pavšalni Iranko v državi sms. 44. štev. Izhaja razen nedelj in praznikov vsali dan ob 10. url dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, F» HK-iSkar.eka ulica št. 6/1.. Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm * 55 mm po K 1*50. Uradui razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. V Llubllanl, v četrtek 24. februarla 1921, feiesito jugosEov. cfialno - cemoktaticne stranke. Posamezna itav. 1 K. Leto V. Telefonska tt 312. N ar odn ina : Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo e*« 240. z» pol ets K 120, ra tetri «lo K 60, za mesec K 20. £a Nemčijo celo leto K 312, ca ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za ital so poštnine proste. Opravništvo e * L.ubljani PraDČiškiinaUa utica -»t.8'1., Učiteljska tiskarna. Dogodki na vzhodu. LDU. Lonci c iv, 23. febr. »Daily Chronicle« poroča iz Rige, da je sov-jetska vlada pooblastila Krasina, da podpiše angleško-rusko trgovinsko liogodbo. . LDU. London, 23. febr. Vladi v Pekingu in Moskvi sta podpisali vo-- jaško obrambno konvencijo. , - # , LDU. Pariz, 22. febr. V »Journalu« razpravlja Lev Tolstoj o nevarnosti, kj Preti Evropi od boljševizma. Po njegovem mnenju se ne more dvo-Jniti o tem. da pripravlja sovjetska vlada za pomlad obsežno ofenzivo. .Sovjeti so prisiljeni, da se bore brez prestanita, ker bi sicer njihova moč ne trajala dolgo. Le s tem, da se rdeče armade nepretrgoma bojujejo m ostajajo podložne skrajni disciplini, si more sovjetska vlada ohraniti pokorščino. Na zapadni fronti je osredotočenih 70.000 mož. na Kavkazu tudi kakih 70.000. a med Petrogra-dtm in Moskvo stoji okoli 50 divizij. Tolstoj meni. da bodo rdeče čete v prihodnjih mesecih napadle Poljsko, morda tudi Romunijo ih da bi delala . sovjetska vlada v slučaju uspeha na eve/o z Nemčijo in Jugoslavijo. Zato Tolstoj zapadne vlade opozarja, naj Pieprečijo nevarnost, dokler je še čas. . '■; • . * } ■: .. .. * e O velikem političnem pomenu . - trgovske pogodbe med . Anglijo in Rusijo smo pisali že včeraj. Trgovske pogodbe so vedno posledica že--a, ije po mirnih odnošajih med država- . mi, ki take pogodbe' sklepajo. Ce pride torej do podpisa trgovske pogodbe med Anglijo in Rusi. potem moramo tolmačiti to okolnost tako, tla se Angleži ne uameravajo udeleževati nikakih pustolovščin proti Rusiji. Ta odurni posel milostno prepuščajo Francozom in tistim bedakom. ki hočejo vleči kostanj iz ognja Francoze. Vrlo zanimiva pa je tudi zadnja v’est, kjer opisuje gospod Tolstoj ve-pansko nevarnost, ki preti Evropi Rusije Ime Tolstoj uživa v svetu velik renome; ampak nevredni potomec slavnega romanopisca bo s svo- jimi izjavami staro slavo imena Tolstoj kmalu otemnil. Tolstojeva izjava nam jasno ka2e zvito in prekanjeno francosko diplomatsko metodo, kako bi ti gospodje rodi navdušili evropski svet za vojsko zn njihove izgubljene milijarde. Očrniti jc treba sovražnika, kar. se da, ometavati ga je treba z blatom in polivati z gnojnico, petem se že razburijo duhovi. In kadar so dulio-vi dovolj razburjeni, se prične sveli-ka akcija«.... k: V Jugoslaviji opažamo še drugo metodo. Francozje dobro vedo, da mi ne stojimo v posebno dobrih odnošajih z Bolgari. To okolnost je treba seveda izkoristiti. Kako so jo izkoristili? V italijanskih Ustih so d?!! razglasiti — seveda so ti listi dobili za to mastne solde. — da je sklenjena nted Francozi in Bolgari zveza proti Rusom. To je seveda debela laž. Pa nič ne de; laž sem, laž tja, če le doseže svoj namen. Kalkulacija je sle-' deča: Če bodo jugoslovanske prismode nasedle tej laži in iz strahu pred Bolgari mobilizirali, potem ne bo težko njihovih divizij pognati tja, kamor hočejo Francozje... O kaki colgarski »nevarnosti« za nas v resnici seveda ni govora! Danes vsaj ne! — Pa to še ni vse. Gospodje v Pa-nzu vedo prav dobro, da živimo mi tudi z Mažari, v * prisrčnem prija---tcijstvu«. - Zato so:dali. preko svoje misije, katero vzdržujejo v Pešti, razglasiti vernemu svetu, da sc tudi Mažarska oborožuje. Seveda proti »toljševikom«, To besedo so pa znali tako spretno »opisati«, da mora vsak domnevati, da mislijo Ogri pod besedo sboljševiki« na Jugoslovane! Da bi se zdela ta časnikarska vest še verjetnejša, zato so jo dali poleg vsega še konfisdrali. Seveda potem, ko jo je žc cel svet bral... Torej Jugoslovani, ali se boste mobilizirali? Ciroze vam Bolgari, groze vam Ogri. . Namreč od Francozov na steno naslikani Bolgari in Ogri... Neverjetno, a resnično pa je. da takim vestem nasedajo tudi jugoslovanski listi! Je sicer nekaj častnih izjem, a malo jih je! in z odposlanci zemljoradnikov na diugi strani. Obravnavali so vse zahteve; ki jih obsega 22 točk, predlo-ženilj pd.zemljoradničkega kluba. — O. Pašič je zahteve po večini v načelu odobril in obljubil, da jih bo na novo stiliziral. Novo stiliztcijo bodo zernljoradniki predložili svojemu klubu v ponovno izjavo. Radikalci in demokrati bodo imeli jutri sejo svojih klubov, kjer bodo razpravljali o zahtevah zehiljoradničkega kluba. LDU, Beograd, 23. febr.- Včeraj popoldne se je vršila konferenca rred ministrskim predsednikom Pa-Šičem, Davidovičem in. delegati zem-Ijoradničkega kluba. Na tej konferenci se je razpravljalo o 22 točkah. ki jih zahtevajo zernljoradniki, da se jim priznajo. Olede zemljoradničke zaftteve o profesionalnem predstavništvu, kakor tudi glede zahtev 0 vezanih mandatih in o socijalizaciji velepodjetij, ni prišlo do sporazuma. Pogajanja med Turki in samostojnimi kmeti z ene in med vlado z druge strani se vlečejo že tedne in mesece, pa brez rezultata. Previdni so eni ih drugi. Turki in kmetje dobro vedo; da brez njih vlada nima večine za sprejem ustave, zato puste vlado v negotovosti, da morejo na tn način priti do kolikor mogoče velikih koncesij. Prav imajo. Tiskovna svoboda in ustava. LDU. Belgrad, 22. febr. Na jutrišnji seji ustavnega odseka, bodo začeli pretresati člen 14, ki.se tiče svobode tiska. Nato se sestanejo, odposlanci strank,; da se sporazumejo o členu 15, ki govori o pravu združevanja, in o Členu 16.'kf še nanaSa na osnovni pouk~ LDU. Beograd, 23. febr. Današnjo sejo ustavnega odseka je otvoril predsednik dr. Momčilo Ninčič_ ob 9.30. Glasovanje o trinajstem členu se je odgodilo. Socialni demokrat Divac je predlagal izenačenje polo--žaja nezakonskih otrok z zakonskimi. Zemljoradnik dr. Vošnjak je za svobodo prepričanja. Republikanec Gjonovič je znliteVal popotno svobodo trska. Clanv JUgoslovenskega klu-j Sa dr: A^te^Duiibic jfe zahteval, naj se v primeru'delne mobilizacije lie' j vpelje cenzura. in zahteval, da se z zakonom prepreči, da se ne bi mla- dina pohujševala s slabim čtivom. — Dr. Tomljenovič je predlagal svobodo tiska in naj se za dobo. dokler se država še ne uredi, uveljavijo prehodne naredbe. Radikalec dr. Živko Jovanovič in komunist dr. Sima Markovič' sta izjavila, da sta zoper vsako, posebno politično cenzuro. — Ko je tudi pravosodni minister Gju-ričič povedal svoje mnenje, je bil člen 14. sprejet na predlog dr. Tom-. Ijenoviča. /, • Razprave o tiskovni svobodi so danes, dokler vlada absolutizem, popolnoma odveč. Mi smo prepričani, da bo obstajala vsa naša tiskovna svoboda še dolgo časa v cenzuri in raznih drugih policijsko-administra-tivnih odredbah, ki Bodo nosile na svojem čelu častni nazivi 'tiskovna svoboda. Ta tiskovna svoboda bo toliko vredna kakor politična... Boj za versko svobodo v ustavo-iv< n era odboru. Socialistična k diferenca na Duna u. LDU. Dunaj, 23. febr. Danes je mednarodna socialistična konferenca