OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 18, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 183
Tuje sile hočejo Trst za spletke proti Jugoslaviji
Dodatno poročilo o Kardeljevem govoru pred mirovno konferenco
New York Times" prinaša
obširneje poročilo o govoru, katerega je imel jugoslovanski Podpremier Edvard Kardelj v ponedeljek na mirovni konferenci v Parizu. Omenjeni list poroča;
Kardelj je direktno izjavil, da vomi, da so velike sile, ki nasprotujejo združenju Trsta z ^goslavijo, iskrene. Njih pravi ^inen je, zapreti Sovjetski uniji izhod na Sredozemlje. Dasirav-tega ni nihče rekel na konfe-fenci, je dejal Kardelj, pa se ti ^rgunienti stalno pojavljajo v •"itskih in ameriških časopisih.
od Jugoslavije za Podporo ničesar ne zahteva
Res je," je rekel Kardelj, "da ovjetska zveza stoji trdno in O'ilocno za jugoslovansko zahte-^0 za Trst, toda storila je to, ne ^ bi stavila kake pogoje ali za-teve na Jugoslavijo.
Pejal je, da je to dokaz nese-pomoči, katero nudi Ru-malim narodom v splošnem, more to vzbujati sumnje ® ^ tem smislu, da ogroža nad-^ ado privilegije velikih sil.
Kardelj je rekel, da je upravni ®^stem, katerega pred lagajo Rierika, Anglija in Francija za r®t, podoben režimu, ki obstoja
Jamajki.
obstoj nasprotstva Slovani in Italijani
Kardelj je rekei, da med Slo-in Italijani v Trstu ni nobe-®Sa nasprotstva, potem pa je
pristavil;
. So ljudje danes, ki v Trstu "Okolici kupujejo delnice v to-y^rnah, bankah in ladjedelnicah ki kujejo načrte, kako bi se Porabilo takozvano svobodno °^mlje za gospodarsko vmeša-in za netenje nemirov v centralni in vzhodni Evropi."
Jugoslavija ne bo podpisala italijanske pogodbe, ako se prizna francoska linija
Z Jugoslavijo, ki je osvobodila sporno ozemlje, se postopa kot s poraženo državo, izjavlja Bebler
PARIZ, 17. septembra — Jugoslovanski podminister za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je danes pred politično komisijo za italijansko mirovno pogodbo izjavil, da Jugoslavija pogodbe ne bo podpisala, ako bo mirovna konferenca priznala takozvano francosko razmejitveno črto. Jugoslavija zahteva, da
Hobby" razstava odprta
ClevelAndu je sedaj razsta
raznih ročnih izdelkov starih
v kateri si v svojem prostem
2a zabavo naredijo razne
^^^Jiosti, kar je pač kateremu
^ obby," kot pravijo tem rečem.
2stava je odprta dnevno od
■ ^re dopoldne do 5. ure po
na 2157 Euclid Ave.,
g.j bo pa odprto od 2
popoldne. Vstopnina je prosta -tf^v .	v , , , , Jvazejo se ročna dela, kot
jj^j/^pvrstno pletenje, slike, iz-
15ft lesa, medenine itd. Nad
k'at ^^^^"^Gtov je na razstavi,
so naredili stari ljudje.
v do
na in
konferenca prizna vso Julijsko krajino s Trstom, medtem ko francoska črta ustvari takozvano svobodno zono, ki naj bi ob-segla Trst in okolico.
Bebler je izjavil, da francoska črta daje prednost Italiji, ki je bila šele včeraj sovražnica, na škodo Jugoslavije, ki je skozi vso vojno na strani zaveznikov.
Jugoslovansko ljudstvo ne bi moglo razumeti take krivice
Z Jugoslavijo se danes postopa kot s poraženo državo, je rekel Bebler, in jugoslovansko ljudstvo ne bo moglo nikdar razumeti, kako bi mogla njih vlada sprejeti tako krivico, ako bi se sprejela francoska črta.
"Minilo je že več kot eno leto, odkar je končana vojna," je re-
kel Bebler, "toda v Jugoslaviji še danes nihče ne more razumeti, zakaj je bila naša slavna vojska, ki je osvobodila to ozemlje, prisiljena umakniti se iz njega."
Na«rt za upravo tržaške svobodne zone ožigosan
Bebler je napadel anglo-ame-riški načrt za svobodno tržaško ozemlje, po katerem bi imel go-verner diktatorsko oblast. Dejal je, da bi imel governor po tem načrtu moč poklicati tuje armade na pomoč.
"Proti komu?" je vprašal Bebler. "Proti kateri državi bi governer mogel proglasiti vojno stanje? Proti 'sovražniku,' katerega se nikdar z imenom ne pove, katerega pa se ima vedno v mislih—Jugoslaviji."
WALLACE IN TRUMAN BOSTA DANES IMELA OSEBEN RAZGOVOR
WASHINGTON, 17. sept. —Jutri bo trgovinski tajnik Wallace obiskal predsednika Trumana v njegovem uradu v svrho daljšega pogovora glede situacije, ki je nastala vsled dogodkov zadnjih dni.
Splošen vtis je, da bo predsednik apeliral na trgovinskega tajnika, da se v interesu harmonije v bodoče vzdrži komentarjev glede zunanje politike. Wallace-ov obisk v Beli hiši bo tem bolj važen, ker ima trgovinski tajnik prihodnji torek nastopiti kot govornik na shodu neodvisnega državljanskega odbora v Providence, R. I.
Državni podtajnik Clayton je danes rekel, da bodo vsi bodoči govori članov kabineta morali dobiti predhodno odobrenje državnega departmenta.
Wallace objavil pismo, v katerem je pojasnil stališče glede Rusije
OBISKU
oK- ^^®veland ste prišle Jennie Klučar Lunka, obe iz Johns-je doma
T ahovega pri Cerknici, Mrs.
pa iz Bloške police. Za t)r^\ obiska tukaj se nahajate tla' Somrak na E. 74 St. ter to'	obiskati domače iz
^Mnega kraja. Želimo jima v?^o zabave in razvedrila v
naselbini!
Poljska zapadna meja je določena, izjavljaMolotov
PARIZ, 17. sept.—Sovjetski zunanji minister Molotov je včeraj potom poljskega informacijskega urada podal izjavo, v kateri je zavrnil izjavo državnega tajnika Byrnesa v stuttgartskem govoru, da zapadna meja Poljske od velesil ni bila trajno določena.
Molotov je rekel, da medtem*
ko je res, da potsdamski sporazum prepušča določitev meje mirovni pogodbi z Nemčijo, pa je to le formalna stran vprašanja.
Dejansko so se tri velesile izrazile glede poljske zapadne meje, je izjavil Molotov, ko so vključile Šlezijo v ozemlje, ki se je izročilo poljski vladi v svrho uprave in pristale načrtu za preselitev nemškega prebivalstva.
Molotov je tudi poudaril dejstvo, da Poljska že nad leto dni upravlja vse ozemlje vzhodno od rek Odre in Neisse. Rekel je da-.
Ije, da je zavezniški kontrolni svet v Nemčiji v novembru 1945 prejel načrt za izselitev Nemcev iz prizadetega ozemlja.
Od tedaj se je nad dva milijona Nemcev izselilo in njih mesta so zavzeli Poljaki iz vzhoda.
Molotov izjavlja, da to dokazuje, da tri velesile poljske meje niso več smatrale za predmet revizije.
NEMŠKI TISK IZ RUSKE ZONE PREPOVEDAN V AMERIŠKI OKUP. ZONI
BERLIN, 17. sept.—Brig. gen. ameriške vojaške vlade v ameriški zoni v Nemčiji je sporočil, da je prepovedano v to zono uvažati nemške časopise, knjige in druge tiskovine iz ruske okupacijske zone. S tem je dal poveljnik Rusiji razumeti, da so ameriške oblasti v Nemčiji postale bolj odločno nasprotne ruskim težnjam.
Ta ukaz ne velja za Berlin, pač pa za province Hesse Wuerttemberg in Bavarijo.
Pravijo, da je ta ukaz bil izdan radi tega, ker je Rusija odklonila prosto izmenjavo časopisov in drugih publikacij v sedbenih zonah.
Gromiko zahteva obsodbo grške reakcije
LAKE SUCCESS, N. Y., 17. sept.—Sovjetski delegat Gromi-kov je včeraj seji varnostnega sveta Združenih narodov predložil resolucijo, v kateri zahteva, da se obsodi provokacije grških monarhistov proti sosednim državam in zatiranje manjšin, obenem pa poživlja, da Velika Britanija umakne čete iz Grčije.
Gromiko je rekel, da je britski zunanji minister Bevin obljubil umik čet iz Grške po volitvah prošlega marca, toda Angleži se še danes nahajajo v Grčiji.
Ameriški vojaki, ki so bili zadržani v Belgradu, kritizirajo Pattersona
Objava pisma, v katerem je bivši podpredsednik priporočal sporazumnost z Rusijo, predmet nove kontroverze
WASHINGTON, 17. septembra — Med trgovinskim tajnikom Wallace-cm in predsednikom Truman cm je danes nastala nova napetost, ki utegne dovesti do preloma med njima.
Bivši podpredsednik, čigar*	"
govor glede ameriške zunanje
WASHINGTON, 17. sept.— Trije ameriški armadni saržen-ti, ki so se nahajali sedem mesecev v zaščitnem varstvu v ameriški embasadi, so .danes ob povratku v Zedinjene države kritizirali postopanje ameriškega embasadorja Richarda C. Pattersona in ameriškov častnikov.
Trije sarženti so ,4iqsjeli v Washington z aeroplaiiom iz Pariza. To so Theodore Nelson iz Park Falls, Wis.; Kenneth Schussell iz San Francisca, in Chester B. Scott iz Nashville, Tenn.
Vsi trije so bili v pogovoru s časnikarji soglasni v izjavi, da niso imeli nobene zveze s streljanjem na belgrajski ulici, tekom katerega je bil ubit neki ruski vojak, in radi katerega so bili pridržani v embasadi, da jih jugoslovanske oblasti niso mogle aretirati.
Schussell, ki je govoril v imenu trojice, je dejal, da se jih je držalo v embasadi vsled tega, ker se je hotelo ščititi nekoga, ki je dejansko ustrelil ruskega vojaka in kateremu se je pomagalo zbežati iz Jugoslavije.
izročila ameriški embasadi ali je iDila poslana v Washington za izročitev državnemu departmen-tu.
