KATOLJŠK CKRKVEN LIST.
„ Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za Četert leta 1 gl. 30 kr. V tiskarniei sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica dan poprej
Tefcaj XLL
V Ljubljani, 23. sušca 1888.
List 12.
Zakaj?
Zakaj, o ljubi Jezus moj! Terpiš, potiš kervavi znoj Na oljski gori serčno moliš. Zakaj v prebritko smert privoliš?
Zakaj hinavsko si izdan, Kot tolovaj z vervmi zvezan, Zakaj peljan si pred sodnika, Te sramoti drubal velika?
Zakaj presveto Ti Telo Je do kosti razbičano, Da nimaš zdravega na sebi, Je bilo tega treba Tebi?--
Zakaj, o Kralj nebes, zemlje, Sprejmeš za žezlo terst v roke, Te venča ternje mesto zlata, Ogrinja revni kos škerlata?
Zakaj v tamnici zadnjo noč, Terpiš vse zlobe, pekla moč Trinogov strašne hudobije, Kar sodnji dan še le odkrije?
O, veličastni Božji Sin! Zakaj zdaj „mož si bolečin ?u Nevernika v serce da spčka, Da kliče: Glejte, o človeka!
Da ljudstvu ropar, tolovaj Je ljubši kakor Ti, zakaj? Svetost, nedolžnost, ljudstvo vpije: Na križ, na križ naj se pribije! —
Zakaj, o Jesus moj, potert, Obsojen si ▼ prebritko smert, Druhali v radost nečloveški Objameš serčno križ pretežki?
Pregrozoega terpljenjH pot Zakaj nastopiš, moj Gospod? Na pol inertev dospeš na goro, Čemu terpiš strašno pokoro ?
Zakaj, Zveličar prečešen! Še s kisom, žolčem si pojen? Zakaj oropa oblačila Nesramno te drubal nemila?
In zdaj! — o solnce skrij svoj svit! Moj Jezus! si na križ pribit, — Ti stvarnik moj — si v prah ponižan, Zakaj vmerješ sramotno križan ? —
Oh ljubi Jezus! ti molčiš, Pa ti molče mi govoriš: Storila to ljubav je moja, Ker smili se mi duša tvoja.
„Da dušo greha bi opral. Nedolžnost prešnjo spet ji dal, Prestal vse bridko sem terpljenje, V ljubezni dal za te življenje."
O križani Zveličar moj! Skesan, glej, sklenem pred Teboj: Nikdar več nočem Te žaliti. Služit* Ti, vselej Te ljubiti.
Radoslav.
Don Bosko.
Opis njegovega življenja in delovanja.
(Dalje.)
III. Britke skušnje.
Blaznični strežaji so se začudili ne malo, ko so zagledali mesto enega napovedanega duhovna — pa dva. Ali to jih ni nič motilo. Takoj ju primejo, in odvedejo ▼ bolnišnico. Prišleca sicer zaterjujeta. da naj ju puste, da je pomota in da nista prava. Toda vse
zastonj. Ker se s silo ustavljata, ju tudi s silo hočejo ukrotiti. Začno ju polivati z vodo: dobila sta prav po stene kopli, akoravno sta se je branila. K sreči je bil v blaznici mašnik, ki je dobro poznal duhovna. Ko je zvedel, kaj se godi. pojasnil je vso stvar vodju io tako rešil prisiljena blaznika iz zadrege. Gospodoma pa je prešlo za zmeraj veselje, da bi še kedaj hotela koga spreml|ati v norišnico.
lasno je. da je bilo o tem slučaju mnogo govorjenja. Bosko p* je bil otožeu. Spozual je. da ga vse zapušča iu da mu uiti nekdanji prijatelji več ne zaupajo.
Prišel je dau. ko je imel zapustiti travnik, na kterem se je /hirala njegova mladina. Povsod je iskal novega prostora, povsod vprašal iu prosil; ali dobil ni uičesitr. Nikdar ni bil Bosko tiko užaljeu. kakor ravno tedaj. Za zadujikrat zbere otroue na pasuik. in od ondod jih vede v bližujo cerkev. Med potjo molijo rožni venec iu litanije. Po daritvi sv. maše reče: »Ljuba Mati Božja, prosi z menoj za mene. da dobim tem otročičem drugo gnjezdo. *?er jih zaiuorem gojiti iu hrauiti toliko časi, dokier se njim ne vterdijo krila, da morejo sami poleteti.*
Popoldne so otroci zopet ua pašniku. Bosko je pri njih. Neprevidoina se odtegne nekoliko v strau, pade na kolena, solze mu zalijejo oči — in moli. Ne molijo sicer ustnice, moli pa serce ujegovo — tako iskreuo prosi Boga, da naj se ga usmili in mu pomaga. Silna žalost mu prešinja dušo. Grozne misli ga mučijo: te stotine otrok, ktere sem s tolikim trudom pripeljal nt pravo pot. te stotine otrok da nai se vnovič klati po ulicah, in počenjajo hudobije. O, kaj vas čaka? — ječa iu pogubljeuje — časno . . večno pogubljenje. In kakor je Jezus vnovič iu vnovič molil na Oljski gori: rMoj Oče, ako je mogoče, naj gre ta grenki, kelih od ineue!" — tako moli Don Bosko iu sklonjen na tleh vedno z večim zaupanjem kliče k Bogu: „Moj Bog tvoja volja naj se zgodi! Aii res hočeš, da zapustim te sirote? O. povej mi. kje aobim pribežališče tem otr.jk"in !
Ta goreča molitev je prederla oblake.
Komaj je izgovoril Bosko zadnje besede, pristopi k njemu človes. taukracij Soave po imeuu.
»Častiti gospod! — vi morda iščete kak laboratorij V*4 —
„Ne laboratorij", odverne Bosko, ampak oratorij!"