pod predsedstvom Grimmovim pričela svoje meritorno delovanje z referatom Wallheadovim. ki je govoril o imperijalizmu in socialistični revoluciji. Wallheadova izvajanja, ki so žela obilo živahnega pritrjevanja, jc poslanec dr. Bauer prevajal v nemščino. NVallhead je med drugim izvajal, da imperijalizem. ki so ga započeli angleški ministri, ni prinesel nikakega prospevanja gospodarskemu položaju Anglije, tem manj bo koristi! drugim državam. Podal jc pregled razvoja imperialistične politike velesil od leta 1881 naprej, ko so velesile zasedle Egipt. Od leta 1881 pa do leta 1908 Anglija ni povečala svojega ozemlja za nič manj kot za 4 milijone angleških kvadratnih milj. Imperializem pornenja za Anglijo ekspanzijo ozemlja, neizmerno oboroževanje in naslanjanje gospodstva na angleško buržuazijo. Neodvisna angleška delavska stranka je trdno odločena, da započne z imperialistično vlado boj na življenje in smrt in ne bo nehala poprej, dokler ne bo nehala vlada zasledovati svojih inv-perijaiističnih smernic ali pa, dokler se ta vlada ne odstrani in narodi Srednje Evrope ne osvobode, da za-morejo vzpostaviti svoje gospodarsko življenje. Vsa izvajanja Wallhe-ada so bila sprejeta z burnim odobravanjem. Vlada trdno stoji... LDU Beograd, 23. febr. Včeraj so d« speli v Beograd člani ustavnega odseka, ki pripadajo muslimanskemu klubu, in sicer Sakib Korkut. dr. Alif Hadžikadič, Velija Sadovič in Derviš Omerovič. Počakali bodo »a odgovor Pašiča, kateremu je muslimanski klub izročil spomenico o vstopu muslimanskega kluba v vlado. Vlada se še ni izjavila o razdelitvi in velikosti pokrajin. To je glavni razlog, da se ne more začeti s pozitivnim delom. Vse dosedanje zahteve muslimanov, da se stvori šlrja koahcija, so bile zavrnjene. Ker je dobil kjnb od strankine konference, ki se je vršila v Sarajevu, svobodne roke. bo počakal, da izrazi g. Pašič svoie mnenje o muslimanskem načrtu. Kolikor sc da doslej sklepati obstoji v muslimanskem klubu volja, da se doseže sporazum in da so pripravljeni muslimani v to svrho popuščati. LDU Beograd, 22. febr. Doktor Hrasnica. eden voditeljev muslimanske stranke, je nocoj odpotoval v Sarajevo, da informira svoje tovariše o položaju. Posl. Kurbegovič In Vilovič ostaneta v Beogradu, ker sta zaposlena v ustavnem odseku. LDU. Beograd, 22. febr. Danes dopoldne se je vršila konferenca1 med Pašičem. in DavJdovlčem na eni I DU. Beograd, 22. febr. Današnjo 16. sejo ustavnega odseka otvori predsednik dr. Ninčič ob 9.30. Ker se razprava o členu 12 odloži za kasneje, preide odsek na razpravo člena 33, ki se bavi z verami. — Posi. Mihajlo Avramovič (zem-ljoradnik) predlaga, naj se za ta člen sprejme stilizacija zemljoradni-škega kluba, ker vladni načrt nc predvideva vseh slučajev, kakor bi to moralo bili. Posl. Sima Markovič (komunist) pravi, da bi po njegovem mnenju moral člen 13 ugotoviti, da je vera zasebna zadeva in da se zaradi tega mora ločiti cerkev od države. To ni samo postulat demokratskih načel, nego to je tudi potrebno zaradi naših verskih raznur. Pri nas zahtevajo kar tri cerkve, da morajo t«!ti državne. Na ta način bi prlž-io ao spe-rov ne samo med njimi, marveč tudi med vsako od njih in državo. Govornik se spominja dr. Kreka, ki je ravno plediral za ločitev cerkve od držo ve. \ erske organizacije morajo in.eti popolno svobodo na znotraj in pri reševanju svojih verskih vprašanj. Zaradi tega predlaga, naj se svoboda vere in vesti prizna za zasebno zadevo in da zaradi tega nihče ne more biti prisiljen. da proti svoji volji sodeluje pri verskih činih in obredih. — Posl. Jovan Djonovič (republikanec) se bavi z dotičnim odstavkom člena 13, ter pravi, da se mora priznati vsaka vera. ki je v kateremkoli delu države zakonito priznana. Država mora vsakomur dovoliti, da veruje kakor hoče in kar hoče, ker je vera znsebna stvar. Pržava se sme zanimati za vere samo v tem pogledu, da verski obredi ne bi nasprotovali redu in javni morali. Govornik se nato bavi z ločitvijo cerkve od države. Ako se to ne bi moglo izvesti iz političnih razlogov, potem naj se vsaj odredi, da se odnošaji med cerkvijo in državo določijo s- DosAhnim 7-aAnnrart- —• . Posl. Nedeljko Divac (socialni demokrat) predlaga, naj se ta člen redigira v zmislu programa socialnodemokratske stranke. Vera je zasebna zadeva vsakega državljana; zato se morajo verske družbe smatrati tudi za zasebne. Ta udruženja nikakor ne smejo vplivati na politične pravice državljanov. Danes se vera vsiljuje otroku in cerkveni obredi so neke vrste nasilja. Pomisliti je treba, da vere cepijo narod. Ako pa bi bila vera pod nadzorstvom vlade, potem bi bilo to drugače. Ako se veroizpovedi prepustijo same sebi potem bi se država osvobodila očitkov, ki bi ji drugače utegnili na- , stati — j Nato povzame besedo posl. Juraj > Demetrovič (demokrat) in predlaga j novo stilizacijo tega člena, po kateri j bi se svoboda vere in vesti hkrati zajamčila. Nihče ni dolžan, da svoje versko prepričanje javno Izpoveduje iti da sodeluje pri verskih činih. Vsa priznana veroizpovedanja so ravno-pravna. Ustanavljanje verskih družb mora biti dovoljeno, toda v mejah zakona in pravice združevanja. — Vsem veroizpovedanjem se morajo priznati one pravice, ki jih uživajo priznane vere. Govornik je za načelo tolerance, ki bi se morala nanašati na vse vere, zakaj pri nas je mnogo ver in druga ne sme motiti druge. — Posl. dr. Janko Šimrak (jugosl. klub) veli. da vera ni stvar srca, ker je drugače nihče ne bi sprejel. Človeštvo je . po svojem umu prišlo do tega. da je sprejelo vero. Ako tega ne bi bilo, potem bi bila vera temeljni pogrešek ! neslovenski klub stoji na stališču Kolikor mogoče obširne svobode vere in vesti. Govornik zahteva avtonomijo pravoslavne, katoliške in muslimanske cerkene organizacije, ki so najmočnejše v naši državi. S temi avtonomijami pa ne pride do tega, kar se je godilo v stari Avstriji, namreč da bodo škofje eksponenti .vlada bi da se nrenafiS&iin * na druga mesta, ako vladi ne bi bili po volji. Govornik zahteva, da se izpustijo besede »javni red in morala«, kakor jih predlaga posl. De-metrovič, ker to ni potrebno, zakal to priznava že svoboda vere in vesti. Razen tega pa bi se te besede mogle tudi krivično tolmačiti. Ako bi pripadniki ene vere hoteli prirediti kako procesijo, potem bi se to moglo preprečiti, ako bi se temu upi* rali državljani, ki v dotičnem kraju tvorijo večino. Kar se tiče določb člena 13, pravi govornik, da bi bilo najbolje približati se določbam stare srbske ustave, ki so tudi v praksi bile dobre in upravičene. — Posi. Živko Jovanovič (komunist) misli, da je treba v ustavo uvrstiti nedvomno dve načeli, namreč svo*. bodo vesti državljanov in ločitev cerkve od države. Treba je, da se vsakomur pusti svoboda, da svoje verske dolžnosti izpolnjuje po svoji uvidevnosti. — Posl. dr. Halli beg Hrasnica (mas* Hmanski klub) predlaga dodatek, ki bi značil neko avtonomijo v verski upravi in upravi posestev, ki služijo verskim svrham. Z borbo je bila do*, sežena v Bosni prosvetna avtonomU Ja, ki jo vsebuje v glavnem statutt sankcioniran od vlade, statut, ki ima obliko zakona; na temelju tega se vsi cerkveni fondi upravljajo popol* noma samdstalno. Državi je prior* žana intervencija samo v nekaterih vprašanjih, v stvareh imovinske narave. Vakufe upravljajo moarifski sabor ji, ki imajo nadzor nad verski* mi osnovnimi Som*, kjer se pou-čnjc. sjnno veronattk. Muslimani : smatrajo, da nihče he inore odvzeti -teh avtonomij, katere so zanje vrlo