BELI IN ZAMORCI V SKUPNEM PROTESTU PROTI SEN. BILBO-U
JACKSON, Miss., 17. sept.— Okrog 50 belih in črnih upravi-čerrSiToHlcev~r državi jviissds" sippi je vložilo zaprisežene izjave pri kongresnem odseku, v katerih obtožujejo senatorja Theodore Bilboa, da si je na goljufiv način pridobil nominacijo pri zadnjih volitvah.
Obtožnice so bile vložene hkrati od State Progressive Voters' lige in od Jackson podružnice National Association for the Advancement of Colored People.
Obtožnica govori, daje Bilbo v Mississippi ščuval bele državljane k nasilstvu in diskriminaciji proti zamorcem.
politike, ki ga je imel prošli teden v New Yorku, je povzročil mednarodno senzacijo, je nam-,reč dal v javnost obširno pismo glede odnošajev med Ameriko in Rusijo, katerega je poslal predsedniku že 23. julija.
Wallace je rekel, daje bilo pismo brez njegove vednosti vzeto iz arhiva in da se nahaja v rokah nekega časniškega komentatorja.
Wallace ni vedel, da Truman nasprotuje objavi pisma
Takoj nato je predsednikov tajnik Ch&rles G. Ross v Beli hiši naznanil, da predsednik ni odobril objave pisma, v katerem je Wallace izjavil, da je mirno sožitje Amerike in Rusije največji problem, pred katerim stoji danes svet.
Ross pa je rekel, daje Wallace j)otem zvede^ Truni^ ne želi, da bi se vsebina pisma dala v javnost, ko je bil aparat za publikacijo že v razmahu in ko je bilo nekaj kopij pisma že v rokah časnikarjev.
Predsednik zato ni želel, da bi pismo prišlo v javnost, je dejal Ross, ker bi svet utegnil dobiti vtis, da on odobrava njegovo vsebino, ker je bilo pismo objavljeno z njegovim odobrenjem.
Kolikor je mogoče nocoj ugotoviti, je bil razvoj dogodkov, ki so dovedli do objave pisma, sledeči :
Otroci dobijo učitelja v bolnišnico
Clevelandski šolski odbor je zaključil, da se bo odredilo rednega učitelja za otroke od 1. do
lace pa je med tem že izročil kopijo pisma enemu reporterju, in spričo tega ni preostajalo drugega, kakor razdeliti vsebino pisma tudi med ostale časnikarje-
Komentator Pearson prvi prišel v posest spornega pisma
Kot se je zvedelo nocoj, je bil komentator Drew Pearson tisti, ki je prišel prvi v posest pisma, katerega je Wallace izročil Tru-manu 23. julija.
Wallace je nocoj izjavil, da je bilo pismo oči vi dno "izmaknje-no" iz arhiva v trgovinskem de-partmentu in da je na nepojasnjen način prišlo v roke nekemu časnikarju.
Pearson je takoj izjavil, da je on časnikar, za katerega gre in zagrozil, da bo Wallace-a tožil radi obrekovanja, ako ne umakne trditve, da je bilo pismo "izmaknjeno," oziroma ukmdeslr
Izjava trgovinskega departmenta pravi, da je Wallace sklenil objaviti pismo šele, ko je zvedel, da je bila ena kopija istega "izmaknjena iz arhiva in da se nahaja v rokah nekega časnikarskega komentatorja."
Schussell je dalje rekel, da g	ki so zboleli za otro-
ako bi Patterson in ameriški
na
Cla
A SEJA
št	društva Vipavski raj
12 SNPJ je vabljeno, da se ovo udeleži redne mesečne '^"30 ^	20. septembra ob
J. ^ri zvečer v navadnih pro-Ukrepalo se bo o 30-društva, ki se vrši 27. ^el podana bodo poročila ®gatov 13, redne konvencije
Tečaj za investicije
Dne 30. sept. se prične Western Reserve univerzi pose ben tečaj s poukom glede raz ličnih investicij. K tečaju imajo dostop samo člani Investment Bankers Association of America. Šola bo tri večere na teden in bo pod nadzorstvom L. Merle Hostetler od Cleveland Reserve banke v Clevelandu.
za-
DAROVI ZA BOLNIŠNICO
Pri podr. št. 48 Sansa so bile zadnje čase darovane sledeče vsote mesto vencev za pokojnega Antona Salamant: po $5: Mr, in Mrs. Louis Zore, Mr. in Mrs. Zivodar ter Mrs. Korenčan; po $3: Mrs. Kness; po $1: Mrs. L. Valesič. Mr. Frank Marzlikar je daroval $5 mesto venca za pokojno Mrs. Frances Kotnik.
IMA PISMO
Mr. Frank Shepec, 14015 Hale Ave., sporoča, da ima zelo važno pismo iz starega kraja za Janeza Kočevar, rodom iz Starega trga pri Ložu. Mr. Kočevar se naj zglasi na zgornjemu naslovu, kjer ga dobi.
V BOLNIŠNICI
V Lakeside bolnišnici se nahaja Mrs. Mary Prelogar,. 1137 E, 172 St., radi opeklin, ki jih je dobila pretekli teden. Nesreča seje zgodila ko je topila vosek za konserviranje sadja. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo ji, da bi kmalu okrevala in se zdrava zopet povrnila v krog svoje družine!
častniki nastopili s tako odločnostjo kot bi bili morali, ti bili jugoslovanske oblasti takoj prepričali, da oni niso bili prizadeti v streljanju.
Rekel je dalje, da so bili odvedeni v embasado 10. februarja, kjer so bili držani v eni sobi do 17. aprila, ko so bili odvedeni na Pattersonov dcpi, kjer so ostali do 17. avgusta. Od tedaj naprej se jim je delilo kretanje na ulicah, 12. septembra pa so bili z letalom odpravljeni v Ne-apel.
Protest radi "surovega postopanja" z Jugoslovani
BELGRAD, 16. sept,—Jugoslavija je včeraj ameriški vladi izročila formalno noto, v kateri je rečeno, da so Amerikanci "surovo ravnali in psovali" šest jugoslovanskih vojakov, ki so bili aretirani v Trstu povodom neke eksplozije.
Kakor se poroča, so bili omenjeni jugoslovanski vojaki včeraj izpuščeni in iztifani iz zone A, ker se trdi, da so imeli v posesti ročne granate, dasiravno jim to kot stražnikom za poši-Ijatve UNRRA-e ni bilo dovoljeno.
ško paralizo in se nahajajo v mestni bolnišnici, tako da ne bodo zaostali na pouku med zdravljenjem. Otroci bodo dobili pouk v bolnišnici.
A. F. L. POMORŠČAKI V VLOGI STAVKOLOMCEV
. NEW YORK, 17. sept.—Stavka v lukah, na kateri se nahajajo pomorščaki CIO, je bila danes delno zlomljena, ko so delavci AFL unij, ki so s podjetniki podpisali nov kontrakt, začeli tovoriti ladje v new-yorškem pristanišču.
40-LETNICA ZAKONA
Prošlo nedeljo sta obhajala 40-letnico zakonskega življenja Mr. Mrs. Anton , Laurich, 15717
m
Saranac Rd. Sorodniki in prijatelji jima k temu dogodku čestitajo in jima kličejo: Še na mnoga leta!
V FLORIDO
V Florido odideta te dni Mr. in Mrs. Anton Bostjančič, 19617 Mohawk Ave. Bila sta delj časa v Calif orni j i, sedaj pa gresta v Florido. Menda mislita pač, da so v Floridi pomaranče bolj sladke in solnce bolj toplo. Obi-Tukaj ni znano, ali se je nota lo zabave!
Truman vprašal člane kabineta, da podajo svoje nazore
Na neki kabinetni seji meseca julija, na kateri se je pretresala zunanja politika, je Truman pozval člane kabineta, da pismeno podajo svoje nazore glede ameriške zunanje politike.
Wallace je sestavil 12 strani obsegajoč memorandum, katerega je Truman smatral za zaupen dokument. Predsednik je pismo prečital in ga poslal državnemu tajniku Byrnesu, ki ga je takoj vrnil v Belo hišo.
Pred dvema dnevoma je neki časnikar šel k Rossu in mu povedal, da je zvedel iz zanesljivih virov, da ima neki časnikar besedilo Wallace-ovega pisma in da pismo namerava dati v javnost. Ross je včeraj poklical Wallace-a in mu je to povedal. Kot se razume, je Wallace izrazil presenečenje.
Wallace dovolil objavo pisma pod napačnim vtisom
Ross se je danes zopet posvetoval z Wallace-om, ki je izrazil mnenje, da bi bilo dobro, ako bi se pismo dalo na razpolago vsem reporterjem, namesto da bi ga objavil samo en časnikarski komentator. Ross se je s tem strinjal, in rekel Wallace-u, da naj poskrbi, da reporterji dobijo vsebino pisma.
Potem je šel Ross k predsedniku in o zadevi govoril ž njim. Predsednik pa je bil drugačnega mnenja in izrecno izjavil, da nasprotuje objavi pisma. Wal-
RUSKA ARMADA SPREMENILA SVOJE IME
BERLIN, 10. sept. — (O.N. A.) — Rdeča armada in Rdeča mornarica sta postali imeni zgodovine. Uradno bosta v naprej nosili ime Sovjetska armada in Sovjetska mornarica.
Sovjetska vojaška administracija v Nemčiji je uradno obvestila urad ameriške vlade v Nemčiji, da bo treba uporabljati ti dve novi imeni v vseh pravnih listinah in ustmenih informacijah.
Navadni vojaki se bodo imenovali v bodoče le "vojak" in "mornar" mesto "rdeči vojak" ali "rdeči mornar", kot je bila navada do sedaj.
RAZPOROKE V ZED. DRŽA-V AH SO NA VIŠKU
WASHINGTON, 17. sept.— U. S. Public Health Service poroča, da so razporoke v Ameriki dosegle v letu 1945 najvišjo točko v zgodovini. Na vsakih 100 ženitev je bilo 31 razporok.
RAKETA NAD BELGRADOM
BELGRAD, 17. sept,—Nekoliko južno nad Belgradom je sinoči letela po zraku raketa, ki je spuščala za seboj ogenj oranžne barve in je potovala z velikansko brzino. Priletela je iz zapa-da in odletela proti vzhodu. Vidna je bila samo 10 sekund, kot poroča United Press.
ZADUŠNICA
V četrtek, 19. septembra se bo ob 7.30 uri zjutraj brala za-dušnica v cerkvi Marije Vne-bovzete na Holmes Ave., za pokojnega Antona Stefančič, v spomin prve obletnice njegove smrti, Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.