„— Je vse jedno! Tu vam pa že pomagam. Moj tovariš Tinardi — prav pošten mož — ima kolnico (šupo). ktero da takoj v najem. Kakor navlašč bo za vas!"
Dou Bosko spozna roko božjo in takoj gre pogledat kraj. o kterem je govoril Pankracij. Dotična kolnica — že samo ime pove, kaKov prostor je moral to biti — je bilo revno poslopje, razdj&no, nizko, tako da v nji odraščen človek ni mogel niti po koncu hoditi.
„Nizko, je nizko", pravi Bosko, moji otroci so sicer majhni — pa vendar ne vem. kako bi jih spravil tu notri !*
,.0, to nič ne de", odgovori na to Pinardi, „lahko se pomaga! Tla bom dal nekoliko bolj globoko izkopati čez se polože žaganice — in tako palačo imate, da ji ni enake. Iu veste, jaz sem tudi pevec in se vam že naprej ponudim, da bom pomagal, na koru; — in jako lepo svetilnico imam tudi. dam jo vam, da bo visela v kapeli." —
Ta dobrohotnost je ganila Boska. »Tedaj dobro", reče. izkopljite zemljo za pol metra globokeje."
»Bom izkopal."
»Do prihodnje nedelje?"
»In ali mi prepustite ob enem, kar je sveta okoli?
»Tudi svet dam!"
„Za koliko?"
»Za 300 frankov na leto!"
»Dal bom 320; pa jaz bi rad sklenil pravcato pogodbo."
»Tudi pogodbo dobite, če jo ravno hočete imeti !"
»Dobro vse je vravnano!
Ko je bila stvar povoljno doveršeno, veruil se je Bosko nazaj na travnik. Večerno solnce se je žarilo na zatonu, ali same radosti žarilo se je ob enem obličje Don I! »sku.
Ko so ti ubogi otroci slišali, kako je Bog na čuden način posuerbel za nje, ni bilo veselja ne kouca ne kraja. Vse je vriskalo in skakalo zavoljo — šupe v Valdoku V zahvalo so takoj molili rožni venec — in 8 kako serčno pobožuostjo, to ve ljubi Bog v nebesih.
Piuardi je z nekaterimi delavci svojo »šupo" tako predrugačil, da ni bila pervi niti podobna.
V nji je Oila majhna kapelica, oaoli poslopja pa je bilo dvorišče, na kterem so se otroci igrali. Takoj prihodnjo nedeljo — dne 12. apr. 184ti in isto leto ravno velika noč — se je preselil Bosko v novo stanovanje. S slovesno božjo službo so posvetili kraj, kjer so se imeli odsihmal zbirati.
Nadškof toriuski je dovolil, da se sme v kapelici maševati, pridigovati, opravljati večernice, devetdnev-uice itd.
Oratorij sv. Frančiška Šaleškega v Valdoku je štel čez malo časa nad 700 otrok. Blago delo seje vedno bolj razcvitalo. Tudi duhovni, ki so se oili prej opla-šili, niso zdaj več odrekali svoje pomoči. Zanimanje za to podjetje je postajalo splošno pri ljudstvu — in na dvoru.
Zlasti ob nedeljah je bilo v Boskovi kapelici posebno živahno. Prihajali niso samo dečki k službi božji, ampak tudi sosedje iz okolice. Valdoško predmestje, ki je bilo prej na jako slabem glasu, je po teh duhovnih vajah naglo dobilo drugačno lice.
Ob tacih dnevih je Bosko spovedoval do 8. ali 9. ure. potem je bila maša. na to pridiga, v ktero je veduo vpletal mične dogodbe iz sv. pisma. Popoldne ob dveh je bil kerščanski nauk, potem rožni venec, litanije, cerkveno petje. Govori Bos*ovi so bili tako živahni m otroci so jih poslušali tako radi, da jih je bilo treba na večer skoraj goniti iz kapele. Še pri vratih se oziraje so nazaj klicali: »Addio, Padre! (Z Bogom, oče), prihodnjo nedeljo se zopet vidimo!" Blagi Don Bosko pa se je zadnji — utrujen iu oslabljen opotekal domu.
Takrat je odperl večerne šole. Mladenči niso prihajali samo v nedeljo — večer, ampak vsak dau v tednu. Učencev je bilo če lalje več. Posebno te večerne šole so mu pridobile mnogo prijateljev pri višji svetni gosposki.
Omeuili smo prej grofa Kavurja. ki je hotel na vsak način zatreti Don Boskovo delo. Menil je Kavur, v tem na roko mu bo sam nadškof torinski. Ali jako se je varal; ta ni nikakor dovolil, da bi se Bosku delale zapreke. Toda Kavur ne miruje. Da doseže svoj namen, skliče mestne odbornike ter jim predlaga, da se odpravi Boskov oratorij. Ožji odsek je imel odloČiti. Po viharni razpravi je bila večina pripravljena glasovati za Ka-vurjev predlog. Ali predno pride do sklepa, izprosi si besede finančni minister grof Provana di Kolenjo (Collegno), ki je bil ob enem navzoč, in mestnemu zboru naznani: „Jaz, gospodje, sem pooblaščen od Njegovega Veličanstva kralja Karola Alberta, naj vam objavim, da naš vladar, pozvedivši natanko o oratoriju sv. Fran. Šaleškega, hoče, da naj se ta prekoristni zavod ne razdira, marveč da se sostanki teh mladih gojencev
dopuste in zavetujejo. V slučaji, da bi dali ti sostanki povod kacim neredom, nadeja se kralj, da jih bo mestno poglavarstvo preprečilo." Odsihmal so mestni očetje mirovali, in nihče ni več delal nadlege, tem-manj, ker so vidili, da se grof Provana in sam kralj Karol Albert jako zanimata za Boskovo podjetje. Kralj je verh tega poslal v oratorij darilo 300 frankov z napisom: „Za siromašne potepinoviče Don-Bosko ve!*4
(Dalje nasl.)