važne. Ker v Bosni obstaja posebni proračun, h kateremu prispevajo muslimani in pravoslavni za svoje verske in prosvetne potrebe, je tre* ba, da država uporablja denar za ti svrhi v razmerju po številu prebivalstva. Kar se tiče občevanja z verskimi poglavarji, ki prebivajo zunaj naše kraljevine, zahtevajo muslimani, da se ohrani zveza g ka-lifatom. ker to zahtevtjo vsi muslimanski predpisi in odredbe, uvedene z odobren jem k alif a ta. Treba je. da se to v ustavi zagarantira, kakor eventuelno drugi zakoni. * Stališče socijalnih demokratov, glede verske svobode je jasno Izraženo v principu: Vera je privatna stvar, iz tega principa logično sledi zahteva po ločitvi cerkve od države. Nikakor pa ne sledi iz tega principa zahteva po kakšnem zatiranju ver. Kdor hoče verjeti na stvari, ki so človeškemu umu nedostopne, da jih ne moremo razumeti, naj verjame* Zakaj pa ne? Če hočejo imet verniki ene ali druge vrste svoja poslopja, kjer opravljajo svoje obrede, naj jih ima* jo. Seveda plačati jih morajo In pa zidana morajo biti ta poslopja tako, da se nikomur kak stolp na glavo ne prevrne! Ali pa če hočejo imeti ljudje svoje papeže, škofe, imame in ar-h'mandrite — zakaj pa ne? Ampak plačati jih morajo! Tako gre v Ameriki iirgre prav dobro. Zakaj pri nas ne bi šlo? Ce se socijalni demokrat je bore tu in tam proti kleru ene alf druge vere, delajo to seveda lahko na svo* jo privatno odgovornost. Kot stranka pa socijalna demokracija ntma naloge boriti se proti veram kot ta* kim. ampak samo proti takim reprezentantom ver, ki s pomočjo ln pod okriljem vere branijo kapitalizem. Za socijalno demokracijo kot stranko je merodajen le princip: Ve* ra je privatna stvar! Cenjene naročnike opozarjamo na poštne položnice, ki smo jih danes prlloSUl ter prosimo, da nam naročnino v najkrajšem Času vpošudoi * Ustavni načrt socialističnega kluba. Ul. Ekonomski in sodjalni odnosi državljanov. § 25. UospodarsKe odnošaje državljanov ureja država z zakoni. Vse gospodarsko in socijalno zakonodaj-stvo se mora kretati v smereh, katerim je cilj popolna gospodarska in socialna enakopravnost vseh državljanov in s tem odstranitev razredov v državi. §26. Za lastninske pravice, ki jih ure-de posebni zakoni, velja načelo, da gredo interesi celote pred interesi posameznika. Od zakonov priznana kolektivna kakor tudi individualna lastnina uživa zakonito zaščito. Država ima dolžnost pospeševati kolektivno lastnino produkcijskih in distributivnih sredstev. § 27. Državi pripada pravica ekspro-priacije premičnin in nepremičnin v prid narodni celoti. To pravico prenese lahko v slučaju potrebe na občine, okraje in pokrajine. Eksproprl-. jacijska pravica se uredi s posebnim zakonom. § 28. Zemlja je lastnina vsega naroda. >■ S posebnim zakonom se določa način razdelitve in izkoriščanja zemlje po načelu, da jo dobe v posest tisti, 1 ki jo obdelujejo, kolikor ne ostane v posesti države, pokrajin, okrajev ali občin. Edino tem korporacijam In eakonito organiziranim poljedelskim eadrugam so dovoljene veleposesti. Fevdalne zemljiške pravice se odpravljajo; najemniki, tlačani, čif-či}e In beglučarl dobe zemljo, ki jo obdelujejo v posesti. ' ♦ Proces preuredbe agrarnega sistema ne sme obdelovalcev, posestnikov obremeniti tako, da bi njih delo. postalo iluzorično zanje same Ul vsled tega brez koristi za narod. V interesu celote ima država pravico določati način obdelovanja zemlje io njena dolžnost je, skrbeti za povzdigo vsega zemljiškega gospodarstva na najvišjo stopnjo, ki )e z ozirom na sodobna tehnična In znanstvena sredstva mogoča. § 29. šume, rude, vode in prlrodne sile so državna last. Zakon določa način uprave in izkoriščanja za skupno korist vsega naroda. §30. Industrija in trgovina morata Služiti potrebam naroda, ki mora zaradi tega dobiti vso kontrolo nad njima. Država ima pravico prevzeti v svojo last vsako produktivno tn prometno podjetje in ustanavljati nova podjetja. Zakon regulira način uprave in obratovanja; v upravi morajo biti zastopani država, producenti in konsumenti. Državi so pridržani železnice, pa-roplovbe na morju in notran. vodah, zrakoplovba. pošta, brzojav in telefon. Lokalna prometna sredstva lahko upravljajo občine, okraji In pokrajine, ki so tudi lahko lastnice lo-kalniiti potrebam služečih industrijskih in obrtnih podjetij po določbah posebnega zakona. Državi pripada dolžnost pospeševanja in izpolnjevanja produkcije v interesu narodnega blagostanja. §31. Država mora v mednarodni politiki delati za dosego sporazuma, po katerem naj se odpravijo v^e mednarodne carine. Dokler ni ta cilj dosežen, so dovoljene carine za zaščito domačega produktivnega dela; prepovedane pa so vse carine, ki bi mogle ovirati povzdigo produkcije ali kulturnim potrebam usiužajočo udobnost domačega prebivalstva. § 32. Delavcem je zajamčena pravica kontrole in sodelovanja pri upravi podjetij, pri katerih delajo. §33. Zakon določa potrebo ukrepa za progresivno podržavljenje bančnega sistema. §34. Država pospešuje s posebnimi zakoni korporativne zadruge producentov In konsumentov in kooperacijo obojih v smeri, da se ves narod enotno organizira z,a produkcijo potrebščin in za porabo. §35. Kjerkoli se v tej ustavi govori o delavcih, velja ta izraz za vse, ki opravljajo kakršnokoli gospodarsko ali kulturno koristno delo. §36. Delavna moč stoji pod zaščito države. Vsak polnoleten državljan ima pravico do njegovim sDosobno-siim primernega dela. § 37. Zakon uredi zaščito narodnega zdravstva, javno higijeno z javno brezplačno zdravniško in lekarniško službo. § 38. Zakon določa eksistenčni minimum za posameznike in družine, ki je nedotakljiv in neobdavčljiv, regulira minimalne plače in delovni čas, ki ne sme za mezdno delo presegati 8 ur na dan ali 48 ur na teden. Zenskemu organizmu in nedoraslim škodljivo delo se prepove. § 39. Zakon določa potreba ukrepa za varnost delavcev v podjetjih in pri obratih. Izvrševanje teh ukrepov konti olirajo nadzorniki, izvoljeni od prizadetih delavcev. § 40. Zavarovanje delavcev za slučaj nezgode, bolezni, nezaposlenosti, onemoglosti In starosti z delavsko kontrolo določi poseben zakon. §41. Pravico delavcev do organiziranja za dosego boljših življenskih pogojev in njih kolektivno nastopanje za ta namen je zajamčena in se ne sme kršiti pod nobeno pretvezo. § 42. Državna in občinska skrb za zaščito materinstva in za zasščito otrok se uredi z zakonom. § 43. Vsak otrok ima prav/co do vse Izobrazbe, ki je primerna njegovim sposobnostim na javne stroške. § 44. DrZava je dolžna skrbeti za sredstva, ki so potrebna za eksperi- mente, izume in odkritja v interesu materijalnega in intelektualnega napredka naroda. § 45. Proizvodi umnega dela so avtorjeva last in uživajo državno zaščito, kakor vsaka zakonita priznana lastnina. Država ima predpravico odkupa. ki jo lahko prenese na občine, okraje ali pokrajine. Zakon določi trajanje avtorjeve pravice. § 46. Spomeniki umetnosti, zgodovine, prirode in krajine uživajo zaščito dižave. IV. Državne vlasti. § 47. Vse državne vlasti izhajajo Iz naroda in se vrše po odredbah te ustave. § 48. Zakonodavno oblast vrši narod potom parlamenta ali potoni referenduma. § 49. Predsednik republike ima pravico potom vlade predlagati zakone, pa tudi pravico z od parlamenta sklenjenim zakonom v roku 1 meseca odrekati podpis in apelirati na narod. Od naroda potrjenim zakonom predsednik ne more odreči podpisa. Zakonsko inicijativo imata tudi parlament in narod. § 50. Izvršilna oblast pristoja predsedniku republike preko vlade po odredbah te ustave. § 51. Upravna'in sodna oblast sta ločeni na vseh stopnjah. Sodno oblast vrše sodišča. §52. Načelnike državnih in samoupravnih uradov voli narod. Podrobnosti določa poseben zakon. (Dalie prih.) Odda a m e tja v Franciji. V Franciji se pripravlja zakon o oddali Imetja. Afco govori pariški »Actioo Fraii-caise« resnico, bi ta oddaja znašala 25 odstotkov celotnega imetja vsega francoskega prebivalstva. Francija se namerava s tem na en mah iznebiti ogromnih dolgov in tako postati možna angleške konkurence, ki Jo začenja ogrožati že od vseh strani. nova zakona bo obsegala sledeče predloge: 1. Žigosanje vseh bankovcev; četrtino žigosanih bankovcev bo vlada obdržala. 