ENAKOPRAVNOST
18. septembra,
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8t PUBLISHING CO. *231 ST CLAIB AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HE^ERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)__
For Half Year—(Za pol leta)_'-:__
For 3 Months—(Za 3 mesece)__
.$7.00 - 4.00 _ 2.50
By Mail ia Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)__
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
_$8.00 . 4.50 _ 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Coimtriea: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) _
For Half Year—(Za pol leta)__
.$9.00 . 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, uAder the Act of Congress of March 3, 1879.
104
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Ponaiis iz "Slovenskega poročevalca'
DEŽELA SVOBODE
Z velikimi naslovi so prinašali časopisi pred kratkim vesti o linčanju črncev na jugu; obuj en j a zloglasnega Ku Klux Klana in dejanja vandalizma proti drugim amerškim državljanom zaradi njihove različnosti v veri, polti ali rasi so pretresla resno misleče Amerikance to poletje! Toda ti veliki naslovi, znaki nevarnega socialnega vrenja, ki rado sledi vojnam, so le redkokdaj omenili neko drugo kategorijo Amerikancev—ameriške Indijance. "Vzrok temu je preprost," pravi John Collier, ki je načeloval U. S. Indian Bureau od leta 1935 do njegovega odstopa lansko leto: "ker tu je skupina oziroma manjšina, katera končno uživa pravičen delež."
V članku priobčenem v reviji "Pageant," Mr. Collier, ki je sedaj direktor Medameriškega instituta, z živo besedo opisuje kaj vse se je dogodilo, odkar je vlada podvzela izvajanje programa,, kateri jasno in določno priznava pravico Indijanca do osebne človeške dostojnosti kot Indijanec, ter s tem postavlja temelj, na katerem si ta enkrat demoralizirana in obubožana rasa upa ponovno zgraditi in obnoviti svoje življenje.
Ta nova smernica je bila uveljavljena proti koncu 1920—ti in mnogi ljudje so premišljevali, če ni že malo pozno, da se oddolžimo Indijancem za vse, kar smo zagrešili napram,'njim.
Potomce plemen, ki so redko naseljevale divjino Novega sveta za časa prihoda prvih angleških kolonistov, sta zadeli dve tragediji. Prva, izguba zemlje, "v kateri so počivali njihovi predniki," je bila neizogibna že od zgodnjega 17. stoletja, ko so se v Virginiji in v Massachusettsu izkrcali ti prvi kolonisti.
Druga tragedija je zadela indijanska plemena potem, ko so bili zgnani v rezervacije—predele, določene za ta plemena od zvezne vlade. Spočetka je imela te rezervacije v svojem področju armada Zedinjenih držav, kasneje pa je oblast nad njimi prešla v področje državnega oddelka za notranje zadeve, ki je imel svoj urad za indijanske zadeve (sedaj se imenuje Office of Indian Affairs). Indijanci so bili baš na rezervacijah skoro docela uničeni. Vlada, namesto da bi jim dala in nudila, kar so sami hoteli in potrebovali, je skušala tem tesno povezanim plemenskim skupinam vsiljevati naziranja belega Amerikan-ca z ozirom na posest in osebne uspehe.
Da se čimprej izobliči v pravega "Amerikanca," je bilo Indijancu prepovedano obdržati svojo veroizpoved in njegovi otroci so mu bili odvzeti ter poslani v državne šole, kjer niso smeli govoriti svojega materinega jezika. Celo na samih rezervacijah, kjer je imel biti samostojen, Indijanec ni bil varen pred sleparji, ki so mu zničili njegovo državno posest, katero je zemljiški zakon izza leta 1887 končno skušal preleviti v farmske zemljišča s ciljem, da omogoči ameriškemu Indijancu, da postane samostojen farmar. To pa je le omogočilo belcem, da so pograbili okrog 86,000 več akrov indijanske zemlje, najčešče najboljše zemlje, potom nakupa ali pa zakupa.
Do leta 1921 je od 850,000 Indijancev, ki so nekoč živeli v Zedinjenih državah ostalo samo še 235,000 članov tega plemena.' Večina teh je bila primorana živeti v največji revščini na ostankih nekdaj njih določenih rezervacij.
Med leti 1928-1932 je vladna preiskava odkrila ta ne-lepa dejstva. V letu 1929 pa je vlada uvedla nov program za Indijance na rezervacijah. In tukaj citiramo besede Johna Collierja: "Poglejmo na rezultate: Indijanci, enkrat že na robu pogina kot 'izginulo pleme,' se sedaj hitreje razvijajo kot katerakoli druga skupina v naši deželi. Ropanje indijanske posesti je bilo zaustavljeno in šest milijonov akrov zemlje je bilo dodeljene obstoječim rezervacijam. Indijanci so dobili popolno kulturno in versko svobodo. To je ojačilb družinske vezi in tvorilo temelj vladnemu podvzetju izvajanja programa. Destruktivna gojišča (boarding schools) so izginila skoro docela in na njih mesta prihajajo šole z indijanskimi učitelji in učiteljicami, v šolah samih pa se poučuje tudi v indijanskih jezikih. Veliki pašniki, ki so jih imeli v najemu belci, so spet v posesti Indijancev in tako je dohodek Indijanca samo pri živinoreji poskočil za celih 2,300 odstotkov. Po kongresni odredbi iz leta 1934, je,več ko 100 indijanskih
UČITELJSKI TEČAJ V LJUBLJANI
,Sredi julija se je pričel v poslopju Marijanišča učiteljski dopolnilni tečaj. Tečaj A je obiskovalo 56 učiteljev in učiteljic, ki imajo že maturo; tečaj B pa je obiskovalo 25 pomožnih učiteljev, ki se pripravljajo za učiteljsko službo.
Vsi tečajniki so resno prijeli za delo. Dnevno imajo 8 ur predavanj, v kratkem prostem času pa se učijo, udeležujejo sestankov i n prirejajo kulturne prireditve. Tako so v soboto 27. julija s točkami, ki so jih sanii sestavili, priredili kulturni večer ubožcem v Marijanišču.
Tako mladi slovenski učitelji koristno uporabljajo svoje počitnice, v katerih je nekdaj marsikdo samo lenaril.
*
VRNITEV ZLATA V NARODNO BANKO JUGOSLAVIJE
Potem ko je bil dosežen sporazum z Angleško banko, je bilo koncem julija preneseno v Jugoslavijo zlato Narodne banke, ki je bilo deponirano v Londonu. Izdajalska vlada, ki je leta 1941 pobegnila, je pustila del zlata Narodne banke sovražniku. Od tega zlata, ki je ostalo v državi so manjši del, okrog 1000 kg zaplenili ustaši v Sarajevu. To zlato je bilo po osvoboditvi ugotovljeno kot depo takozvane Hrvatske državne banke v Švici, kjer je bilo stavljeno Jugoslovanski Narodni banki na razpolago. Drugi večji del zlata, ki je ostal v državi, okrog 10,000 kg pa so odnesli Italijani med okupacijo. To zlato se je po končani vojni našlo v Nemčiji. Po lanskem sklepu mednarodne reparacijske komisije v Parizu to to zlato razdeljeno med izropane zavezniške evropske države, med katerimi bo, razume se, udeležena tudi Jugoslavija.
Od zlata, ki je bilo prenešano v Zedinjene države Amerike, je bil manjši del prodan ob samem napadu Nemčije in Italije n a Jugoslavijo in sicer za devize, od katerih so Jugoslovanske emigrantske vlade potrošile za protiljudske svrhe okrog 24 milijonov dolarjev. Zlato, ki je preostalo v Zedinjenih državah Amerike, predstavlja Jugoslovanski depo pri Federalni rezervni banki. To zlato bo v najkrajšem času stavljeno na razpolago Narodni banki FLRJ.
Tako je največji del predvojne zlate podlage sedaj v tresor-jih Narodne banke FLRJ in sicer poleg zlata, ki je bilo v državi iz predvojne dobe in znanih količin zlata, ki jih je Narodna banka odkupila po osvoboditvi od domačih rudnikov in drugih izvorov.
PROSTOVOLJNO DELO ŠOLE OBLAČILNE OBRTI
V času obnavljanja nove države Slovenije, ko povsod udarjajo kladiva in lopate ter brnijo motorji, je tudi vajeniška mladina strokovne nadaljevalne šole pri sv. Jakobu hotela dati svoj delež k izgradnji lepše Jugoslavije. Kljub velikemu naporu, ki ga ta vajeniška mladina doprinaša dnevno poleg običajnih delovnih ur v delavnicah še s prostovoljnimi nadurami, se ni ustrašila dela tudi izven delavnic ter se z veseljem od-zyala klicu na prostovoljno delo pri ureditvi nove ceste nad Je-žico.
Dve nedelji, 16. in 30. junija so ti mladi delavci in delavke v velikem številu prihiteli v zgodnjih jutranjih urah na zbirno mesto na št. Jakobskem' trgu. Od tod so veselih src in žarečih lic, prepevajoč partizanske pesmi, s praporom na čelu odkorakali po ljubljanskih ulicah na
določeno mesto na Tyrsevi cesti. Takoj so se razdelili na posamezne delovne skupine in že so marljive roke navdušenih, mladih ljudi zagrabile za moti-ke, krampe, lopate in samokol-nike. Delo, ki ga je opravljala ta vajeniška mladina, je pokazalo nepremagljivo voljo in zavednost mladine. Tako je 12 mladincev v 18 minutah razložilo 12 ton kock za tlakovanje; 5 mladink je v 4 minutah prese-jalo 4 kubifne metre peska, 6 mladink in dva mladinca pa so skupno v 35 minutah znosili 3 tone sena. Ostali so se izkazali pri merjenju ceste in preseja-nju gramoza ter tekmovali med seboj v pridnosti in vztrajnosti.
V dveh delovnih akcijah je vajeniška mladina strokovne nadaljevalne šole izvršila 1900 delovnih ur in tako tudi ona pripomogla k obnovi države.
Preskrbite potrebno nego slovenski mladini v Sloveniji! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddasie''vaš delež!