Zveličani Klemen Hofbauer ali Dvorak.
(Mesca pros. 1888 med blažene prištet.)
(Dalje.)
O. Hofbauer dela kot apostolj 12 let, in potem umerje na Dunaji l. 1820.
Hofbauer, prišeuši ua Dunaj, dobi nalogo, naj pomaga v duhovskem službovanji staremu in bolehnemu predstojniku italijanske cerkve. Tam dela neumorno štiri leta za zveličauje duš. Ko pa je leta 1813 sprazujena du-hovska služba spovednika iu duh. očeta pri cerkvi gospa Uršullnaric. izroče njemu, prav naklonjeni mu, dunajski nadškof Hohenwart to imenituo duhovsko službo, ki zahteva veliko pobožnost, modrost in gorečuost. O. Hofbauer tedaj nastopi to duhovsko službo pri nunah in jo zvesto opravlja sedem let. do svoje smerti, in zlasti ta čas vidimo njegovo apostoljsko vsestransko delovanje, pa tudi njegovo juuaško krepost in pobožnost — v najlepši svetlobi.
1.) Največo skerb o. H. skazuje sebi izročenim duhovnim hčeram, gospem Uršulinkam. Za nje trudil se je v spovednici, in njim bil moder vodnik na poti re-dovniške popolnosti, za nje je molil muogo, skerbel je za častitljivo službo božjo v samostanski cerkvi, in s svojimi gorečimi apostoljskimi pridigami vnemal je vse k vedno veči ljubezni do Boga in do bližnjega. Zlasti še vdihoval je o. H. svojim ovčicam goreče češčenje do presv. Rešnjega Telesa, ljubezen k prečisti Devici Mariji, in djansko sočutje, serčno milodaruost v pomoč dušam v vicah. Priporočal je svojim duhovnim hčeram, kako potrebna je ponižnost, ki mora biti podlaga vsemu duhovnemu življenju. „Bodite ponižni, rekel je poslušalcem na prižnici mnogokrat, drugač zdela se vam beseda bo božja gola basen". „Korenina vsih čednosti je ponižnost." Kazal je na to, da navadna pota so v duhu življenja var-niša od nenavadnih, kjer je še posebnega poniževanja in vse opreznosti treba, da zaverženi duh duše s skrito lastno napačno ljubeznijo iu prevzetno domišljavostjo ne pogubi. Videl je dobro, da hudobni duh se rad spremeni v angelja svitlobe, da bi duše zmotil ter od Boga odvernil. O- H. tolažil in poterjeval tudi nune mnogokrat 8 sledečimi besedami: Enako je, vse eno je, naj nas hvalijo ali grajajo. Kolikor smo pred Bogom vredni, toliko veljamo.
2) O. Hofb. je bil takrat na Dunaji najbolj ljubljeni, najbolj cenjeni pridigar; iz njega govoril je sv. Duh. Pridigal je H. priprosto, vneto, in „kot taki, ki ima moč. da govori z besedami svetopisemskimi. Prečudna je bila moč besede božje iz njegovih čistih ust, da je tako rekoč poslušalce vse opanal, da jih je prepričal, v serce ganil, in da so najbolj priprosti ljudje res prav vreli k njegovim pridigam, očitni grešnik se k Bogu spreobračali. mnogo judov, krivovercev in razkolnikov zapustilo verske zmote, ter v naročje svete katoliške cerkve se resnobno vernilo in podalo. Vidite velikanski vspeh pridig očeta H.! Njegova ponižnost, njegovo zatajevanje, njegova goreča ljubezen do
Boga in do bližnjega storila je, da je postal posoda, v ktero je sv. Duh vlival tako prečudne milosti in darove, iu od božjega ognja, ki ga je v sercu nosil, vžigala se serca poslušalcev. O. H. imel je živo kat. vero o potrebi, da moramo vse natančno verovati. kar nas sv. Kat. Cerkev uči; pridigal je posebno rad, povdarjal je pogosto, da bomo radi vse verovali in prepričani, prešinjeni bomo od cele resnice sv. kat. nauka, ako borno uamreč po teh naukih živeli? /aterdil je sveti mož poslušalcem, da uajtehtniši dokaz o resnici svete kersčanske vere je njen obstanek vkljub vsemu preganjanju iu pohujšanju; razkazoval je, da sv. katoliška Cerkev je tist«, ktero je Jezus postavil, in da nje treba se je neržati v dosego večnega zveličanja. Poj»suoval je veljavo, moč papeževo, našo dolčnost svete pokorščine do papeža, kot Krist. namestnika na zemlji. Oni čas širilo se je zlasti puhlo modroslovje iz 18. stoletja. in francoska pre-kucija je k temu pripomogla s svojimi učenjaki in botri; zato najdemo oni čas. zlasti še v večih mestih, sos b jo na Dunaji. veliko nejasnih, plitvih zapopa-ikov o naukih sv. kat. vere. veliko merzenja do papeža, mlačnost v verskih dolžnostih glede vdeležitve sv. maše iu ssv. zakramentov, in pogosto stud za češčenje svetnikov iu njih svetinj, zasmehovanje sv. rožnega vene*, cerkv. odpustkov in božiih potov. O. H. je tukaj veliko pomagal, skazal se je „apostoljskega pridigarja kat«dške vereu.
(Konec prih.J
Ali versko ali brezversko šolo?
(Dalje.)
Kako se je v novi šoli pogosto „uravno-versko" odgojevalo?
Misliti se je utegnilo in se je tudi mislilo v začetku, češ: „sej pri zverševanji omenjenih nasprotuih nekoliko paragrafov ne bo tako hudo; mnogi to reč vse pretemno vidijo." Poglejmo tedaj.