2. Zaplemba četrtine vseh bančnih vloc. 3. Zaplemba četrtine vsega Imetja. 4. Akcijske družbe bodo oddale četrtino svojega akcijskega kapitala državi 5. Oddaja od tujih posolil. Francoska vlada upa, da dobi na ta način na en mah 50 milijard frankov. — Vendar bodo že tudi ententni buržuji pričeli 1 Politične vesti. + Jugoslovansko-laška razmejitvena komisija v llubljani. Včeraj opoldne so napravili člani jugoslovanske delegacije pri razmejitveni komisiji general Maister in polkovnika Ječmenič In Daskalovič ter člana italijanske delegacije general Vacchelli in polkovnik Garibaldi pri vodji deželne vlade dr. Pitamlcu svoj oficielnJ otoisk. Vodja deželne vlade je popoldne članom obeh delegacij vrnil obisk. . + Dobre finance. Pri glavnem nadzor-ništvu ministrstva za finance se je ustanovi! emisijski odsek, ki se bo bavil izključno z izdajanjem novih in zamenjavanjem starih bankovcev. — Kakor doznavamo, je ta odsek že stopil v zvezo z vsemi večjimi tiskarnami v Evropi in Ameriki. To bo denarja ! + Kaj pa to? Z ministroma Draškovi-čem in Gjurišičem odpotuje koncem tega meseca v južno Srbijo tudi nekaj muslimanskih poslancev, da pomirijo tamošnje prebivalce. — Kaj pa to pomeni: ... »da pomirijo prebivalstvo«? Zagonetne stvari so to! + Nov hrvaški ban. »Jutarnji list« Javlja, da je imenovan za hrvaškega bana dr. Tomislav Tomljanovič, ki je v torek zve- j čer že sprejemal čestitke v demokratskem klubu. Ukaz bo podpisan v nekoliko dneh. Vprašanje imenovanja bana se je zavleklo, ker so pričakovil, da pride v Belgrad K;-dič na posvetovanja z ministrskim predsednikom. — Dr. Tomljenovič je bil za casa koalicijske vlade podban v Zagrebu in slovi kot mož silne energije. On je posebno trdo nastopal proti Radiču. Zato bo njegov položaj na Hrvaškem danes zelo otežkočen. 4- »lina vremena.« Francoska vlada Je naprosili belgrajsko občino, naj podaljša rok izročitve diplom, s katerima se imenujeta Briand in Millerand za častna meščana belgrajska, ker je Briand odpotoval iz Pariza — Najbolje bi bilo, če Belgrajčani spioh ne bi šli v Pariz. Diplome lahko pošljejo po pošti. + Jugoslavija In Vatikan. Zastopnik Jugoslavije pri Sv. Stolici Je državnemu tajništvu Sv. Stolice dal na znanje novo notranjo ureditev kraljevine in je izrazil željo svoje vlade, naj bi se cerkvene meje spravile v sklad s političnimi. — To je menda prvič, da javnost Izve, da itra kraljevina SHS tudi pri Vatikanu svojega zastopnika. Drugače 5e nismo slišali o nje>ri ničesar. + Naknadne volitve v konstltuanto se bodo vršile po izpraznjenju od Italijanov zasedenega ozemlja v Dalmaciji. To doslej zasedeno ozemlje bo valilo 9 poslancev. + Osnutek Invalidskega zakona. »Zvo-no« poroča, da se je v ministrstvu za so-cfjalno politiko sestavil nekak ožji odbor z nalogo, da izdela osnutek invalidskega zakona za vso našo državo. +- »Demokratsko« radikalni teror prt občinskih volitvah v Belgradu. Po objavi belgrajskega občinskega sodišča se bodo vt šile vod it ve 6. marca po volilnih Imenikih ki so veljali za v avgustu izvršene volitve iu niti ne na podlagi volilnih imemkov za konstltuanto. — Zakaj stari imeniki? Zakaj, ko se po zakonu v občinah vsako leto januarja definitivno zaključijo volUni Imeniki, se vprašuje beograjski »Socijalista«. Mi pa pravimo: Demokrati in radikalci že vedo, katero vino Je za njihov želodček bolje. Toda če se motido?! + Izpremembe pri deželnih vladah. Predsednikom deželne vlade za Bosno In hiercegovlno je imenovan dr. Aleksa Ojur-gjevič, predsednikom dalmatinske vlade pa bo najbrže imenovan dr. Makala. + Ustava v SrbllL Srbija je imela od 1. 1807. do danes nič manj kot 12 ustav: 1. Rodollnikovo »Osnovanje upraviteljstva srbskoga« od 8. avgusta 1. 1807 s podpisom Karadjordievim. Ta ustava se je pa udejstvovala le v prav majhni meri. 2. Kara-djordjeva ustava od 14. decembra 1808. 3. Karadjordjeva ustava od 8.—11, januarja 18U. — 4. Turški hatišeritl od 1830 in 1833. 5. Ustava Did Davidovičeva od 1. 1835. 6. Turška ustava od 1. 1838. 7. Ustavni zakoni kneza Mihajla od 1. 1861. 8. Ameriška ustava 1. 1869. 9. Ustava kralja Milana od 1. 1888. 10. Ustava iz 1. 1894. 11. Ustava kralja Aleksandra z dne 6. aprila 1901. 12. Ustava kralja Milana iz 1. 18S8 z Spremembami od 5. junija 1903. + Absolutizem?! »Hrvat* poroča, da je v Zagrebu vso preiskovalno oblast pre- Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Četrtek, Miss Hobbs. E. Petek, Školjka. A. Sobota, Razvalina življenja. Slavnostna predstava v proslavo petdesetletnice avtorjeve. Izven. Nedelja, Golgota. Izven. Opera: Četrtek, Baletni večer. Izven. Petek, Baletni večer. Izven. Sobota, Tosca. D. Nedelja, Fra Diavolo'. Mladinska predstava ob 3. pop. Izv. Poslednje gostovanje »Hudožestvonega teatra« v Ljubljani. 1. In 2. marca' se vrši v opernem gledališču poslednje gostovanje članov znamenitega moskovskega umetniškega gledališča. 1. marca bo »Literarni večer«, ki le žel že zadnjič mnogo priznanja s strani našega občinstva. Med drugi-itU priljubljenimi točkami, kot vpri zor j enimi novelami Čehova Itd., bomo videli ta večer g. Kačalova kot Prologa v drami »Anathesa« Leonida Andrejeva in gospo Germanovo, ki na zadnjem večer« ni so- delovala. Na »Literarnem večeru« razgrnejo hud ožestven Ilci v dTobnih mlnianturab pred nami vse sile svoje umetniške pre-prlčevalnosti In Je pričakovati, da se bo ljubljansko občinstvo tudi to pot zanimalo za svoje, sedaj že znane redke goste. 2. marca bomo vedeli na našem odru Gorkega dramo »Na'dnu«. To znamenito delo, ki je večini našega občinstva iz lanskih vprteoritev v dramskem gledališču že znano, ponavljajo liudožestveniki pravkar na Bledu, Kjer so si dovolili po napornem več mesečnem gostovanju 14dnevnl počitek. »Na dnu« štejemo lahko med najznameni-še predstave članov umetniškega gledališča; kar nam Jih Je dano videti pri nas. V glavnih vlogah je zasedba popolnoma moskovska, kot je bila pri skušnjah v prisotnosti Gorkega ln pozneje pri predstavah v umetniškem gledališču. Tu bomo videli med drugimi gospo Čehovo kot Nastjo ln Kačalova kot Barona. Kačalov je bil po vsej Rusiji znan kot najboljši interpret te vloge, Ratlna igra g. MasaJltlnov, ki se je že v Moskvi kraj Stanislavskega uveljavljal v tej ulogi. Romarja Luko bo Igral g. Tarhonov. — Iz Ljubljane krenejo hudože-stveniki v Beograd, kakor jih je uprava tamkajšnjega Narodnega pozorl&ta na novo povabila na 10 predstav. Po gostovanju v Beogradu zapuste končno Jugoslavijo, Za nami bodo gostovali na Dunaju, v Pragi In drugih mestih Čehoslovaške republike. Slovenska Matica vabi svoje člane, naj pošljejo članarino za tekoče leto v znesku 40 K. Ljubljanski člani naj plačajo po možnosti sami ali po kom drugem v matte-ni pisarni na Kongresnem trgu št. 7. Pisar-na je odprta vsak delavnik od 10. do 12. m od 3. do 