Spomini na Ferda Vesela
Posnelo iz "Slovenskega poročevalca"
V tem velikem času, ko naš narod, svoboden in srečen z nezaslišano vnemo gradi novo, boljšo in močno domovino, nas je nenadoma zadela vest, da nas je za vedno zapustil veliki Slovenec, mojster slikar Ferdo Vesel. Res je, da smo se v zadnjih letih tolikokrat srečali s smrtjo, da je izgubila že zdavnaj svoj nimb, kakor ga je imela včasih, tudi je resnica, da je Holbeinov mrtvak, s peščeno uro pospremil Vesela prav do izkopane jame, saj je mojster pred kratkim praznoval 8Š'-letnico rojstva, vendar je kljub vsemu temu Ve-selova smrt težko padla na naša srca.
Vesel, mojster Vesel, samotar z Grumlofa, človek, o katerem so se že za življenja pripovedovale resnične zgodbe in pravljice, ta Vesel nam je predstavljal neko nedopovedljivo garancijo za ustvarjalno silo in zmogljivost slovenske umetnosti, neko tiho a močno rezervo, kadar smo hoteli kaj prav posebno lepega pokazati s poljan naše umetnosti. Spominjam se neštetih organizacij razstav in vedno znova se ponavljajočih vprašanj: "Kaj je poslal Vesel?"
In potem smo videli na videz neznatno študijo glave, ali po iormatu skromno krajino, toda vedno nas je Veselova umetnost iznenadila, osvobojila. Prihajali so slikarji vseh umetnostnih ro-dov,^ogledovali Veselova platna in ni^ga bilo človeka, ki bi kdaj oporekal Veselu mojstrstvo in
čudovito dojetje resnične narave. Rasnično, Jakopiču so nekateri odrekali absolutno kvaliteto, tudi drugi naši mojstri so doživeli sporna priznanja, Ferdo Vecel pa je stal nad sodbami in razsodbami. Sam, samcat v temnih sobah na Grumlo-fu, med šaro starih skrinj, avb, orožja, prastarih izkopanin, je od časa do časa segel v svojo skrivnostno zakladnico in nejevoljen oddal sliko na vpogled, sliko, ki je potem doživela priznanje, občudovanje in naglega kupca:—ljubitelja, ki se je potem ponašal z novim "Veselem."
Danes, ko Ferda Vesela ni več med nami, imamo lahko vsaj to zavest, da ni delil usode kakega Wolfa, Bernekerja in drugih, ki so šele dolga leta po smrti našli pravično sodbo.
Močan je bil rod naših impresionistov. Po svojem delu in po osebni zmogljivosti ter vitalnosti. Danes si teh izseljencev skoraj ne moremo več dobro predstavljati. Iz ozkega okvirja tedanje malomeščanske Ljubljane priti v svet, začutiti v sebi umetniško poslanstvo, premagati ovire pomanjkanja in borbe za obstanek, to so bile težke stvari. Kako enostavno opisuje Vesel v svojih spominih ta prelom v svojem življenju!
Študiral je na realki in nekoč js videl razstavljeno neko podobo. "Ne vem, kdo bi bil naslikal tisto sliko, toda bila mi je tako všeč, da sem si koj rekel.
ko sem jo videl, da vse na svetu razenslikarstva ni nič vredno . . . Tako se je veselje tudi mene prijelo in to tako zelo, da sem kar sredi leta v peti obrnil realki hrbet in odrinil na Dunaj."
Ta prva Veselova gesta, ki ga je popeljala v svet umetnosti, je bila značilna za Veselov značaj za vse nadaljnje življenje. Močan po telesu, silovit po temperamentu, ni nikoli dolgo premišljeval ali se obotavljal, kaj mu ja storiti. Sledeč notranjemu nagonu, je kršil in lomil vse zapreke, ki mu jih je stavljalo življenje, stremeč samo za enim ciljem, ki pa mu je pomenil vse, za čim popolnejšo osvobojitvijo umetnostnih skrivnosti.
V času, ko se je Vesel, pa tudi Jakopič in Ažbe ter drugi, razvijal, ni mogel in smel ravnati drugače. Malomeščanska družba s pobeljenimi grobovi, z jiapačno sramežljivostjo, s hinavščino, hkrati brezobzirna, kadar ji je šlo za lastne interese, ni bila prav nič sentimentalna do mlade, komaj rojene slovenske moderne umetnosti. Nasproti njej je Vesel uveljavljal včasih naravnost brutalno odkritosrčnost, nepopustljivost, kadar je bil prepričan v pravilnost lastnega spoznavanja in revolucionarno gledanje na umetnostne probleme.
Dunaj s svojo bidennajersko zaostalostjo Vesela kmalu ne zadovolji. Po raznih peripetijah odrine v "severne Atene" v Mo-nakovo, kjer "se merijo sile in čopiči" (Vesel) in kjer se je ob tem času v resnici, sicer počasneje kakor v Franciji, umetnost vendarle izvijala iz starega, zaostalega kalupa in stremela za novimi cilji. Vesel, Ažbe in Jakopič se takoj pridružijo "mladim," za tisti čas revolucionarnim slikarjem. Tu se je Vesel opredelil za nazore modernega naturalizma, ne iz modnih nagibov (na -izme je bil Vesel vedno' hud!), marveč zato, ker je po svojem umetnostnem nagonu to smatral za edino pravilno. Poglejmo, kaj pravi o tem v svojih Spominih:
"Narava nam je bila pri tem najvišja učiteljica; zato smo slikali isti akt po večkrat in se ga nismo naveličali, zato sva hodila z Jakopičem ponoči v Schwab-ing slikat noč in mrak ter eksperimentirat v hudem mrazu z acetilenkami in svečami. Plasti-; ko smo dosegli z zračnostjo, du-I šo smo dali upodobljenemu i predmetu z nakazi fizičnega in ' psihičnega značaja, da smo ! predmet predstavili v njegovem ! lastnem miljenju."
I Naravi, "najvišji učiteljici," I kateri so ostajali zvesti vsi veliki mojster, najsi so jo gledali ■ vsak z drugačnimi očmi, je ostal I Vesel zvest do smrti. Kakor so
veliki holandski mojstri 17. stoletja dosegli naravo v vsej brez-
I
plemen organiziralo politično samoupravo in preko 80 teh: pleihen je zaprosilo za poslovnico ^zadružne uprave. i
"Iz tega izvirajoči podvig življenjskega standarda Indijancev, ter prerojen je iiT probuja njihove kulture sedaj bogati Zedinjene države materialno in duhovno. Dramatična priča koristi, ki jih je dežela črpala iz tega, je sama naša zgodovina zadnjih let. Tekom dobe med 1935 in 1940 so šli med Indijance petokolonaši. Govorili so o sramotni prošlosti kot o dejstvu sedanjosti—toda Indijanci jim niso nasedli. Tekom vojne so se Indijanci odlikovali s doneše-nim prostovoljnim vojnim naporom kot nobena druga manjšinska skupina dežele. Indijanec plemena Osage je vodil Havajsko zračno silo v bitki za Midway in tudi poginil v tem boju . . . Ira Hayes, plemena Pima, je bil eden od mož, ki so dvignili prvo ameriško zastavo na Iwo Jima."
Medtem ko Indijanci gledajo sedaj pred seboj bodočnost, ki jih navdaja z upanjem, so na rezervacijah še vedno podvrženi Zveznemu nadzorstvu na vseh področjih njihovega udejstvovanja. Mnogi, ki žive izven rezervacij, so zapostavljani. Državljanski status Indijanca na rezervaciji ali izven nje je š evedno kompliciran. Precej je še tudi plemen, ki žive revno na slabi zemlji- Vendar, ameriško ljudstvo s pomočjo kongresa, sedaj boljše postopa z izvirnimi Amerikanci, kateri imajo pri tem boljše prilike, da si izobličijo življenje, kakršno je po njihovi volji, obenem pa bodo tako našli svoje pravo mesto v ameriškem skupnem življenju.
UREDNIKOVA PO^A
Seja odbora za spomenik
Cleveland, O. — Proslava odkritja spomenika na vrtu Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., je že več tednov za nami. Poročano je bilo v javnosti, da je proslava sijajno izpadla v vseh ozirih. Nas blagajnik Steve Barton je omenil, da bo tudi precej preostanka. Natančneje o izidu bo pftročano na naši prihodnji seji, katera se bo vršila v soboto 21. septembra.
V zvezi s spomenikom so bui veliki stroški. Z^to pa je odlwf sklenil prirediti še eno veselic" v ta namen. Dotična veselica s« bo vršila v nedeljo 29. septe® bra. Upamo, da bo ta priredite^ uspešna, kot so bile vse dosedanje, kar smo jih imeli.
Zastopniki društev in vsi o * borniki ste vljudno vabljeni, d® se seje udeležite v polnem št^ vilu. Ukrepati imamo več nih stvari, kakor tudi radi bliža , joče se veselice. Zato je navzoc ; nost vseh potrebna.
Theresa Gorjanc, zapisnikar^
vaz-1
bežnosti in neskončnosti, je tudi Vesel sledil pojavom na rave skoro po vsej Evropi, v n^ mirnih, naglih "nepremišljeni^^ potovanjih. Nikjer ga ni dolž" strpelo. Ne v Londbnu, ne v liji, ali južni Srbiji in ob Bait' škem morju. Njegove sugestivn oči, siloviti značaj in notra^J ogenj, mu niso dali miru, saj ' vendar svet tako "interesanteDj^ , pisan, poln lepot, doživetij barve. In med tem so nast njegove podobe, ki so take kak^'^ ; šne je svet, narava in pa V® . ! sam, iskren v svoji umetno kot sonce.
Podoba mora človeka ti," "instinktivno pritegn^^'.^ pravi Vesel o umetnini. In tu J Vesel teoretično razglablj^''^ neposredno prelil v svoje laS delo. Njegove slike so v resn tako polne življenja,
njih veje tako prepričevat'^ umetnostna sila, da človeka resnici-pritegne in da jih ne zabi nikoli. Učenec narave, ^ Iji da osvoji vse njene obliko ^ in bravne zaklade. Vesel ni ral pomembnih motivov in _ dajal važno vsebino. Zelena ba na cesti, slikovita cigan^^f' štorklja, gobe v gozdnem ju, vse je za Vesela enakovr® no, enako pomembno in vred® uresničitve.
Umetnostni "kako," oplei»®] niten z neko svojsko karakter'^ zacijo, je umetnostno vodilo na šega mojstra. Tu je hotel ^ do konca, tu je hotel biti virt"^, os. Prav kakor da bi mislil r® bodočim generacijam: "Jaz
rej
prišel do te postaje, vi pa, z' v drugem času, pojdite in ob tej dognani oblilci, ustv jajte novo umetnost,' z vsebi ali brez nje, kakor hočete!
