdaj gradili po ladjedelnicah. “Imperator” je lastnina Hamburg-Amerika-Linie. Z novim parnikom bo dobila Nemčija zopet prvenstvo na morju, katero so ji v zadnjih letih odvzeli Angleži. Novi parnik je dolg 268 metrov, 31 metrov širok in visok 63 in pol metrov. Parnik tehta skoraj 44 miljonov kilogramov. “Imperator” bo imel 1100 oseb v službi, potnikov bo lahko -sprejel 4000. Štiritisoč oseb, to je že prebivalstvo majhnega mesta. Oni notniki, ki imajo kaj pod palcem, bodo na parniku lahko uporabljali kopališče, telovadnice, gledališče, poslušali bodo koncerte. Na parniku bo izhajal tudi vsak dan časopis, ki ho prinašal najno-vejše vesti. V aprilu ali imajn prihodnjega leta bo nastopil parnik svojo prvo vožnjo iz Hamburga v New York.
— Nove izkopine v Pompejih.
Profesor Spinazzola je v zadnjem času uspešno nadaljeval s svojim delom pri raziskavanju za ostanki od Vezuva pred skoro dva tisoč leti razdejanega mesta Pompeji. Izkopal je starorimsko gostilno, Lastnik te gostilne se je pisal sko-
S temi cenami vsi stroški.
so vraeunjem
PRODAJAMO ŠIFKARTE. MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue IsIand Av., Chicago III.
Štiri in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. Nekateri živijo v drugih državah, zopet drugi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke, ker je ena največjih in najvarnejših bank v Ameriki. Z enim dolarjem lahko začnete vlagati in vloga vam bo nosila štiri od sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St.
cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko najamete hranilni predal (box) iz Armorje-vega jekla, v katerem so vaši privatni papirji, vrednosti varni pred ognjem, tatovi, vlomilci in d.rhalskimi napadi. Vabimo Vas, da si ogledate hranilne predale med uradnimi urami.
VSA TISKARSKA DELA
Izvršuje točno v vseh jezikih
Jugoslovanska zadružna Tiskarna
naslov: CO-OPERATIVE PRINTERY
1830 So. Centre Ave., Chicago, 111.
Tiskovine za društva, pismen papir, kuverte, vstopnice, programi, pozivi, letaki, potrdila, pravila, članske knjižice, vižitnice itd., se izvršujejo hitro in solidno.
Pri vnanjih naročilih naj se vedno
navede kakovost tiskovin, da vemo poročati ceno. Uprašajte vedno preje za cene predno naročate drugje. Naše cene so zmerne.

EMIL BACHMAN, 1719 Se. Center Ave., Chicago, 111. j
Največja slovanska tvernica za ZASTAVE, REG ALIJE, ENAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite pe naš veliki cenik ki je tiskan v vseh elevanskik jezikih in kateremu se priležena zahvalna pisma od '<| poznanih društev.
Lastnik je redom Čeh, piše slovenski
F! in hrvateki in je član S. N. P. J., odkar k se je ustanovila.
mm*

~ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE '
:
f
f
V
f
T
f
t
V
f
Narodna Tiskarna
2146*50 Blue Island Jtve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, C-eškem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	;:
I
.e. .e. A A A. A. A. a®. A. A. A. .T. Aa ... ... .O. A .e. .4.. Jh.
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,GOO.000.00
Hraneaje in splošni bančni peall.	Posojila na žemljišč« in drag»
SS. cest« in St. Clair Ave.	Huron Road In Prospect Ave.
Superior Are. in Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Plačemo 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Ter prodajam« par-» brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorekih črt.
Žolizno Vaj«ga znanstva.
Jno. M. Gundrj, preds. Harley B. Gibbs, podprede. H. W. King, podpreda. J. Horaee Jo-nee, blagajnik. Walter S. BowleT, tajnik in blag.
L. C. Kellie in Goorg« T. Schulze, pomožna cashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Ce. 2616 S. Lawndale Aie. Chicago, minois