5. ure. Vso .poverjenike prosimo, na) pridno pobirajo članarino in skuša,o pridobiti čim več novih članov. Kjer matts-r.ega poverjenika ni, pa bi ga kazalo ustanoviti, nad se oglasi kak prijatelj ln koga preskrbi ali pa prevzame poverjeništvo sam. Iščemo poverjenike za Prekmurje, k>er do zdaj ni bilo matičnih poverjeništev. Ker je odpadlo v zasodenem ozemlju mnogo poverjeništev, od katerih ne bo mogoče vseh obnoviti, naj se razširi krog članov Slovenske Matice na vzhod In Jug. Slovenska knjiga bodi enakopravna s srbsko ln hrvatsko. Naj pride njihova k nam in naša njim. — Opozarjamo na zemljevid slovenskega ozemlja, ki kmalu izide. Ker bo število naklade la omejeno in je priglašenih že mnogo naročnikov, prosimo vse, ki se za zemljevid zanimalo, naj pošljejo čim prej naročnino. Na račun enega izvoda sprejemamo 80 kron. Knjižnice, društva hi posameznike opozarjamo na matično knjižno aaiogo. P® zelo zmernih cenah je na raz-. pelago mnogo znanstvenih In pripovednih knjig, med temi Peterlina-PetruSke zbirka pesmi -Po cesti in stepi«, Dostojevskega ».Zapiski iz mrtvega doma« v prevodu VI. Levstika, Zofke Kvedrove »Njeno življenje«, E. Kristana »Prtinčarjevo mlatenje« Milčinskega »Zločinci*, Ks. Meška »Slike« itd. Na zahtevo pošljemo cenik Ivan Robida, Psihične motnje ua alko-holski podlagi. Pod tem naslovom je izšla pred kratkim knjiga, kd obravnava vpliv alkohola ua človeško duševnost. Namenjena je sicer medicincem in juristom, čltal jo bo pa vsak izobraženec s pridom In vžitkam, Uporablja obširen znanstveni aparat, pa je pisana gladko In razumljivo tor Je lep vzglde, kako se imajo pisati knjige, ki naj pomagajo popularizirati vedo. Želeti bi bilo, da bi uam tudi naši strokovnjaki z drugih pajj poskusili podati v podobni obliki izsledke znastvemli raziskavauj. Knjiga Je pisana mirno, brez tendence, pa učinkuje nehote kot silen agitator zoper alkoholizem. V našem slovstvu ne poznam spisa, ki bi uspešneje propagiral boj proti pijančevanju. Ker pa Je alkoholizem gotovo največja napaka našega naroda, Jc knjigo toplo priporočati vsem, ki imajo opravka z vzgojo našega ljudstva. Neobhodno pa je potrebna vsakemu sodniku ln zagovorniku. Ne nudi samo obilo stvarne *novi, njena prednost vzela v svoje roke vojaška policija, ki le tudi že zaprla nekaj civilnih oseb. List vprašuje, da-li je to posledica famozne Vesuiceve »Obznaue« ali pa je morda to kaka tajna naredba sedanje vlade. — Nam se prav zdi, da je tudi poostrena cenzura v Sloveniji najbrže v zvezi s kako tajno na-redbo. — Ali gremo v čase proslulega Metternichovega absolutizma?! + Kaj smo vse Francozom dolžni. V Belgradu se snuje društvo kraljice Jelene, ki ima namen, da deluje v okrepitev prijateljskih odnošajev med nami in Francozi. Spomini na plemenito delovanje in življenje kraljice Anžuvinske je dai idejo K ustanovitvi tega društva. Kraljica Jelena !e plemenito živela in delovala pred par sto leti. Dolg, ki smo si ga Jugoslovani napravili s tem, da smo ji dovolili priti k nam živet in delovat, je v tem narasel za par tisočakov obresti in je torej sam-o naša človeška dolžnost, da ga sedaj poplačamo. Najbolje bi seveda bilo, če bi poslali na ta ragun in tia svoje stroške par armad na spomladni iz.prehod. Pravijo, da bi ti a Ja vlada ne bila proti temu, da se odpošlje tozadevno delegacijo v Pariz, da se pomeni o tej stvari in baje bi ne imela niti Francija nobenega pomisleka proti takemu poveličevanju prastarih dolgov. + V Dubrovniku se Je sestavila posebna deputacija, ki pojde v Belgrad, da zaprosi vlado, naj se za središče dubrovniške liercegovinske vlade vzame Dubrovnik, a ne Mostar, kakor stoji v ustavnem načrtu. + Jugoslovanska armada okupirala otok Pag. »N. Politika« javlja, da Je jugoslovanska armada dne 21. tm. popoldne okupirala otok Pag. + Rimski ministrski svet Je odločil! da se proglasi preki sod po vsej Julijski Benečiji. —?— Ali Italijani niso bili preveč zadovoljni s »tedeumlaudo« po raznih krajih, kjer so slavili svečano aneksijo? + Nad svobodo v češkoslovaški re* publiki se tamošnii komunisti zelo pritožujejo; pravijo, da je v vsaki reakcijonanil državi boljše. — Socijalni demokratje, soct-jalisti in splošno vse druge stranke so pa z razmerami razmeroma popolnoma zadovoljni. In tudi sicer ni iz čsl. republike slabih vesti. Z Masarykom je narod zatovo^ lien. Zato mislimo, da bo verovati najbolj predvsem le zadnjim. + f rancosko-poljskl sporazum. Iz Pariza javljajo: Dne 19. tm. sta podpisali francoski ministrski predsednik Briand ut poljski minister zunanjih zadev Sapieha politična sporazum. Obe "vladi se medsebomo obvezujeta, da ščitita in respektirata mirovne pogodbe ter da varujeta evropski »mir«. Sporazum vsebuje tudi nekatere gospodarske določbe. Glavni točki sporazuma sta: 1. Ako bi bila katera izmed obeh držav brez svoje lastne krivde napadena, se obvezujeta obe vladi, da medsebojno ščitita integriteto teritorija v mejah, ki so določen*. 2. Predno ena izmed obeh držav sklene nove politične sporazume v srednji in vzhodni Evropi. (Francozi so Poljsko dobili s tem sporazumo-ni povsem v svoje roke! + Konec Wranglove vojske. Francosko časopisje priobčuje dolge članke o likvidaciji Vranglove vojske ter pomiluje njeno žalostno usodo. V Galipoli je prišlo okoli 70 tisoč Vranglovih vojakov, od katerih so zavezniki poslali 7000 v tujsko legijo v Algir, 20.000 v Brazilijo, kamor jih je pozvala tamkajšnja vlada, da sekajo gozdove, ostali pa odhajajo v augleške kolonije, kjer bodo opravljali razne službe. + Na dunajskem mednarodnem sociali« stičnem kongresu zastopajo srbohrvaško socialistično stranko (centrumaše) sodrugl: Dragiša Lapčevič, Živko Topalovič, dr. Dra-giša Curič Bormisa in J. Jakšič. S. Nedeljko Katamin, ki bi tudi moral odpotovati, Je bil vsled bolezni v rodbini primoran ostati doma. Ko prečitate „Napre,i“, ga oddajte Vašim prijateljem 1 obstoji v tem, da sili tudi k lastnemu razmišljanju. Teoretičnih zaključkov ne moremo kontrolirati, knjiga pa dela utis, da ni spisana čez noč, temveč da Je v obilni meri plod dolgotrajnih lastnili opazovanj, Skratka: koristna knjiga. »Njiva«. Izšla je 3. številka na 24. Strane1' s sledečo vsebino: K.; Okrog ustave. — . Drtiškovič: Delavsko vprašanje v naši socialni zakonodaji. — 1- Mohorič: Referat v gospodarskem svetu. — V. Šv. r: Bližnje naloge naših železnic. — Josef Pata: Češko - jugoslovanska kulturna konvencija. Listek: Iva Mačkovšek: K ljudskemu štetju v Ljubljani in Mariboru. —« Pregled. Na platnicah: Dnevnik. — »Nji* va“ izhaja Hdnevno, posamezna številka 3 K. Lasallovo literarno zapuščino, ki so jo že dolgo smatrali za izgubljeno, Je našel sodr. dr. Gustav Mayer na gradu kneza HatzfeJd-VVildenburga v Nemčiji. Dr. Ma-yer Je začel svojo najdbo tako! znanstveno preiskav ati, tako da izide v Berlinu v najkrajšem času prvi zvezek tega zanimive« ga deia. Deli se zoveta: »Načrt sistematične politične filozofije« in »Sistem filozofije duha«. Odlikovanje Bezruča. Kakor poroča praški »Rijen«, je društvo akademije v le-šinu imenovalo znanega pesnika trpcčtft Bezruča za svojega člana, Dnevna kronika. Dinamit !n ekrazit. Težki časi so u dandanes za dobre in solidne purgarje, res težki. Komaj mine ena nevarnost, ki preti od »komunistov«, že pride druga, še mnogo hujša in strašnejša. »Komunisti« so postali kar čez noč brezzobi mlečniki, ki nikomur nič ne store, toda na njihovo mesto so stopili anarhisti, pravi krvavi anarhisti in nihilisti, ki niso zadovoljni z numerira-nimi kostanji, ampak delajo samo z bombami in z ekrazitom in dinamitom. Te:/a ti satani nimajo samo na *.amc kakor apote-karske »purielce«, ampak to so grosisti: ti imajo tega strašnega orodja kar na cente, mi vagone in na ceie vlake — — — Ce dober in soliden pur^ar take strašne reči zvečer bere, zleze hitro v posteljo in potegne tri koce čez glavo, da mu ne bi misu vhajale na strašno razdejale, ki preti iie ie njemu, dobremu in solidnemu purgarju, ampak celi Ljubljani in njenim lepim oštarijam ali Dolenjski z vsemi njenimi blagri . Toda misli se ne dajo krotiti, še v sanjan ne. Vsi trije koci čez glavo ne morejo rešiti dobrega in solidnega ptirgaria, da nebi videl pred svojimi očmi strašnih slik: Divji anarhisti, same krvave barabe, se zapode vanj, Izkopljejo nm iz živega telesa . tako jkrbiio negovani želodec in mu zba-!