Ferdo Vesel je torej očak se moderne umetnosti. Njego ^ dela, kot "Svatica," "Pravljic^',, "Kran-ica," "Končno," 'KamiO'^ ter številni portreti so klasio dela slovenske moderne umetno sti. S temi slikami je Vesel • ostali impresionisti že ob C stvu naše Moderne, ustvaril ta^ ko visoko raven naše umetn®^ sti, da nehote kličd in vabi nn ^ de umetniške rodove k plemen' temu tekmovanju:	..g
'Dosezite nas in posncmaj^^ nas v trdem boju za iskreno
poj"
dobro umetnostno obliko.
dite po naših poteh, ki s" ^ I pota umetnostne nepopustlj' ^ sti do napak, pota neutolažU^ želje po vsem, kar je lepo, do in plemenito. Da, dosezite ' prescLite nas'"
Ob truplu mojstra Ferda
STUDIOUS KINO . . . King Phumiphon Adulet, of Siam, 18, who recently succeeded his brother, King Ananda Mahidol, after the latter was shot to death under suspicious circumstances, is shown as he arrived by plane at Geneva, Switzerland, to continue his studies at Lausanne. With the young monarch are his mother, Queen Sangwan Chrukanol and his sister, escorted by Swiss officials.—Soundphoto.
vesela, nas kakor se nikoli, 'va prepričanje: Dokler bo slovenski narod, bo živelo ® in ime tega čudovitega slika^^. In potem se še vprašuj®''^^ "Kje je tu sploh meja ?" s Dr. Stane
18. septembra, 1946,
Ea?JAKOPRAVNOST
BTRAK 3
Mlinarjev Janez
Spisal: F. Kočevar
(Nadaljevanje )
Vse se gnjete okoli pogumnega in srditega Janeza, vsak hoče noža in grb na njiju videti. Grb, obstoječ iz treh zvezd, je bil vrezan na rogu obeh.
"To je grb celjskih grofov," menih ošabno pojasni, "in grof Urh je moj gospodar, moj mogočni zaščitnik!"
"Molči, kdo te je kaj vprašal!" ga zavrne Janez srdito, "le predobro poznamo in vemo, kaj j® grb celjskih grofov. Grb in grof Urh, oba sta nam znana k^^kor slab denar. Ne bojimo se JU pa vkljub temu ne,*pravta-ko malo, kakor recimo tvojih širokih čeljusti, kakor celjskih biričev in kakor grofovih vitezov in drugih njegovih postopa-cev. Ti pa, črna duša. povej se-<^aj, čemu te je grof Urh poslal pod to mirno streho za meniha preoblečenega in govori desnico, sicer ti s tem-le nožem Prerahljam kosti. V turški krvi ga namakal!"
Take pogumnosti se poslanec grofa Urha ni nadejal med pri-prostim narodom, zato mu je pa srce tudi popolnoma upalo. Tre-sti se je jel kakor trepetlika na yetru ali šiba na vodi in bled J® bil, kakor bi ga bili vlekli na vešala. Vse je obljubil povedati, Ic nič zalega naj mu ne store.
Poslal me je semkaj moj gospodar, čigar grb ste videli na noževem rogu."
"Čemu, govori, črna duša!"
"Da, bom, če me pustite pri miru!"
"Le brž, le brž z resnico na dan, sicer si bode ogledal moj kjg ti tiči prokletp, tvoje pasje srce," se mu zagrozi šim-kov Tone.
"Moj gospodar me je poslal v opravi semkaj, da bi si tem ^^glje ogledal, kako slede sobe druga drugi, posebno pa da bi Uvedel, kje spi — Marjetica." ^enihove oči se plaho ozro po navzočih. Smrtnobleda barva in Jezna rdečica sta spreletavali družbo. Vse je groznega hudobneža grofa Urha poznalo, kaj
da pomeni, ako da on tu pa tam zasledovati, kje spe mlada dekleta.
Starega Pengarja je* ta izpoved laži-meniha zadela globoko v. srce. Mož je bil bliže smrti kakor omedlevici, in hočeš, nočeš, moral je sesti k peči na klop, blizu katere je ravnokar vstal, sicer bi bil pal po sobi: "Oh, sedaj mi je vse jasno!" vzklikne s slabim glasom ubogi oče. "Vsa okolica na delgo in široko pozna bogokletno početje grofa Urha, ves svet ve, da se naš grof ne boji ne Boga ne hudiča, in da doprinaša grozne hudobije na svojem gradu, ne zmeneč se celo za cesarjeve ukaze. Ni še pol leta, in menim, da ni še nihče pozabil, kako je bil tedaj ugrabil Zagorčevo Fra-nico iz Košnice in jo posili odpeljal v prokleto gnezdo. Bog mu grehe odpusti! Gotovo ste jo poznali vsi, kako vrla, snažna in dična deklica da vam je bila, Bog ji daj večni mir in pokoj — grof Urh jp je umoril! Njegovi ogleduhi so jo bili zasledili in javili grofu, kako da je lepa, čvrsta in jedrovita. Grof si ne da dvakrat velevati in gre takoj' na lov nanjo ter pridirja z vso svojo druhaljo preko Savinje kakor tolovajski poglavar v Košnico in okolico. Zagor-čeva Franica je pasla prav tedaj ovce svojega očeta v dolini, kjer je brezskrbno in veselega srca prepevala pesmi. In prav te pesmi so jo pogubile, ker so jo izdale. Lovski psi pri-pode nekaj njenih ovčič proti njej, katere se plaho zatekajo k njej, češ, pokroviteljica naša^ varuj nas! Takoj za njimi se pridrvi ostala biriška druhal grofa Urha. Franica se ji hoče umakniti, toda gorje, več ni mogoče. Psi in biriči so jo obkolili. Kar se je ondi dalje godilo, se ne da povedati. Pol ure kasneje je ležala Franica v celjskem gornjem gradu grofa Urha zvezana in zaprta, kakor največja razbojnica.
(Dalje prihodnjič)
SANS nabavi 150 izvodov Adamičeve nove knjige "Dinner at the White House" (Večerja v Beli hiši) ter da tajništvo iste razpošlje glavnim odbornikom in podružnicam. Delo SANSa je zelo povezano z predmeti, ki jih pisatelj obdeluje v tej zanimivi knjigi. Po čitanju tega svojstvenega Adamičevega dela bo marsikateremu bolj razumljivo, zakaj je bila politična akcija ZOJSA in SANSa tako krvavo potrebna in zakaj je potrebna še nadalje.
Razpravljalo se je tudi glede otroške bolnišnice v Sloveniji, za katero se je ob času seje že nabralo $132,621. Izražena je bila želja, da se kampanja zeC dosego kvote $150,000 zaključi še tekom septembra. Pismo od tajništva slovenske vlade, ki se v imenu slovenskega naroda zahvaljuje SANSu in ameriškim Slovencem za velikodušno darilo, je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. Ker pa je umevno, da v s le d raznih zadržkov in dokončnega načrta nameravane otroške bolnišnice v Sloveniji ne bo mogoče še nekaj časa denar-poslati v staro domovino, je seja zaključila, da se nabrana gotovina obrestonosno vloži v zvezne bonde, hranilna društva s federalnim jamstvom ter na bančno hranilno vlogo. Vse take
vloge je mogoče nemudoma dvigniti, prinašale pa bodo do dotičnega časa primerne obresti, ki bodo seveda pripisane skladu otroške bolnišnice. Seja je tudi določila poroštvo za tajnika in blagajnika, in sicer po $5,000 za vsakega.
Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu se je obrnil na Eksekutivo, da podvzame potrebne korake, da se razne prošnje in apeli za pomoč, ki prihajajo iz stare domovine na razne posameznike in organizacije, polagajo le skozi SANS, ki je poklican, da služi kot neka posredovalnica med nami in staro domovino. Tajništvo je že pred prejemom tega pisma podvzelo potrebne korake, da se vse podobne zadeve koordinirajo in osredotočijo, sicer bi nastale prevelike zmešnjave. Oblastem v Jugoslaviji je bilo nasvetova-no, da se v vseh slučajih obračajo na SANS, prejemnikom takih pisem in apelov v Ameriki pa se priporoča, da svojim ko-respondentom v stari domovini svetujejo isto. Razvidno je, da so se nove oblasti zlasti v Sloveniji z veliko vnemo in navdušenjem podprijele dela' za obnovo in vzpostavitev normalnosti. Večina uradnikov so mladi ljudje brez posebnih izkušenj, ki se obračajo za pomoč na vsa-
kega, kojega naslov jim pride pod roke. Koordinacija in enotna akcija v predlaganju takih apelov in pisem pa bo mnogo bolj uspešna, obenem pa bo prihranila njim samim mnogo dragocenega časa in nepotrebnega dela.
Seja se je bavila tudi s pritožbami glede kradnje zalog in paketov v Trstu. Potom raznih zasebnih pisem in poročil v ljubljanskih listih je ugotovljeno, da je bilo v Trstu ukradenih veliko število paketov, ki so jih naši ljudje poslali svojim sorodnikom v Jugoslavijo. Tega so baje največ krive zavezniške vojaške oblasti, ki brezbrižno dopuščajo, da se tatvine vršijo celo ob belem dnevu in pred očmi civilne policije. Mnogo paketov je bilo tudi odprtih in del vsebine je izginil. Prizadete osebe so radi teh dogodijajev silno razburjene, in seveda upravičeno, ter pričakujejo, da bi SANS podvzel kakšne korake pri ameriških oblasteh, da se take ne-rednosti v bodočnosti ukinejo.
O predmetu se je razvila obširna razprava in prevladovalo je mnenje, da vzlic verjetnosti o resničnosti takih razmer v razburkanem Trstu, je SANSu fa-di pomanjkanja temeljitih dokk-zov nemogoče vložiti pritožbo bodisi pri poštnem, državnem

S SEJE IZVRŠNEGA ODSEKA SANSA
V sobotu 7. septembra se jc Vršila v Chicagu redna seja Eksekutive SANSa. Seje so se udeležili predsednik Kristan, pr-
podpredsednik Rogelj, drugi podpredsednik Vider, tajnik Ku-hel, blagajnik Cainkar, zapisnikar Zupan ter odborniki Jur-jovec, Krapenc in Zaitz. Oprostila sta se odbornika Leo Kush-^an in Albina Novak ter častni predsednik L. Adamič, častna podpredsednica M. Prisland in kastni odbornik dr. Kern.