Preteklo je 20 let, odkar je bila dana nova šolska postava, io kaj se je pokazalo v tem času V To se je pokazalo, da prostomišljaki, brezverci iu cerkveni sovražniki so imenovane nasprotne paragrafe po svoie tolmačili in v svoj prid rabili, kjer in dokler so bili na kermilu Naj omenimo le nekoliko.
Ena pervih novošolskih vravnav je bila, da so močno vtesnili verske vaje, ki so bile poprej zapovedane in v navadi, n. pr. obiskovanje sv. maše. prejemanje ss. zakramentov, vdeleževanje pri procesijah (sv. Marka dan, križev teden); molitev pred šolo iu po šoli se ;e oj uščala ali pa se zapovedala taka, ki je bila pripravna tudi za luterane in jude, kar je n. pr. v Linških šolah še zdaj v navadi. Molčimo o tem. kakošen izgled je pri tem dajal marsikteri učitelj, že celo če je luteran molil s katoliškimi otroci.
Križe in svete podobe so iz šol odpravljali, ali jih niso vanje pustili. Šolske bukve so dajali vravnati po brezverskem kopitu.
V	šolah s čisto katoliškim prebivalstvom so sem ter tje bili učitelji ali učiteljice judje, judiuje. V Ried-u (Jnski okrog) n. pr. je še zdaj judinja učiteljica na eni deških šol.
V	učiteljsko pripravnico celo na Dunaju so meščani poklicali tujca z Nemškega, nekega dr. Dittes-a. Tisti ki so ga poklicali, so vedeli, da je protestant, vedeli so tudi kakošnega duha je. Širokoustno je Dittes sam kar naravnost rekel: da v napravo, ktere vodstvo so njemu izročili, ne sme stopiti noben duhoven. Na prigovarjanje svojih priveržencev je sicer odjenjal od tega .
zahtevauja. zato pa oi spremenil svojih misel: to zadostno kažejo njegovi spisi. V knjigi „Grundriss der Erziehungslehre" n. pr. med drugimi brezbožnostmi pravi: ,Kteri je poslednji namen človekov, tega ne vemo (namreč tisti neverniki ne vedo, kteri zaveržejo sv. pismo, razodenje božje); in pristavlja: „to tudi ni merodajno za izgojo!" In tacega človeka so dali za vodnika tisti napravi, ki ima namen: odgojati može, ki imajo mladino „nravno-ver8ko" izgojati! To je dopustila šolska postava. Da so v teh okoliščinah tudi drugod mnogi sovražniki duhovstva in katol. Cerkve dobili tehtne služoe. komu ni znano? Sej kažejo to tudi njihovi spisi, časniki, ki vsako priliko porabijo, ako morejo kako psovko bersniti na papeža, cerkev duhovstvo. Po njih tolmačenji je najberž to kerma za ^nravno-versko14 lzrejo" (?!).
Dr. Dittes sicer ni več vodja omenjene naprave, toda ta premeteui protestant pa išče v spisih učiteljstvo s svojim brezverskim duhom navdajati, v brezverstvo zapeljevati: vreduje namreč pedagogišk mesečnik, ki se menda nahaja po mnogih učiteljskih kouferenčnih sobanah. Ako toraj učitelji take zagrizenosti bero, ni čuda. da je tudi v naši deželi precej učiteljev, ki so neprijatelji »verskešole.-
To popisuje nekoliko bolj obširno solnograška brošura: ..Konfessionelie od. konfessionslose Schullen." — To hudo tedaj, kar smo danes popisali, naj premišljujejo vsi tisti, kteri so zoper »versko šolou in ki hočejo imeti rbrezversko šolo."* Ali more taki, ki dela za tako nesrečo uboge mladine, še pokrižati se. zlahkim sercem cerkev stopiti. o<*enaš moliti, ali med vernimi katoličani kruh jesti V	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. iKomu so kazinski govorniki postregli.) V ljubljauski kazini so se mogočni govorniki koustitucijskega društva undau hudo nosili ?oper Li-chtensteinov predlog, zoper avstrijauske škofe, duhovstvo, papeža. V tolažilo jim uaj smemo omeniti, da oni niso osamljeni klepači po verski šoli, Cerkvi ia duhovstvu, imajo pač pajdašev v tem viteškem poslu . . . Kakošnih n. pr. ?
V Prossnitz-u na Moravskeoi je zelo ob tistem času s kaziusko imela neka družba shod. ua kterem so govorniki, enako kazinskim, udrihali po verski šoli, Cerkvi itd. Tedaj mili bratci kazinskih govoiuikov v tej reči! Toda oni prosuiški govorniki so imeli še nekaj druzega za ušesi, česar pa ne kouštitucni, in ne drugi imo v iti gospodje ne slišijo radi. Bili so namreč oni Prosničarji — nekako rudeče pobarvani ljudje — „socijaldemo-krate" jih imenujejo, in ako bi tega kopita svojat kdaj zmagala, recimo, tudi v Ljubljani, ne bi šla gledat v šolo, če je ,.verska'4 aii ,,brezverska", morda tadi ne v kazino; temveč pogledat pojde poprej po hišah imo-vitih gospodov, kteri so jim poprej tako ljubo in drago pomagali ..brezverske4 načela razširjati, pogledat, kje bi se kaj dobilo, da bi »delili*4.
Rekel je o tej reči pomenljive besede eden govornikov v Prossnitzu „welcher das socialdemokratische Program entvvickelte und mit der Auffordeiung schloss, dass gegen den Adel, das BUrgerthum (slišite??) . . . die Geistlichkeit der Kampf zu erheben sei . . .* Vero in Cerkev zatreti, da bi potem ložej bogatih in premožnih plen med seboj delili, to je poslednji namen pravih rudečkarjev, in kdor versko šolo zatira, on rudečkarstvo podpira. Dopisnik iz Moravakega v „Vaterlandu" je prav razumno opomnil, da ravno to, ker so socialde-
mokrati s sedanjo šolo zadovoljni, je znamenje, da je sedanji šolski zistem v goden socijaldemokratovstvu.