-. šeio vanj njegovo glavo in roke in noge in vse skup obesijo v dimnik------------------Po- tem vidi, kako se začne premikati Želodec* 1 vedno višje in višje . in frči nekam daleč, daleč, ker ga nesejo .vse kokoši in race in golobje, kar jih je kedaj snedel... Potem Pa pada počasi k tlom, iyda naravnost v vagon ekrazita, ki ga te . proklele barabe zažgo, da se razleti želodec na tevžent koščkov — Ko pa se dober in soliden purgar vendarle še živ in zdrav prebudi, in ko opravi svojo pot »nekam« kot človek, ki ljubi red, sklene trdno, da ne bo jedci nikdar več piščancev, da mu ne bi zopet želodec frčal! Krivico rudarjem v Bosni. Prijatelj nam sporoča, da smo še vse premalo ožigosali verdniške dogodke. Storili smo, kar smo mogli po informacijah, ki smo jih dobiti. Verujemo pa, da se ie tam delalo nasilno z delavci, kakor nikjer. Gradivo treba zbrati in ga je treba predložiti najprej konstitu-anti, kolikor ni bilo predloženo na pristojnih mestih. Kdo in kako delajo »dobičke«. V >;Ju-gosl. Lloyduc št. 39 z dne 19. febr. t. J. beremo »poziv na 1. redovitu glavnu skupšt;-nu« delniške družbe »Narodna šumska in-flustriija« v Zagrebu. Ta družba seka m Prodaja naše »narodne« šume rn izkazuje za lansko leto — 4.449.902 krone 81 vin dobička. Aktiva znašajo glasom objavljenih številk 65 milijonov. Deležni kapital je 24 riiilijonov. Obrestoval se bo po 20% . . Ravnatelj, . namreč »glavni« ravnatelj se Piše Adolf Heim, pruski narodni človek Romarska cerkev v Lcrettu zgorela. Vsled požara, ki je prejkone nastal zaradi kratkega stika v cerkvi v Lorettu. je uničen oltar in podoba Matere božje. — Lahov torej niti Mati Božja več ne mara. Mi Imamo pa še svoje Brezje. Ukinjen promet. Obratno ravnateljstvo • železnice v Ljubljani naznanja: Vsled Pomanjkanja premoga v Avstriji je prometno ministrstvo na Dunaju ustavilo brzovlak unai—Trst—Zagreb in Praga—Trst—Zagreb. Radi tega izostane od 25. febr. dalje do preklica brzovlak št. 3. iz Dunaja v Trst, ki odhaja z Dunaja ob 7.20 in prihaja v Maribor ob 13.34, v Ljubljano ob 17.11. V nasprotni smeri izostane od 26. febr, dalje do preklica brzovlak iz Trsta na Dunaj in Prago, ki odhaja iz Trsta ob 6.15, ta Ljubljane ob 11.15, iz Maribora proti Dum-ju ob 15.08. Število prepovedanih časopisov v Jugoslaviji. Kakor posnemamo iz seznama ljubljanskega policijskega ravnateljstva je v Jugoslaviji 73 inozemskim časopisom In-revijam odvzet poštni debit in da je njih raziirjairic prepovedano v državi, mod temi ie 25 nemških s habsburškimi tendencami. Kod so bili razširjeni ponarejeni 20 dinarski bankovci? Ponarejene 20 dinarske bankovce so donašali raziti kapitalistični špektilantie z Dunaja v razne industrijske kraje, kjer so potem delavstvo ž njimi plačevali. Nekatere dunajske zekotne banke so bile ž njimi dobro zuloZone. Zanimivo je dejstvo, da je "v industrijskih krajih krožilo največ teh falzifikatcv. Nad vso značilno je postopanje ravnateljstva papirnice v Goričanah pri Medvodah, ki je samo zamenjalo vse te bankovce delavcem. Izenačenje zakonov o vseučiliščih. V nedeljo je pričela s svojim delovanjem komisija za izenačenje zakonov o vseučiliščih v državi. Ta komisija se je sestavila na zahtevo ministra za prosveto Svetozarja Prl- bičeviča. Za predsednika je izvoljen bel-grajski vseučiliščni profesor dr. Gavrilovič, a za tajnika dekan zagrebške tehnične fakultete, dr. Mario Kiseljak. — člana komisije sta med drugimi tudi vseučiliška profesorja iz Ljubljane gg. dr. Plečnik in dr. Dolenc. Važno -za dijake, ki nameravajo študirati v inozemstvu. Ministrstvo, za pro-s\e to je prejelo od nemškega naučnega ministrstva besedilo naredbe g.cde študi-ranja inozemcev na nemških visokih šolah. Po tej naredbi mora vsak. inozemec, Id želi posečati nemške visoke šole, prošnji za sprejem razen običajnih listin predložiti še tele dokumente: 1. izpričevalo, ki dokazuje, da ima prosilec v domovini pravico za vpis kot slušatelj vseučilišča, 2. dokazilo o zadostnem znanju nelškega jezika, 3. svoječasno napisan curricuUun vi-tae, 4. dokaz, da ima prosilec (dijak) zadostna sredstva za preživljanje in učenje, j Te odredbe veljajo samo za one države, ki priznavajo reciproclteto šolskih dokumentov, torej ravnopravnost, naših in nemških izpričeval Naredba se nanaša samo na vpis na državne in na one javne visoke šole, ki stoje pod neposrednim nadzorstvom države, ne pa na zasebne šoie. Naši dijaki, ki bi hoteli posečati visoke šole v Nemčiji, morajo prošnje predložiti nemškemu poslaništvu v Beogradu za letni semester najkasneje do 20. februarja, za zimski semester pa do 15. avgusta Odgovor na predložene prošnje pride preJto poslaništva. »Udruženje srednješolske »mladine 'z Primorja« se je ustanovilo v L ubijani spričo dogodkov v Primorju, ki ima podpirati deloljubnost v smislu začrtanega- .programa ter apelira na pomoč kulturnih organizacij. 200 milijonov kron vlog je dosegla v soboto Mestna hranilnica ljubljanska. Ob j izbruhu vojne je imela 45 milijonov, koncem j decembra 1919. pa 100 milijonov. I Ošabnost kapitalistova. Nekateri. ljubljanski kapitalisti, ki so si med vojno nagrabili milijone, postajajo silno ošabni in nesramni. V svoji nadutosti nočejo niti spoštovanja izražati nasproti nižjim uradnim osebam in uradnim slugam. Tako je te dni dostavil sluga stanovanjskega urada — to-raj vršeč svojo uradno dolžnost — odlok o zasegi prostorov »Slovenski banki* — nekemu milijonarju, ki je slugo precej osorno nahrulil in opsoval načelnika pristojne oblasti. Zagovarjal se bo milijonar pred sodiščem, kjer pa bo bolj ponižen. Nesreča v Tržiču. V ponedeljek ob 2 zjutraj so našli delavci Ivan Kveder, Franc Žumer in drugi na cesti ob zatvornicl predilnico v Tržiču usnjarskega pomočnika. 66-letnega Ivana Kristana ležečega v popolni nezavesti. Prijeli so ga hi odnesli naj-preje v bližnjo Dolenčevo gostilno. Kristan je tiho vzdihoval: »Jezus, jezusl Kako me zebe?