Ker se zaradi raznih konvencij in polletnih sej glavnih od-borov naših bratskih organizacij ter drugih zadržkov redne sepe Eksekutive niso obdržava-se je ta seja imela baviti z baznimi zadevami in jih rešiti.
Zaključeno je bilo, da se vrš prihodnja seja vseh SANSovih odsekov (glavnega odbora) v Chicagu v soboto 12. oktobra, ^ksekutiva bo priporočala gl. odboru, da skliče drugo redno konvencijo SANSa enkrat prihodnjo pomlad. Med tem ča-^0% pa se bo vršila akcija za ^^zgibanje in povečanje naše organizacije ter pritegniti k ^ANSovemu gibanju še večje število naših rojakov, društev in organizacij, ki se zanimajo za politično akcijo, ter poživeti nekatere podružnice, ki so se zadaje čase nekam pomrtvile. Raz-kampanje za materijalno po-^oč Soveniji in Jugoslaviji, kakor tudi kampanja za otroško bolnišnico, so že delj časa mono-Polizirale našo politično akcijo ter skrčile dohodke za politično delo, za katerega je bil SANS v prvi vrsti ustanovljen.
Eksekutiva SANSa uvideva potrebo za nadaljni obstoj in delovanje Združenega odbora južno-slovanskih Amerikancev (ZOJSA) ter bo istega še nadalje finančno podpiral, dokler bodo finančna sredstva dovoljevala.
■ Na apel Tiskovnega urada pri predsedstvu vlade Ljudske republike Slovenije z a denarno podporo Tiskovnemu skladu za Primorsko in Koroško, je izvršni odbor odobril iz upravnega sklada vsoto $500, ki se naj takoj odpošlje v Ljubljano, po zaključku SANSove kampanje za otroško bolnišnico v Sloveniji pa bo SANS zbiral prispevke za Tiskovni sklad tudi od žlanstva, in podružnic ter izven organizacije. Na prošnjo Državnega filmskega podjetja, oddelek za Slovenijo, bo SANS skušal nabavljati za omenjeno podjetje filmske trakove v zameno za izgotovljene filme. V Jugoslaviji je veliko pomanjkanje filmskega traku in to je tudi razlog, da je v Ameriko težko dobiti novejših filmov iz Slove ni je.
Ameriškemu slovanskemu kongresu je bila odobrena vso ta $250, predsednik Kristan in tajnik Kuhel pa sta bila izvolje na, da zastopata SANS na prihodnjem kongresu, ki se bo vršil v New Yorku 20., 21. in 22. septembra. Pričakuje se, da bodo na t ar kongres poslale svoje zastopnike tudi večje SANSove podružnice ter društva, organizacije in skupine, zlasti one iz vzhodnih delov Združenih držav.
Seja je nadalje odločila, da si
(^ememoe^K/Ami^
LOM-DISMCE OPERATOR ALWAYS SAID:



"l^rtnk yoM, the Operator will call yow"
Ali pomnite ko sta postavila mati ali oče slušalo telefona nazaj vsakokrat, ko je prišel dolgo distančni klic ... potem sta čakala, da ju je operatorica poklicala, da je zveza dogotovljena . čakala včasih tako dolgo, da se je oče lahko odstranil od telefona, ali pa je mati pričela delati tri-vrstni kek?
To je bila slika dolgo-distančne postrežbe pred eno generacijo, ko je bila sedanja družba ustanovljena 1921 leta. Od tedaj so nove metode operiran j a in več in boljša oprema pospešile ^rzino postrežbe tako, da je danes 87 odst. vseh dolgo-distančnih klicev dogo-to vi j enih, ko klicatelj še vedno "drži zvezo." Sedaj mi izvršimo šestkrat toliko dolgo-distančnih klicev kot v letu 1921 in trikrat hitreje.
Napredovanje dolgo-distančne postrežbe nikoli ne stoji na mestu. Ko gledamo v bodočnost prihodnjih 25 let, so načrti ze v delu, da se pospeši še nadalje brzino in obseg medmestne postrežbe. Novi pripomočki, ki bodo operatoricam omogočili dobiti zveze med mesti potom "dial," več žic in kablov, ki bodo nosili klice in povečanje števila operatoric, vam bo prineslo v bodoče večjo in hitrejšo dolgo-distančno postrežbo.
lir
THE OH	E i ep h o h i CO.
Established on September 21,1921 by consolidation of two Ohio telephone systems
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th Street, ChJcago 23, HL Na zadnji (prvi) konvemcijl SANS, Id Be Je vršila 2. in 3. Mpt. 1944 V Clevelaiidu, so bili izvoljen^ sledeči uradniki, gl odborniki in člani širšega odbora:
ČASTNI ČLANI:
Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, Milford, N. J.
Častna podpredsednica: MARIE PRISLAND, 1034 Dillingham Avemne, Sheimygan, Wis.
Častni član: DR. F. J. Kem, 6233 St. Clair Ave., Cleveland S, Ohio.
ČLANI EKSEKimVE:
Predsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree'St, Grand Haven, Mich.
1.	podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O.
2.	podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois.
Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St, Chicago 23, HL Blagajnik; VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HL Zapisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, HL Clanl:
LEO JCRJOVEC, 184« W. 22nd PL, Chicago DL ANTON KRAPENC, 1636 W. 2Ut PL, Chicago S, HI LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
ALBINA NOVAK, 6117 St Clair Ave., OteveUnd 3, Ohio.
FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, lU.
NADZORNI ODBOR:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St, JoUet, 111.
JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Clevdand 3, Ohio.
JOSEPH ZAYERTNIK, 309 TenaHy Rd., Englewood, N. J.
SmSI ODBOR:
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd, Cleveland 10, Ohio.
JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St, JoUet, HI.
THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliqnippa, Pa.
ANTON HORZEN, 1239 First St, La Salle, HI.
ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St, Denver, Colo.
REV. MATH KEBE, 223—57th St, Pittsburgh 1, Pa.
FRANK KLUNE, 604—3rd St, N. W, Chisholm, Minn.
HELENA KUSAR, 1936 So. KenQworth Ave, Berwyn, 111.
KATHERmE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave, Detroit 3, Mich.
JOHN KVARTICH, 411 Station St, BridgeviUe, Pa.
JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd, Noble, Ohio.
LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St, Brooklyn, N. Y.
ANTOINETTE SIMCICH, 17410 Nottingham Rd., Cleveland 19, Ohio THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave, St Louis 16, Mo.
VALENTINE STROJ, 1040 N. Holmes Ave, Indianapolis, Ind.
JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo.
ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave, Johnstown, Pa.
ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg, Ely, Minn.
JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, No. Chicago, 111.
ali vojnim departmentom ameriške vlade. Izkušnje so pokazale, da oblasti novinarskih vesti ne jemljejo resno in se navadno opirajo le na izjave in poročila svojih lastnih organov, češ da skušajo vse podobne nerednosti odstraniti ter da so zadevna poročila iz drugih virov pretirana namenom, da diskreditirajo zavezniške vojaške oblasti »ter s :em polagajo temelje za nadalj-no upiranje i n nesodelovanje prebivalstva, ki je baje pod vplivom jugoslovanske propagande v sosednji coni B. Naša seja je zaključila, da bo posvečala za-dev| vso svojo pozornost ter storila protestne korake, čim imamo na rokah temeljite slučaje in dokaze.
Istočasno je seja razmotriva-a o sovražnih postopkih zavezniških vojaških oblasti v coni A napram Jugoslaviji naklonjenim elementom, ki scf podvrženi za postavljanju od strani anglo-ameriške vojaške uprave in še večjemu preganjanju nego pod staro fašistično Italijo. Slovenci v Primorju so ogorčeni, ker zavezniki teptajo po demokratičnih pravicah slovenskega naroda v Primorju ter javno pro-težirajo fašiste ki ob vsaki pri-iki izkoristijo položaj v prid nadaljev a n j a poitalijančevanja slovenskega ozemlja in slovenskega prebivalstva. Ker ima SANS o tem položaju precej utemeljene dokaze, je Eksekutiva zaključila podvzeti protestne korake proti oblasti, ki dopušča tako postopanje v sporni coni A. Vsekakor so Jugoslovani v Primorju s svojim ogromnim doprinosom za zavezniško stvar zaslužili vse drugačno priznanje, postopanje in ravnanje, nego ga pa uživajo pod "zavezniško kontrolo".
Naša mladina na delu za otroško bolnišnico
V tej koloni sem že nedavno omenil, da se tudi tu rojena mladina zanima za deželo svojih očetov in mater in skuša po
Michael Vrhovnik, mladinski direktor SNPJ, ki je v svojih člankih v mesečniku "Voice of the Youth" in v Prosveti, kakor tudi ob raznih prireditvah, ko je v prid SANSa predvajal filme iz stare domovine, vzbudil veliko zanimanja med tu rojeno mladino in jo navdušil za to humanitarno akcijo.
Chicaški krožek prireja v . soboto septembra posebno prireditev in veselico v prid sklada otfoške bolnišnice v Sloveniji. "Vršila se bo v dvorani SNPJ, ki 'jo je izvršni odbor dovolil krožkif v ta namen brezplačno. Prepričani smo, da bo program, ki si ga je zamislila sestra Anne Sanneman, voditeljica krožka, povsem zanimiv in vztrezen in bo povlekel v dvorano obilo občinstva. Godbo bo nudil orkester Franka Kovačiča iz So. Chicaga, govoril pa bo brat Filip Godina, upravitelj jednotinih publikacij.
Druge prireditve v Chicagu
V soboto 5. oktobra priredi podružnica št. 54 SANS v So. Chicagu veselico in ples v prid politične akcije SANSa. Vrši se v dvorani I. O. S. na 101. cesti in Ewing Ave. To bo po dolgem času prva prireditev te vrste v omenjenem južnem delu Chicaga in je vredna obilnega poseta od strani občinstva. Za ples bo sviral Gomilarjev trio.
Komaj tri tedne kasneje pa prireja v dvorani SNPJ Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu podobno veselico in tudi ta pribitek je namenjen politični akciji. Chikažani bodo torej imeli veliko prilike za dobro zabavo, obenem pa bodo podprli politično akcijo SANSa in s svojim posetom nudili našim zavednim delavcem moralno podporo in izpudbudo za nadaljno delovanje v prid Amerike in stare domovine. Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa.