Tudi je poslednjič dopisnik zaznamenjal, kaj da je sad nove šole. Pravi pa: „Iz vsega je razvidno, da velik del mladega ljudstva je zgubljen za narod in za Ceraev*. Kdor tega ne umeva, naj bere, kar se nazna-nuje o mladih tatovih, roparjih, pa tudi šolskih rogo-viležih celo, iz Dunaja, iz Gradca itd. Iu če se posreči dobiti zgoli „brezvers£e šole44, imovitim gospodom ni potreba pojasnovati, komu bodo te »errungenschaften zweier decennienu v največo škodo.
Z Iga, 12. sušca. (Druiba sv. Mohora. Sv. postni Čas. Orgije. Cerkveno petje.) (Konec.) K bogoljubnemu življenju pripomore tudi sv. postni čas, v kterem premišljujemo terpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, kajti nič ne more, pravi sv. Bernard, našega poželenja bolj krotiti in nas k dobremu močneje priganjati, kakor živo premišljevanje Jezusovega britkega terpljenja.
V naši fari se kaj spodbudno obhaja sv. postni čas in cerkve so prenapolujene vernega ljudstva pri postni pobožnosti. Tako imamo v tem sv. času vsako nedeljo ob 2 popoldne v farni cerkvi postno pridigo, v kteri nam preč. gospod fajmošter prav živo in ginljivo razlagajo Kristusovo terpljenje s potrebnimi nauki za vsakdanje življenje; ljudstvo hiti od vseh strani in na-poinuje cerkev do zadnjega prostorčeka k tem prelepim in potrebnim pridigam, ktere so še le sedanji preč. gospod župnik vpeljali, ter z ginjenim sercem in s solznim očesom posluša verno ljudstvo božjo besedo. Po pridigi se moli s prižnice glasno sv. križev pot, kterega spremljajo na koru in verniki po cerkvi pri vsaki postaji prepevajo kitico znane pesmi: Oh, pridite stvani — kaj, glejte, se godi: On kteri nas vse živi — Strašno za nas trpi, — in potem slede litanije vseh svetnikov z blagoslovoma. Ker je pa s križevim potom sklenjeno mnogo popolnoma in nepopolnoma odpustkov in da bi vsi farani v tem sv. času s premišljevaniem Kristusovega terpljenja svoje serce tem bolj očiščevali, ter z odpustki sebi in vernim dušam v vicah pomagali, opravlja se že blizo pet let tudi po nekaterih poddruž-nicah, v kterih so blagoslovljene postaje svetega križevega pota sv. postnemu času primerna pobožnost. Tako se moli vsaki ponedeljek ob 7. uri zjutraj sv. križev pot v podružni cerkvi M. B. v Tomišlju, in potem je sv. maša, med ktero prepevajo na koru pesmi Jezusovega terpljenja. Enaka pobožnost je tudi v Strahomeru v cerkvi sv. Jakoba ob 9 uri dopoldne vsako sredo. Vsaki petek ob 9 je pa tudi v cerkvi sv. Križa v Iški vasi enaka pobožnost sv. Križevega pota in sv. maša. Cerkve so vsdlej prenapoljene vernikov, kar očitno spričuje, da naše ljudstvo goreče hrepeni po tečni dušni hrani. Upajmo in pričakujmo, da nam sv. opravilo in pobožnost postnega časa obrodi milost in usmiljenje za čas in za večnost.
Pri tej priliki naj tudi poročam, da dobimo letošnje poletje za našo farno cerkev nove orgije, ktere izdelujeta brata Zupana v Kamni gorici. Nove orgije bodo imele 19 pevajočih in 6 kolektivnih spremenov ter bojo stale 2.500 gld. Pred postavljanjem novih orgelj prenovili bomo še kor, in potem bo naša farna cerkev v resnici krasna hiša Božja.
Omeniti moram še, da se je letošnjo zimo vstano-vilo tudi cerkveno pevsko društvo pri nas, prav pridno podučujeta č. gospod kapelan Julij in farni organist Miglič, vsako nedeljo popoldne po cerkvenem opravilu v farni mežniji več kot 10 odrastlih mladenčev y cerkvenem petji, in tako upamo, da nam bodo marljivi mladeniči v nedolgem času s svojimi močnimi in lepo
vbranimi glasovi v cerkvi pri službah božjih prav navdušeno vnemali serca za povzdigovanje k Bogu.
Naj sklenem ta dopis z istinito terditvijo: Fara sv. Martina na Igu napreduje v duhovnih in Časnih zadevah, kar naj bode vse Bogu na čast in dušam V zveličanje.
Preštempljane marke. Zbiranje preštemplanih ali porabljenih mark postaja v današnjih dneh, kakor znano, čedalje živahnejši, da ne rečem, strastno. Neverjetno je skoraj, kako ogromni zneski se dajajo v ta namen in pridobivaio. Ne le fonnti, temuč stotaki ponujajo se včasih za to ali uno znamenito staro marko. Tako n. pr. plačuje se pisemska marka otoka sv. Mauricija od 1. 1850 že na neverjetno veliko ceno! Po Francoskem so zbirke, ki štejejo nič manj kot po 10.000 in več raznih mark, ki se cenijo na 50 do 100.000 gld.! V parizu samem je 150 tacih zbirk mark: pri nekterih teh je na stotine oseb, ki se pečajo le s čiščenjem, sortiranjem in številjenjem mark v verste različnih evropejskih in drugih deržav. Gospoda kineška, kakor tudi semtertje turška, uporablja marke za tape-ciranje sob.