« Na svojem domu je Kristan okoii 8. zvečer umrl. Kristan je po noči padel v pijanosti, se težko poškodoval in potem tudi prezebel. Ljubljanska porota. (Vlom v vevško papirnico.) Mlada človeka France Kožuh in France Tome iz Vevč sta bila včeraj pred porotnim sodiščem obsojena vsak na pet let težke ječe, ker sta začetkom oktobra lanskega leta vlomila v skladišče vevške papirnice in odnesla dve bali ovčje volne v vrednosti 25.600 K. — Podstrešne tatvino v Ljubljani. Lansko polletje so bile v lepših ulicaJi Kolodvorskega okraja številne podstrešne tatvine. Drzni tat je znal vedno vlome v podstrešja tako izvršiti, da so bili sledovi povsod popolnoma zabrisani. Tekom kratkega časa je bilo osmim boljšim Stranjam pokradena velikanska množina perila, obleke in blaga v skupni vrednosti 60.076 K. Zaradi teh tatvin se je moral včeraj pred poroto zagovarjati Ignac Maček rodom Vrhničan. Maček je tatvine odločno tajil. Indicijskl dokazi glede njega pa so bili zelo težavni, ker številne priče niso moglo nič pozitivnega izpovedati. Porotniki so deloma soglasno potrdiii vprašanje Mačkove krivdo in Je bil Maček na to obsojen na osom let težke ječe. Mesto pred altar v zapor. Ljubljanska policija je v nekem prenočišču Kolodvorske ulice aretirala Franceta Cerjaka. Na Jese-seaicah je obljubil samski kuharici Ivank! Gregorčičevi zakon in jc na ta način izvabil od nje 6S85 K ter na to pobegnil z izgovorom, da gre na Štajersko orehe kupovat«. Izposodil si je tudi 1500 I< vreden rjav suknjič pek. pomočnika Antona Petača. Glasnik spomladi. V ponedeljek zjutraj je zelo veselo prepeva! na drevesu na vrtu nasproti hotela »Union« kos, k! je oživil tudi druge ptičje pevce. Njegovo ijubko in glasno petje je bilo slišati ^elo daleč. na okoii. — Po navadi so kosi zelo zanesljivi glasivk! zgodne spomladi. 3000 hajdukov v Južni Srbiji se Je priglasilo na oklic ministrstva za notranje zadeve. Srbski seljak pravi, da bi spoh ne bilo hajdukov po gorah in planinah, če bi ne bilo takšnih uradnikov kot so v Južni Srbiji, ki skoraj vsi zaslužijo ime hajduki v uniformi. Največja mesta v Vojvodini. Po rezultati') ljudskega štetja v Vojvodini ima Subotica 118.000 prebivalcev, Sombor 33.000, Ser.ta 34-000. Velika Kikinda 31 000, Vehki Bečkerek 33.000, Pančevo 27.000, Vršeč pa 33.000. To je zelo žalostno. V Subotici so zaprli vse rokodelske šole, ker niso hoteli učitelji nič več učiti za dosedanjo nagrado 12 K na uro. Žalostno je, da ubogi suboti-ški Židje ne morejo vsled svoje debele »revščine« plačati učitelje po njihovem delu. Konzulat Češkoslovaške republike v LJubUani naznanja vsem interesentom, da je potrebno v vsaki zadevi, pri kateri zahteva stranka tudi uradni odgovor, priložiti znamko, odnosno znesek za potnino, ker se drugače konzulat ne bo oziral na vloge. šal 1913. leta 34.497.294 centov, dočim je 1920 znašal samo 14.790 j03 centov. — Češkoslovaški državni dolg znaša 44 milijard £k. 10 milijard gre v reparacij-ski fond antantnih držav, 10 milijard pa tvori tretjina avstrijskih predvojnih dolgov. — Zasioi v češkes'ovašk> papirni Industriji je v zadnjih dneh takšen, da so nekatere tovarno reducirale svoj obrat. = Padanje mesnih cen v Češkoslovaški. Češki listi poročajo, da so v zadnjih dneh cene mesa zelo padle1 cene živi vatri so padle za 30 do •10 procentov. — Pa pri nas? Ravno narobe * = Konferenca nasledstvenih držav v svrho rpzdelbe parnikov, se prične danes v Parizu. Pa svetu. ©rsanii^cllski vestnik. Iz stranic«. Opozarjamo vse sadruge v Ljubljani 111 okolici na diskuzijski večer, ki se bo vršil jutri, v petek ob 8. url v mali dvorani ! »Mestnega doma«. Iz str ek. ergai^scU*. Podružnica kovinarjev v Štorah opozarja delavce, da se pridni? udeležujejo dl-skuziiskih večerov, ki se vršijo vsak petek ob 5 uri popoldne v gostilni Vizjak v Štorah. Nadalje prosimo člane pevskega društva, da prihajajo redno vsako sredo od 7. do 9. ure zvečer in v nedeljo od 9. do 12. predpoldne na pevske vajel — Trst — svobodna luka. Laška vlada je sklenila proglasiti Trst za svobodno luko. — Jugoslovansko-itaillanska trgovska pogodba. V Zagreb je dopotoval iz Belgra-da s. Scarpa. ki vodi pogajanja za vzpostavitev trgovskih in gospodarskih odno-šajev med Jugoslavijo in Italijo. Pogajal se je z gradonačelnikom, s predsednikom zveze industri.ialcev, s tajnikom trgovinske zbornice, z ravnateljem eskom.ptne banke in s svojim znancem, dr. .ledlovskim. O. Scarpa ni identičen z avstrijskim vitezom pl. IginOm Scarpo.’ — Predpisi o protokoUranju Hrm. Kdor je po določilih trgovinskega zakonika trgovec, ie dolžan, da protokolira svojo firmo, ako plača po postavnih predpisih določeno svoto cridobnine brez doklad. Za mesta: od 10.000 do lon.ooo prebivalcev ie po ces. naredbi iz 1. 1898 merodajen znesek 80 K. V krajih, ki imaio prebivalcev manj nego 10.000 jc odločilen znesek 50. K. Ker je občna pridobnina po finančnem zakotni za 1. 1920-21 zvišana na štirikratni znesek ter je vrhutega plačati še državni pribitek v višini 170. odnosno 130 odstotkov, sta zneska 50 in SO K v današnjih pridobitnih, davčnih in denarnih razmerah odločno prenizka za naše razmere. Dolžnost protoko-lirania firm bi sicer zadela osebe, katere po njih strokovni Izobrazbi kakor po obsegu njihovega obratovanja ne gre siliti, da postanejo prijtokolirani trgovci. S tem vprašanjem so se v četrtek pečali zastopniki industriialnih, trgovskih in obrtnih organizacij na posvetovanju, ki ga ie sklicala trgovska m obrtniška zbornica v Ljubljani. Vsled soglasnega sklepa teh zastopnikov je trgovska in obrtniška zbornica zaprosila poverjeništvo za pravosodje, da, vpo-števajoč oovišanic pridobnlne, izpremenl veliavne določbe za protokoliranic firm ter zviša merodajne zneske. — Gospodarski svet je sklenil na svoji zadnji sc-ji, da mora biti v vseh upravnih odborih jaznih delniških društev ' gotovo število članov jugoslovanskih državljanov. 7 Prvi trnst v Jugoslaviji je trust vseli mlinarskih podjetij v Jugoslaviji. Rudo za koks. Sklenjena jo pogodba o nabavi koksa iz Nemčije v zameno za železno rudo iz rudnika Ljubije. — Promet preko Trsta pada. Po uradnih podatkih je železniški promet v Trstu 1919 leta dosegel 18,784.212 centov, dočim Je dosegel pred vojno 191S leta 26.975.45’ centov. Ravnotako je tudi pomorski promet preko Trsta vsako leto matiji. Tako je zna- — Masarykova bolezen se obrača na bolje Sredi marca odpotuje predsednik v Napolj in Capri. — Z načrtom ločitve cerkve od države na češkoslovaškem niso zadovoljni rimski kardinali. Dr. Benešu, ki Jim jc o tej stvari govoril v Rimu. so rekli, da cerkev ne pristane na to, niti če bi se v istočasno sklenil konkordat. — No, Čehi naj-brže ne bodo več govorili o tej zadevi pred rimskim kardinalskim kolegijem. — Poljska, ki se pripravlja na novo vojno, ima že vojno na svojih tleh. Zadnjič so demobilizirani vojaki uprizorili velike demonstracije proti vladi, pri čemer ni ostalo pri sami vodi. — Poljska proti Litvi. »Lokalanzeiger« javlja iz Kodanja, da pripravlja Potiska veliko ofenzivo proti Litvi. — Če se pripravlja Poljska proti Litvi, jc to njena stvar, kJ nas ne briga. — Kaj stane Angleže vojna proti Ircem? James Donavam je izračunal v »Dalij News«-n približno vsoto vseh trgovskih Izgub, ki jih trpi Angleška radi uvedbe vojnega zakona na Irskem. Po njegovem računu znaša ta vsota za eno samo leto okrog 15 milijard naših kron. Z drugimi vojnim stroški (stroški za vzdržavanje tajne propagande, politične policije, zasedbenih čet itd.) se zviša število na velikansko vsoto nad 50 milijonov j. kron. Toda k temu moramo prišteti Se 100 odstotkov za obnovitev :vseh materielnih škod. Torej 100 miliafd kron! In to v enem samem letu .. . Imperialistični maliki so popolnoma znoreli. . — Izguba angleških ladij med vojno znaša glasom poročila angleškega trgovinskega urada skupno 4694 ladij z 9,412.275 brutto - registrskih ton. Pri izgubah teh ladij je Izgubilo življenje 40.860 oseb. — Rusi proti Georgiji. Neka boljševlška divizija se je izkrcala na Črnem morju ln prodira proti Tiflisu. — Boljševiki so zasedli Tiflis, glavno mesto socialtio-demokraške republike Geomije. — Najbolj razširjen tednik v češkoslovaški Republiki ic »napredni in reformni- list iNovij Lid« v Brnu, ki izhaja v nakladi 100.000 izvodov. — Število rnsk|h beguncev znaša po poročilih iz Carigrada: V Turčiji 90.000, na Bolgarskem 7000; v Srbiji 32.000, na RutTHtuskeni 2000, na Grškem 1800, na Francoskem 154.000, v Nemčiji 300.000, na Angleškem 15.000, v Avstriji 5000, na Finskem 15.000, Hstonskem 10.000, v Italiji 20.000, na Švedskem 1000, Švicarskem 4000, Češkoslovaškem 5000, Poljskem 100.000, Litvanskem 3000, Letskcm 3000. Vsega skupaj torej okoli 800.000 tukaj nepotrebnih 'ljadl.