STAREJČA DVOJICA
brez otrok želi dobiti v najem
stanovanje s 2 ali 3 sobami, v svoji priliki pomagati svojim	Ave. med E.
krvnim bratom in sestram v
Sloveniji. Zanimanje za otroško bolnišnico v Sloveniji, za katero vodimo kampanjo in zbiramo sredstva že pretežno večino tega leta, je našlo potezen odmev tudi med člani Mladinskega krožka "Perfect Circle" SNPJ v Chicagu. Krožek je prispeval v ta sklad že iz svoje blagajne ter lansko leto priredil veselico v prilog SANSove pomožne akcije za staro domovino. Enako so že priskočili na pomoč mladinski krožki SNPJ v Sharonu, Pa., Strabanu, Pa., Salemu in Power Pointu, Ohio, itd. Tozadevno ini-cijativo je sprožil predvsem brat
55 in E. 82 St. Sporočite na Box 203, % Enakopravnost.
SAMO TRI TISOČ ŠTIRI STO DOLARJEV
Proda se 26 akrov fine zemlje; delno zasajena z grozdjem. 16 akrov lepe zemlje za obdelavo in hosta. Zemlja leži na tako lepem kraju kot si ne morete misliti. Miren in prijazen prostor. Samo 26 milj iz Clevelanda. Mnogo Slovencev v okolici. Dobra cesta. Najvišji kraj v Lake County. Glejte za napis na Tur-ney Rd. Route 307. Ce se vam bo dopadlo, pokličite za informacije KE 0034.
STRAIN 4
ENAKOPRAVNOST
18. septembra, 1946.
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Dvoje zanimivih pisem iz Varaždina in Maribora
Mrs. Mary Resaver, 716 E. 159 St., je prejela dvoje pisem, enega od nečaka Zvonko Srebo-ta, ki se že deset let nahaja pri vojakih. Zvonko je sin starejšega brata Mrs. Resaver, Antona Srebota, ki je nad 40 let upo-slen kot kovač pri železnici v Ljubljani. Drugo pismo je pa od njenega mlajšega brata Ev-gena iz Gosposke ulice št. 12, Maribor.
Pismo nečaka se glasi:
"Draga teta in stric!
"Po dolgem času se oglašam iz naše svobodne republike Jugoslavije. Od leta 1941 sem se je zgodilo toliko stvari v naših krajih, da bi lahko pisal debele knjige in takole pisemce še zdavnaj ne zadostuje. Zato bom le v zelo skopih stavkih povedal, kje sem hodil od propasti stare "spufane" Jugoslavije.
"Pozimi 1941 leta so se naši preselili iz Gorenjske, kjer so bili Nemci, v italijansko Ljubljano. To zato, ker je bil oče v Ljubljani v službi. Če bi se prijavil v nemško službo, bi ga poslali v Reich. V Ljubljani je bilo pasje življenje. Okoli mesta žica in bunkerji, v mestu pomanjkanje in polno italijanskih barab in ciganov. Jaz sem bil, naravno, brez posla. Pravzaprav ne brez posla, ker sem imel dovolj dela pri ilegalni Osvobodilni fronti. Zelo nevarno, toda častno delo! Leta 1943 mi je še zagorelo pod nogami in sem jo ubral med partizane. Do poletja 1944 leta sem prehodil sem in tja Dolenjsko in del Hrvaške. Med tem časom sem bil dvakrat ranjen in enkrat^v bolnišnici.
"Potem sem pa odšel na nemško stran, v kraje nad Zagorjem, okoli Kamnika in Domžal ter na štajersko. Na Štajerskem nas je zateklo osvobojen je, od-nosno propast Nemčije. Odšli smo na Koroško, odkoder smo morali oditi radi pritepenih me-šetarjev, katere je hudič prinesel iz angleških otokov v naše kraje, kjer nimajo prav nio iskati. No, od poloma Nemčije do sedaj sem bil že v raznih pokrajinah Jugoslavije, vedno v službi v kakšnem štabu. Sedaj sem v Varaždinu, v prestolnici Hrvatskega Zagorja. Blizu Slovenije smo, toda domov ne morem nič, ker služba ne dovoljuje. Upam pa, da bom kmalu slekel "suknjo belo" in odšel v civil. Za vojaško službo nisem več, ker sem živčno precej pri kraju. Bom pa v civilu toliko bolj pljunil v roke, ker danes je treba dati vse moči od sebe, da popravimo porušeno, požgano, oropano državo.
"Vkljub vsem težavam bomo izvozili, kajti na čelu države in obnove se ne nahajajo več nekdanji koritarji, špekulanti in narodni izdajalci, ampak jeklena stranka poštenih delavnih ljudi.
"Zdi se mi, da imate tam v Ameriki še precej meglene pojme o spremembah v Jugoslaviji, na Balkanu in v drugih krajih Evrope. Seveda, pri Vas je tisk večinoma v rokah takih tipov, kot je Hearst in slični, katerim ne gre v račun, da se svet nekoliko drugače sedaj vrti, kakor bi pa oni želeli. Zato Vam pa servirajo v svojih listih, kot izgleda, marsikatero "debelo" o položaju pri nas in okoli nas. V ekonomskem pogledu se res ne cedi med in ne mleko (saj je vendar vse uničeno!), toda treba je priti pogledati, kako se iz nič ustvarja novo, kakor se je stvorila naša armada iz nič in iz golih rok.
Radoveden sem, kako ste preživeli vojna leta. Najbrž ste mislili, da se Vam strašno slabo godi, če ste dobivali nekaj manj obrokov, kakor v mirni dobi. Toda nihče Vam ni požigal
domov, niso vam dan za dnevom streljali svojcev kot talce, gonili v pregnanstvo in rezali glav" . . . Oba prav prisrčno pozdravlja,
"Zvonko Srebot".
Sledeče pismo je pa od brata Eugena:
"Maribor, 15. aprila 1956
"Draga sestra Mary!
"Z veseljem sem po dolgem času prejel Tvoje pismo iz Amerike. Takoj Ti odgovarjam, posebno na tisti del pisma, v katerem se zanimaš za naše trpljenje v času vojne. Veš, težko je opisati vse ono, kar se je takrat dogodilo 2 nami. Le tisti, ki je vse to pretrpel, lahko razume. Kar se je zgodilo z menoj in mojo družino, se je zgodilo tudi s tisoči drugimi. Zato ne misli pri čitanju tega pisma samo na nas, ampak tudi na druge, od katerih so mnogi doživeli še strašnejše ure, dneve, mesece in leta.
"Da začnem torej pri sebi. V letih 1935 do 1941, do prihoda nemških okupatorjev sem bil v službi pri policiji v Mariboru. V tem času mi je bila glavna naloga in dolžnost, da pobijam nemško spijonažo v Mariboru. Samo kdor je imel s tem opravka ve, kako je bila nemška špi-jonaža razširjena pri nas. V ta namen so se Nemci posluževali vsega mogočega. Naj Ti navedem le po vsemu svetu znane "turiste". Ti na zunaj nedolžni turisti so pregledali v naši deželi vsako pot, vsak mostiček in tako pripravljali pot nemški armadi. Naši ljudje so se čudili Nemcem, kako hitro so ob okupaciji delali mostove, ker niso vedeli, da so imeli vse potrebne podatke od svojih turistov.
"Ko smo 27. marca 1941 z dušo in telesom zavrgli pakt z Nemčijo, smo pač vedeli, da nas nemška zver ne bo pustila pri miru. In res so nemške horde prihrumele v Maribor po par-dnevnih bojih dne 7. aprila 1941 leta. Srce nam je pokalo od žalosti, dočim so se mariborski Nemci in nemčurji veselili.
"Tudi jaz sem vedel, da mi okupator ne bo prizanesel, vendar nisem imel možnosti, da se umaknem preganjanju, ker sem imel družino treh majhnih otrok. Razven tega so bili mostovi na Dravi porušeni in vsaka pot proti Ljubljani odrezana. Pa tudi če bi mogel, nisem smel v Ljubljano, ker bi me Italijani takoj zaprli, ker sem leta 1923 pobegnil iz Divače v Jugoslavijo. Prišel bi bil iz dežja pod kap. N a velikonočni ponedeljek ob 9. uri zjutraj me je gestapo aretiral. Ta me je z vso nemško surovostjo zasliševal do večera. Ker jim nisem hotel ni-
FOR MILITARY TRAINING . . . Secretary of War Robert Patterson, as he addressed the 28th state convention of the American Legion at Lowell, Mass. He urged the Legion to take up the fight for i universal military training.
česar izdati, posebno pa ne onih, ki so mi dajali podatke iz Avstrije o njihovih naklepih proti naši državi, so mi začeli groziti s pretepanjem in streljanjem.
"Ker niso mogli doseči ničesar z grožnjami, so me nato zaprli v celico — samico z izjavo, da sem od tedaj naprej kot talec in da me bodo ustrelili čim se bo kakemu Nemcu v Mariboru kaj zgodilo. Lahko si misliš s kakšnimi občutki sem se znašel v celici. Da je bilo trpljenje še hujše, mi niso dovolili, da o svoji usodi obvestim svojo družino. Aretirali me namreč niso doma, ampak v pisarni, tako, da moja žena sploh ni vedela, kaj se je zgodilo z menoj.
"Tako sem se po tolikih letih svobode znašel kot talec v zaporih. Zaprt sam v celici - samici, odrezan od svojih in vsega sveta, sem vsako minuto čakal, kdaj bodo prišli po mene in me streljali. Doma so pa na mene čakali žena in troje nedolžnih otrok. Vsak korak na hodniku me je prestrašil, saj bi bili lahko koraki onih, ki bi šli po mene. Vsak strel, ki sem ga slišal v celico, je lahko bil strel, ki je prinesel smrt prokletemu sovražniku a tudi meni.
"S takimi občutki v srcu sem preživel prvo noč v zaporih. Drugi dan je bil enak prvemu. Že sem se proti večeru nekoliko pomiril, ko so se nenadoma odprla vrata moje celice. Vstopili so trije civilisti, kulturbundovci s puškami in mi izjavili, da me bodo streljali, ker so v mestu Slovenci ubili enega Nemca. V meni je vse umrlo, vendar pa me je prevzela neka ponosna misel, da umiram za svoj narod in da je boljša smrt, kakor tako življenje v suženjstvu in večnem strahu.
"Obrnil- sem se k zidu in za-tisnil oči. Slišal sem povelje; "Eins, zwei . . . Mislil sem si, sedaj bom rešen trpljenja, samo še besedica — "drei" in vsega bi bilo konec. Toda ne, tem zverem v človeški podobi, bi bila taka smrt prelahka. S satanskim krohotom in uživanjem so Ali prisolili precej parov klofut, me zmerjali z "Englišer hund" in mi na kraju povedali.