So pa tu in tam take družbe, kakor pri nas na Dunaji, ki spravljajo razne take preštempljane marke in jih potem prodajajo, dotični denar pa obračajo v blagi, vzvišeni namen, namreč v odkupovanje in reševanje poganskih otročicev ter v pomoč Evropejcev, ki se s tem trudijo in žertvujejo. Koliko dobrega se s tem doseže za človečanstvo, oziroma za pridobitev pogauov h kerstu in omiki, pač ni mogoče povedati in je nepo-pisljivo! Za Avstrijo vodi tako zbirko č. g. F. Beatus, tajnik v c. kr. sirotišnici na Dunaji (Waisenhaus, \Vai-senhausgasse Nr. 5 in Wien). Dandanes, ko framasoni, nihilisti, socijalisti in judje za svoje namene (pač ne človečanske!) na vse kriplje in nevstrašeno delajo, naj bi pa katoličan zaostal?! Ne, nikakor ne! Človekoljubje in omika, rešenje iz sužnosti teme in zlobnosti ubogih bratov naših tirja podporo! Brez pomena na pervi pogled in vendar izdatno velika je ravno tudi podpora z markami.
Sprejmejo se pa sledeče: vsake pisemske marke, marke poštnih in navadnih listnic, kakor tudi zavitki (Couvert8) z vtisnjeno marko: posebno dobre in obraj-tane so marke stare. Avstrijskih pisemskih mark so narbolj veljavne one od 1. 1850, 1851, 1859, 1S61 in 1863, enako veljavo imajo zavitki (Couverts) z vtisnjeno staro marko in marke časopisov, več ko mogoče, stare, tako n. pr. Merkur (2 kr.) zelene, Merkur (6 kr. rumena in Merkur (30 kr.) rudeče barve, itd. Mnogo cenjene so dalje razne marke levanta (soldi), telegraine marke kakor tudi vse druge večje ali manjše vrednosti do 20 kr. in višje. Posebno drage so včasih marke tujih držav n. pr. San Marino. Island, Rumelije, Kalgarije, Serbije, Bosnije, Turčije, Norvegije, Švice itd., naj si bodo že marke na zavitkih vtisnjene, marke križnih zavitkov, poštne in tolegrafne ali druge. Ravno to velja o markah raznih deržav Azije, Afrike, Amerike, Avstralije.
Marke pisem naj bodo, kolikor mogoče, čiste in cele. Zavitki (Couverts), križni zavitki, poštne karte in enaki papirji, kterim je marka vtisnjena ali ponatisnjena puste naj se celi, t. j. marka se jim naj ne izreže; če pa tega ni mogoče, pusti naj se precej prostora okoli marke. Marke le prilepljene naj se odlepijo, skerbi naj se pa, da se jim zobki ali robi ne steržejo, ne odrežejo ker drugače niso za rabo. Narložje in narbolje se marke odlepijo, če se dotični papir na nasprotni strani omoči z gorko vodo.
Veliki zbirki na Dunaji v pomoč spravlja in zbira marke č. g. Karol čigon, vikar v Temnici na Goriškem.
Priporoča se toraj pn. čč. gg. duhovskega in svetnega stanu, kakor tudi sploh človekoljubom v blagovoljno podporo. Veliki zakladi (naj se ne jemlje v zlo izraz!) mark dobe se semtertje pri eni ali drugi osebi, v Comptoirih kakor v privatnih hišah. Marsikdo ima morda znanje v tujih krajih in deržavah, — oberne se naj toraj do teh za pomoč.
Milijonov in milijonov poganskih otročicev kliče po sv. kerstu, po kerž. izreji, brezštevilno rok dela v ta namen, a terpe pomanjkanja in lakoto! Pomoč! Pomoč! »Karkoli ste narmanjšemu mojih bratov storili, to ste meni storili", govori Jesus Kristus.
Pošiljajo naj se tako nabrane marke imenovanemu gosp. vselej franko, dobro zapečatene in zarad poštnine, kolikor mogoče v večjem številu. Sortiranje mark po deržavah ni ravno potrebno; to dopolnuje zbiratelj sam.
Naše slovstvo. Knjiga z naslovom: .Duša popolna', ali molitve, pregovori in zgledi za dušo. hrepe-nečo po popolnosti, drugi natis je nedavno zveršen. Imenovana knjiga je bila v pervič leta 1880 v poldrugi tisuč iztisih tiskana in v treh letih so bili vsi iztisi ali poprodani ali pa od častitega vodstva Ljubljanske ,,Hiralnice" pri rečni loteriji za dobitke oddani. Od tistega časa je bilo prav pogosto popraševanje v bukvami po tej knjigi. Da bi se želje prosilcev spolniti zamogle, je družba sv. Vincencija v .,Katoliški tiskarni" naročila njen drug* natis. Naj bo dovoljeno veliko korist knjige izreči z ravno tistimi besedami, s kterimi jo je gosp. pisatelj popisal po naznanilu pervega natisa. V „Zgodnji Danici" 16. prosinca 1880, z listom št. 3 na 21. strani je naznanjena z naslednjimi ver»ticami: „Knjiga z naslovom: Duša popolna je posebno pravičnim in pobožnim dušam k dosegi obilniši popolnosti in svetosti prav močno koristna. Bukve so vodile k popolnosti. Prav za prav vodijo spovedniki sebi izročene duše k popolnosti; ali čas za sv. spoved odmerjen je pogostoma zavoljo obilnega števila spovedencev tako kratek, da spovednik sam ne zamore vsega storiti. On ne more vsakemu spovedencu potrebne čednosti obširno razložiti, ne ga za njo dovolj ogreti io vneti, ne mu vsih njegovih dvomov razjasniti, tudi ne vsih za svete čednosti potrebnih pripomočkov z gorečnostjo priporočevati. Pobožne duše morajo same za popolnost skerbeti, Kolikor jim je mogoče, posebno se morajo za dobro spoved pripravljati. Pobožne duše žive včasih tudi v kakih zmotah: pogosto imajo nebistvene reči v čednostih za bistvene ; bistvenih reči pa ali celo ne poznajo ali pa ue cenijo po vrednosti, in zato se za nje ne prizadevajo, pa tudi zarad tega popolnosti ne dosežejo. In kdo je v spoznanju popolnosti tako močno razsvetljen, da bi lepoto in koristnost vsake čednosti zadostno spoznal ? Pa če jo tudi dovolj spozna, je za popolnost neogibno potrebno, da se njegovo serce za njo bolj in bolj ogreje in vname; zakaj sicer se ne bo za njo z vse močjo in stanovitno prizadeval. V teh bukvicah so čednosti popolne duše obširno in gorko razložene. Ker pa le svetniki in svetnice Božje popolnost duše dobro poznajo in tudi druge učiti zamorejo: zato so te bukvice sostavljeue skoraj le iz besedi in zgledov svetnikov in svetnic Božjih. Ti izreki in zgledi so dovolj močni po popolnosti hrepenečo dušo o lepoti čednosti popolnoma prepričati, in jo za popolnost bolj in bolj ogreti in vneti. Marsiktera duša, ktera se je morebiti dosedaj pobožna menila, bo speznala, kako malo je svetnikom v čednosti enaka; zatorej se bo pred Bogom globoko poniževala, pa se tudi v prihodnje po naukih in zgledih svetnikov za popolnost z veči vnemo in gorečnostjo prizadevala.	(Konec naal.)