-: — Da bo izvajal bojkot proti Indijskim Angležem se je ustanovil v Lahori komitet prvakov indijskih komunistov. Koliko uspehov bodo komunisti protr Angležem v Indiji imeli, ce vemo; nad velikimi pa dvomimo. — Prebivalstvo na Švedskem. Po zacinjeni štetju znaša število prebivalcev v tej deželi 2,646.308 duš. V desetih letih ie naraslo za 254.524 ljudi. 7- Kaj jc vse treba sklepali. Petr- bttrška »Pravda« piše: Kovači žele-zaren v Taškentu so sklenili, da odstranijo iz delavnic vse ikone (podobe svetnikov). Razsvetljava mesta Petrograda je bila po poročilu »Izvestii* skrčena na dve ure dnevno. Mesto je razdeljeno na 2 dela lil razsvetljevano jc menjaje sc. Brezžičen telefon na morju. Med ladja-JamLna Atlantiku in med otokom Catalhia, Id leži oddaljen 30 milj od mesit Los A11-■ gelos — v Pacificu, so govorili potom brez-žičnega telefona. — Debeli Radoslavov. Radoslavov^ bivši bolgarski skupščinski predsednik, je bi! pred najvlšjim sodiščem v Sofiji obsojen, ker 'e med vojno poneveril več milijonov frankov. — Propall milijonarji. V Chicagi s Slov. Narod* od 9. t, m. povseni lažnjivo poročilo o nekem protestnem shodu, ki ga je sklicala lokalna organizacija naše stranke zaredi prodaje šolskega poslopja v Rogatcu. Mogotci občmo trg Ragatec so gosp. gerent Cenčič in njegov sosvet, v katerem seveda naša strank« niti zastopajta ni, ako ravno je vladi znano, da smo dobili pri zadnjih volitvah v konsti-t ti ant o v tem volmem okraju pretežno ve« 8,no glasov. Ti gospodje so sklenili tržno last, to jc šolsko poslopje, v katerem se Zlato' OP O Ako hočete letno dosti denarja priStediti, ne kupujte importiranega n dragega mlin, temnel rabite izključno samo priznano Sledljivo in najboljše Zlatorog - milo U Glavno zastopstvo za Kranjsko: R.Bunc in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7. Zlatorog nahajajo rasen potrebnih Šolskih prostorov ia stanovanja nadučitelja, tmli različni prostori za občinsko porabo, tako občinska pisarna, soba za slugo, gasilni dom in drugi prostori, prodati iolski občini, katera obstoji iz občine trg Rogatec in delov ob-čm Sv. Florijan in Donačka gora — za 32.000 K (današnja vrednost najmanj 600 tisoč kron), dočim so isti gospodje izdali istočasno 10 tisoč kron za popravo tega šolskega poslopja iz občinske blagajne. Da napravijo občini še večjo škodo, so plačilo cule kupnine kupcem popustili, pač pa nam občanom naložili stroške za kupno pogodbo 756 K ter še neznano vsoto prenosnih davkov kakor tudi vzdrževanje prodanega poslopja na vse večne čase. Vse to nam )e bilo neznano do dneva, ko je bila vložena pogodba pri sodniji za vknjiženjc. Ko smo to izvedeli, smo sklicali javen shod, na katerem smo pričakovali zastopnika vlade ptujskega glavarja, pa gospoda ni bilo. Na tem ifcodu, na katerem 3« 'vlado? popolni red, razpravljali so različni govorniki o korakih, napram tema napadu na občinsko imetje. Dopisnik Naroda trdi, da je znan! nemškutar Drofenig hujskal narodno nezavedne kmete, češ — »Solo so prodali Srbom* — hujskal proti Srbom, Slovencem in edinosti. Navzoči orožniški stražmojster, ki je prišel službeno shod kontrolirat in se nad pol ure zadrževal, prodno je prišel do p-rezklija in tam po dovoljenjn za shod vprašal, br bil govornika, če bi bil le eno besedico v tej sineri črhnil, gotovo vzel s seboj in ga odpeljal v kraj, kjer se kaša piha. Res pa je, da je ravno ta govornik dejanski stan jako stvarno obravnavali in epetovano obžaloval, da ni visoka vlada na shodu zastopana, ker je pričakoval, da, če vlada rogaške razmere enkrat spozna, bi tudi v Rogatcu besede prestolnega govora dejansko izvajala, posebno besede regenta: »enaka pravica vsem, t^ko močnim kakor slabim, in tudi onim, ki niso jugoslovanskega plemena« med katere gotovo spadajo tudi tako zloglasni velikokrat prokleti nemškutarji. Trdilo se je, da sc skrivajo pod plaščem naše stranke, katere prod vojno baje v Rogatcu ni bilo, težki akpitalisti in nekaj nahujskanih kmetov. Res pa je, da stojijo v Rogatcu danes vsi domačini z malimi izjemami, za social-demokratično stranko, kar kaže izid zadnjih volitev in se bo še bolj pokazalo pri občinskih volitvah. Dopisnik trdi tudi, da sc neinčurji bojijo, da ne bodo imeli v krajnem šolskem svetu večino, ker jim minister Kukovec vsako volilno pravico odreka. Kako bi isto dobili v občini? Nadalje pravi, da je mera polna in da bomo našli pota, po katerih bomo dopisnika in njegove somišljenike razkrinkali. Rotimo našo vlado, da očisti ta rogaški hlev, pravi dalje ta čislani gospod, pa poskrbeti hočemo, da bode vlada dejanski stan naše občine, posebno trga, po nepristranskem uradniku pustila preštudirati in prišla bo gotovo do zaključka, katerega želi dopisnik Naroda, tako kakor mi, da bo vzela deželna vlada železno metlo v roke, pa samo z razločkom, da ne bo pometala ž njo na rodni grudj živeče mirne, marljive državljane, ampak da bo z isto metlo odstranila par tujcev^ o katerih bo videla, da njih službeno in izvonslužbe-no postopanje državi ni v korist. K;vr se tiče zadoščenja g. gerentu je edino v njegovih rokah in v rokah njegovega sosveta, da popravi vse krivice, katere je ta korporacija do sedaj storila nam, posebno tudi giede šole, da nadalje posnema njegovega soseda gerenta na Slatini v nesebičnosti in požrtvovalnem delu, ki opravlja svoj posel za 1200 K letno, dočim zahteva naš gerent za Isto delo 4800 K in sl da vsako posebno delo posebej plačati, kakor je sam izustil — »rvi tako bedast, da bi kaj zastonj napravil« — Končno prosimo vse tiste domače Slovence, ki so v predvojnem času ravno pod temi hujskači (dopisnik Naroda inisll vendar Drofeniga, ker nazivlja istega za hujskača) pretrpeli toliko muk, da se osla« sijo pri naši stranki, da jim poskrbimo za« doščenja — pa mirna Bosna 1 Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zndr.volistva donrinese Vam Feller-iev nravi F.lza-fluid! 6 dvomatih ali 2 veliki ŠDeciialni steklenici 42 K. Državna trošarina nosebel Troite na oočasni oreha vi? Za-ortia9 To zlo se odstrani s Dravimi FelJerievimi Elza - kroeliicami. 6 škatliie 18 K. — Želodec oKreoču-ioča Švedska tinktura 1 steklenica 20 K. — Omot in poštnina oosebeJ. a naiceneie Eueen V Feller Stu-blca donia Elsa tre št 252 Hrvat-ska. D. (5) Mariborska eskomptna banka, Maribor, Tegetthoffova ulica 11 prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC Vabilo na redni občni zbor Občnega konsumnega društva v Zagorju ki se vrši dne IB. marca 1921 ob 2. uri popoldne v poslopju Občnega konsumnega društva v Zagorju. Dnevni red: 1. Čitonje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo za leto 1920. 8. Poročilo nadzorniStva. 4. Sklepanje o čistem dobičku. 5. Poročilo revizije, revizorja Zveze gospodarskih zadrug. 6. Interpelacije in vprašanja. ’ Vstop na zborovanje imajo samo člani. Zagorje, dne 21. februarja 1921. Za nadzorništvo: ! Josip Medvešek, predsednik. Vabilo na Jfimr tJifila Urila 1 l ia Mo pri išče dobro izvežbane in izučene preddelavce u Štancer lfo (Stsmarei), cvikarllo (Zwlcker®i) In mojstra sa Izdelovanje tal