BONCHA Refrigeration Service
Commercial and Domestic Call HE 4149
Posestvo V Floridi
izven mesta, po zmerni ceni v prijazni slovenski naselbini, kjer se prideluje zelenjavo in sadje celo zimo. Ed. Delles, R. 1, New Smyrna Beach, Fla.
A. Malnar
Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371
Proda se
še novo kuhinjsko peč Grand izdelka, in Heatrola peč zd gretje na premog. Cena zmerna. Zgla-siti se je na 1279 E. 55 St., zgoraj.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTr
Proda se posestva
E. 140 St. — za 2 družini, 11 sob; 2 garaži. Takoj $3,000, ostalo na prvo knjižbo.
E. 154 St. — za 2 družini, 25 let stara.
E. 65 St. — za 4 družine zidana hiša; 4 novi fornezi na plin.
Blizu St. Clair Ave in E. 115 St. — za 4 družine, fornezi. Cena zmerna.
Maple Heights — zidana hiša za eno družino; garaža. 4 leta
stara.
Lexington Ave. — 9 opremljenih sob. Najemnina $160 mesečno. Garaža. Cena $8,500.
TISOVEC REALTY
1366 Marquette Rd. EN 4936
da nie bodo streljali jutri. Povem Ti, da mi je bilo skoraj žal, da me niso takrat takoj ustrelili. Sledila je ^strašna noč in strašen dan. Tako so me pustili v negotovosti in šele čez več dni sem se nekoliko umiril.
"Kot vidiš, me zverine tudi pozneje niso ustrelile, zato pa so si izmišljali dnevno razne muke. Posebno veselje so imeli, da so nas po 14 dni hranili zjutraj, opoldne in zvečer s starim na pol kuhanim fižolom. Tako sem preživel sam v celici tri mesece. Kako strašna je samota, sem šele takrat spoznal. Ženo in otroke sem v treh mesecih videl le dvakrat po 3 minute. V zaporih sem strašno oslabel, dobil sem sive lase in izgubil 30 kg na teži.
"Po treh mesecih so me pozvali, da si vzamem svoje stvari in grem iz celice. Prepričan sem bil, da me bodo odpeljali nekam v Nemčijo v taborišče. Šele ko so nas naložili na kamione in to več skupaj, smo zvedeli, da gremo v zbiralno taborišče v Melje v Mariboru, od koder nas bodo preselili v Srbijo. Lahko si misliš, da sem bil ta dan najsrečnejši človek na svetu. Samo še enkrat živeti izven celice na solncu in zraku. Po nekaj dnevih so mi pripeljali ženo in otroke. S seboj smo smeli vzeti vsak po 50 kg prtljage. Toda kaj je to meni pomagalo, ko pa so bili otroci stari od 7 do 9 let. Kaj naj tak otrok nosi s seboj. Iz tega lahko sklepaš, koliko je moja družina lahko vzela s seboj. Vsega kar sem imel, mi je oropal "ponosni nemški narod."
"Kmalu nato smo nastopili križevo pot v Srbijo. V zaprtih živinskih vagonih so nas brez hrane in vode vozili preko Hrvatske in Bosne v Srbijo. Lačni,
DAJTE VAŠ FORNEZ SČISTIT SEDAJ!
Boljša postrežba in boljše delo. Fomez ' in dimnik sčiščen
po "vacuumu." $4 do $6
National Heating Co.
Postrežba širom mesta FAirmouni 6516
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
umazani in potrti smo končno prišli v deželo pregnanstva. Srbi so nas sprejeli z odprtimi rokami, vendar pa nam tudi oni niso mogli nuditi bogvekaj v tistih težkih časih. Tu se je začelo ponovno trpljenje in pomanjkanje.
"Brez denarja, obleke in pokrival smo prenočevali na slami vrženi na gola ilovnata tla. Kmalu so se pojavile spremljevalke bede, uši in bolhe. Prišla je tudi bolezen. Vsled vlažnega stanovanja mi je zbolela žena. Dobila je kronično vnetje vseh zglobov, tako, da sem jo moral šest mesecev nositi na rokah in obračati v postelji. Sam sem moral kuhati in prati, kar prej nisem nikdar delal v življenju. Ženo je ta bolezen tako vzela, da je padla njena teža na 40 kg. Hrane ni bilo in moral sem začeti prosjačiti, ker sem bil za vsako težje delo nesposoben vsled splošne oslabelosti. Hodil sem od hiše do hiše in za silo naprosil pri dobrih ljudeh hrane.
"Tako je poteklo z malimi izjemami življenje v pregnanstvu. In to je trajalo cela štiri leta,
Ugodna prilika!
Mizar želi dobiti stanovanje s 4 ali 5 sobami. Nudi priliko, da bi pri hiši izvršil vsa popravila in tudi ista sam financiral. Vprašajte na 797 E. 156 St., telefon MU 4794.
Šerifova prodaja
šerif okraja Cuyahoga bo dal na javno prodajo 30. septembra 1946, ob 10. uri zjutraj v sobi št. 26 mestnega sodišča, eno hišo za eno družino in eno dvo-dru-žinsko hišo, na naslovu IJ^OG-lJf08 E 33 St., in sicer najvišjemu ponudniku. Za podrobnosti pokličite MA 3786.
Minimalna ponudba je za $3,333.33; ocenjena vrednost na $5,000.
lakota in pomanjkanje. Obleka, obutev, perilo, vse je pošlo. Da si me videla, mislila bi, da si srečala cigana. No, pa vse to bi še človek prenašal. Pričele so se notranje razprtije med Srbi in pregnanci. Najgršo vlogo so igrali' Mihajlovičevi četniki. Začeli so se družiti z Nemci in vsakega, ki je simpatiziral z Narodno osvobodilno borba so neusmiljeno zaklali.
"To je bilo tako nečloveško klanje, da me je še danes groza, če se spomnim na vse one, ki sem jih videl zaklane. Samo v oni občini, kjer sem bil jaz so jih zaklali 172. Ko bi Ti vse to opisal, bi mi ne verjela in bi mislila, da pišem roman, kakršne smo otroci čitali o raznih "Gradovih strahu". Zato Ti tega sedaj ne bom opisal, dovolj naj Ti bo, če Ti rečem, da je bilo strašno!
"Pred Gestapom tudi v Srbiji nisem imel miru. Spomladi 1942 leta so prišli s šestimi av-
tomobili po mene, pa me niso dobili, ker sem se skril v neko zakotno vasico in niso mogli nikjer zvedeti, kje sem. Vsa štiri leta sem bil le parkrat v Belgradu in še takrat skrivaj. Tako sem srečno odnesel živo glavo in se leta 1945 v mesecu juniju vrnil po osvoboditvi v Maribor. Toda tu me je čakalo razočaranje. Vse, kar sem imel so mi Nemci ukradli. Niti šibi-ce nisem našel svojega. Kmalu mi je prišla iz Srbije še družina, gola in bosa. Narodna domovina mi je dala za silo nekaj pohištva v uporabo.
"Med okupacijo sem po osmih mesecih njene smrti zvedel, da je umrla naša mati. Ni ji bilo dano, da bi kdaj videla moje otroke. V kratkih obrisih, tako je bilo moje življenje med vojsko. Strašno smo trpeli, zaio. pa znamo sedaj tembolj ceniti svobodo in pridobitve nase Osvobodilne borbe.	•
"Evgen Srebot
' Dentist's Assistant
Must know either Croatian or Slovenian. Give qualifications and references. Address Box No. 10, c/o Enakopravnost, — 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Išče se
5 ali 6 sob za šest odraslih oseb. Ce mogoče, v slovenski naselbini. Kdor ima za oddati, naj pokliče DI ISSJf.
Dekle
dbbi dobro službo kot prodajalka v Grdina Shoppe, za polni čas. Zglasite se 6111 St. Clair Ave.
Dekle
dobi delo za opravljati hišna opravila, delni ali polni čas. — Vpraša se na 478 E. 152 St.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsali čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St
HE 2730
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.

4^
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in odvzela prelj ubij enega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
JOHN OGRIN
ki ga je Bog nanagloma pokli(;al k,sebi in je sprevi-den s svetimi zakramenti za umirajoče mirno za vedno zaspal dne 17, avgusta 1946 v starosti 69 let.
Doma je bil iz $tare Vrhnike. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga spremili na Calvary pokopališče dne 21. avgusta 1946, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje.
Prisrčno se želimo tem potom naj prvo zahvaliti Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju %a opravljeno slovesno sveto mašo in ganljive cerkvene obrede.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam bili v tolažbo in pomoč in nam kaj dobrega storili v tem najbolj žalostnem času. Ravno tako prisrčna hvala vsem, ki'^so ga prišli pokropit, vsem, ki so z nami culi ter se udeležili svete maše in pogreba.
Posebno se pa prav lepo zahvaljujemo bratu pokojnega Mr. Frank Ogrinu in sinu, ki sta prišla sem iz Medina, Ohio, ter se poslovila od njega ob krsti in ga z nami spremila na pokopališče.
Globoko hvaležni izrekamo našo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s tako številnimi krasnimi venci.
Enako se globoko hvaležni zahvaljujemo tudi vsem, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu.
Naša prisrčna zahvala naj bo izrečena članom društva Naprej, št. 5 SNPJ, za udeležbo pri zadnjem sprevodu, posebno pa nosilcem krste, ki so ga spremili do groba in položili k večnem počitku.
Iskreno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Jos. Zele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Predragi in nikdar pozabljeni soprog in ljubljeni oče, kako prazno je v hiši, odkar si nas zapustil, ker Bog Ti je uro odločil in Te nagloma odvzel od nas. Žalosti in globoko potrti nad Tvojo izgubo pošiljamo prošnje k' Bogu, da naj Ti sedaj podeli večni mir v zasluženem večnem počitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
HELEN OGRIN, soproga;
ANGELA, poročena METLIKA, HEL®N poročena RUPNIK, hčeri;
RUDOLPH, JOHN, LOUIS, sinovi;
JOSEPH METLIKA in JOSEPH RUPNIK, zeta;
MARY in ALICE, sinahi;
JIMMY, KENNY in THOMAS, vnuki;
CAROL in KATHLEEN, vnukinji.
V Medina, Ohio, zapušča žalujočega brata FRANKA OGRIN.
Cleveland, Ohio, 17. septembra 1946..
6>®®(SX2XS)®®®®®®(S€^