Prostozidarji — prijatelji brezverske šole.
Kam da meri brezverska šola, razvidi se lahko že iz tega, da so verski odpadniki, bogatajci in prostozidarji vsi zanjo vneti. Svoje lastno brezverstvo hočejo šoli vsiliti, ter brezverskega malika na prestol posaditi. Od časa do časa prihajajo jako zanimivi dogodki in iz-rodki iz mraka skrivnih društev na beli dan, in taki dogodki nam njihova prizadevanja v pravi luči pokažejo. Antverpski prostozidarji so se n. pr. takole izrekli: „Vdeleževanje duhovnovo pri poduku ovira dejanje učiteljevo, in oropa otroke pravega moraličnega, logičnega in napredovalnega poduka. Poduk iz katekizma je največja ovira naravnemu razvijauju otrok." Kdor torej še ne ve, kam da meri brezverska šola, lahko to izve iz te izjave Antverpske lože.
Katekizem, torej kerščanski nauk. je po tem modrovanji, največji sovražnik in zadržek v izreji in odgoji ^pravega človeštva!"
Prostozidarji iu njih vredni sodrugi hočejo izobraževati mladico brez vere, brez Boga. Toda brez vere ni prave odgoje in izobraževanja. Od tod prihaja, da je mnogo ljudi na videz lepo izobraženih, v sercu pa divjih in surovih. Kriminalna statistika jasno kaže sad tako-šnega izobraževanja, s katerim skušajo vero nadomestiti.
Ako se veren, pošten iu pravičen kristjan, kateremu višje omike manjka, primerja z uabrušenim biserom. tedaj se zdi, da taki izobraženi brezverci, s svojo lepo zunanjostjo in olikanostjo le notranjo ostudnost in nesnago zakrivajo. Brezverske šole zamorejo „odgojati pobeljene grobe", v mladini buditi olikano zunanjost, prave notranje vrednosti pa ji ne morejo dati, ker delajo brez Boga.
Bog edini je korenina in vir prave omike. Brez Boga ie res nekaka demoniška vednost, katera rogovili proti Begu in nebesom; brez Boga so goljufiva kovar-stva iu zvita hinavščina, ni pa tega. kar bi se smelo prava omika zvati. Prave omike ima vsakdo le toliko, kolikor je v njem Božja podoba razvita. Pri vsem posvetnem znanji in učenosti, pri vsi umetnosti, pri vsem znanji jezikov, pri vsi zbrušenosti v družbinskem življenji, pri vsem uživanji časne časti, zakladov in kratko-časov je vender top in nezmožen suženj nevrednih strasti in samovoljnosti. Kteri previdni človek bo tacega razuzdanca cenil za olikanega? „Če gospod ne zida hiše. zidajo zidarji zastonj."
Razgled po svetu.
Zagreb. (Homanje.) Iz Zagreba, kakor naznanja „Katol. List", popelje 9. mal. travna poseben vlak v Rim potnike, kteri se žele vdeležiti iu se oglase še o pravem času, vsaj do 5. mal. travna. Kteri se oglase do časa, se jim izposluje vozuina s polovičnim odpustom tudi do Zagreba. List želi. da bi se jih veliko oglasilo ter bi bila ilervatska spodobno zastopana.
„Katol. List" naznanja, da idejo v Rim vsi her-vaški škofje s kardinalom vred. tudi škof Strossmajer.
Rim. V Vatikauu se terdno govori, da še pred veliko nočjo bo konkordat med papežem in Rusijo podpisan in poterjen; s tem bode konkordat od 1. 1883 poterjen in podaljšan.
Laško. Italijani nikjer nimajo sreče, odkar so oropali sv. Cerkev. V domači deželi je notranj razpor, zlasti ker pravi katoličani so zadrževani dolžno spoštovanje skazo-vati poglavarju svoje sv. Cerkve; župane celo zato od-stavljajo, ako do vlade oddajajo prošnje, da naj naredi
mir 8 sv. Očetom. Framasoni vso deželo delajo nesrečno. Zato tudi zunaj ni sreče. V Abisnijo pošiljajo vojaštvo, pa ne morejo nič opraviti, potem ko so bili pa že prav gerdo tepeni pred nekterimi mesci. — V Argentinski republiki v Ameriki je mala laška naselba sv. Martina nedavno bila skoro do malega pokončana. Framasoni mislijo, kdo ve. kako so prebrisani; pa so bolj neumni kakor bebci! Kdaj neki je še kak brezverec srečen bil?! Ali je bil srečen Robespiere? Ali je bil srečeu Kavur? Ali je bil srečen Viktor Emanuel (ki se je po smerti razpočil)?Ali je bil srečen Garibaldi? Ravno tako malo so bili srečni, kakor Kajn ali Judež Iškarjot . . . Toraj pamet, ljudje, — varite se krivih potov.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Vbratovski namen je za mesec sušeč
(marcij) priporočeno v molitev:
a) Vesolj ni namen: Moški, da bi bolj goreče prejemali ss. zakramente. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
^Konec.)
Zakrameut sv. pokore, ki se mora pred sv. Obhajilom prejeti, je postavljen v padec in v vstajenje mnogim in v znamenje, kteremu se bo oporekalo. Postal je kamen, nad kterim se marsikdo spodtakne. Postal je je ločilen znak med ponižnostjo vernega kristjana, ki se ti sodbi usmiljenja hvaležno podverže, in med farizejsko, hlinjeno svetostjo, ki oe mara spoznati svoje pregrešnosti. ter krivoversko terdovratnostjo. ki se od Boga postavljenemu svečeništvu ne vkloni iu rešilno sredstvo ošabno zametuje, Zakrament sv Rešnjega Telesa je središče kerščanske Božje službe. Kdor ga tedaj prejme očitno, slovesno spozna svojo vero. To spoznanje se mora od moških z vso odločnostjo zahtevati. Kjer se svoje vere ne sramujejo, ondi zgine kmalu ona sramotna neznačajnost na pol in le po imenu kristjauov, kterih ne moremo dosti obžalovati!
V pervi versti mora tu duhoven biti na svojem mestu ter resnico očitno in resno oznanovati ter slednjič tudi že potreoiti zadnje ostanke jozefinske olike, ki si hoče v svoji omejeni modrosti sama sebi zadostovati, meneč, da ue potrebuje nebeške pomoči. Ravno tako mora tudi pregnati janzenistovsko hlinjenost, ki bi vsem skupni Kruh rada svetnikom prideržala, kteri ga vendar manj potrebujejo kakor drugi. Duhovni naj s podučevanjem in sicer z neutrudeno delavnostjo naj izverstnejši del svoje čede. moške, tudi pred drugimi pripeljati skušajo na to neizogibno potrebno pašo življenja.	(Konec nasl.)
b) Posebni nameni:
25.	Cvetna nedeljo. Oznanjenje M. D. Cesar avstri-janski. Marijanske kongregacije. Več deških semenišč.
26.	S. Ljudiger. .Duhovni in obhaianci." Po požaru nesrečni Da bi se zabraniio zidanje protestanške cerkve v katoliškem mestu.
27. S. Rupert. Nemški in avstrijanski škofje. Bavarsko in Solnograško. Tri od perve mladosti po svojcih Božjemu Sercu posvečene osebe.
28. S. Guntram. Vse priporočene zadeve zarad denarja, kupčije, gospodarstva in stanovanja. Dobri posli. Več učiteljskih kandidatov.
29.	Vel. četertek. Osvobojeuje od nadležnih skušnjav ali pomoč k zmagi. Vreden prejem velikonočnega sv. obhajila. Brezbožni stariši.
30.	Vel. Petek. Očitna pokora za vse svetoskrun-stva. Spreobernjenje več velikih grešnikov. Več sprav.
31.	Vel. Sobota. Sv. Oče in njegova popolna zmaga. Vse poslane, pa še ne uslišane zadeve. Meseca marcija umerli in pa udje molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščiue. ki bodo umerli meseca aprila.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni;
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, as. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Oseba na dober namen, da bi jo Bog varoval vsih nesreč, in da bi se neka želja spolnila, ako je Božja volja. — V dosego nekega dobrega namena. — Odvernjenje nalivov in ubogi Maharji za pomoč. — Priporoča se nekdo v bratovsko molitev za uslišanje neke silne prošnje. — Več bolnih gg. duhovnov. — Več mladenčev za čedno življenje. — V glavi bolna za zdravjo na priprošnjo N. lj. G. Lurške in sv. Jožefa.
Zahvale.
Serčna zahvala izrekam Bogu in sv. Antonu Pad. Obljubil sem bil po opravljeni devetdnevnici, da njemu na čast, ako me usliši, se hočem očitno zahvaliti. Kar bi prej še misliti si ne bil mogel, tako dobro se mi je izteklo neko zlo težavno delo, ki sem od začetka skor dvomil ga pričeti.	A. K.
Dalj časa čutil sem bolečino v persih in moči so mi bile skoraj popolnoma opešale. Že sem se bal, da se me loti neozdravljiva bolezen. Zato se zatečem k usmiljeni Materi Božji, se ji priporočam in opravim devetdnevnico (o praz. ujenega brezm. spoč.). ter obljubim naznaniti v Danici, ako bi me uslišala. In glej! pre-usmiljena Devica to res stori. Bolečine so skoraj ponehale in celo telo postalo mi je krepkejše. — če tudi nisem še popolnoma teraen, vendar upam, da me pre-blaga Devica Marija ne zapusti, če bom jaz vedno vanjo zaupal. Kajti Marija usliši vsakega, kdor jo prosi s pravim zaupanjem.	V—n. )
Priporočil sem se bil pred nekterimi tedni v bratovsko molitev, da bi dobil službo. Ker sem dosegel uslišanje, naznanjam priserčno zahvalo N. L. G. presv. S. in bratovskim družbenikom za mulitev.
U. s. v. Ljubljani se goreče zahvaljuje presv. Jezusovemu Sercu, lurški Mariji in deviškemu ženin blažene Device Marije, sv. Jožefu za pomoč, ki smo jo dosegli v težki zadregi po opravljenih devetdnevnicah z obljubo, da se bode zadobljena milost v „Zgodnji Danici" objavila.
Zahvala. *)
Marija, Mati milosti, Kako čem hvalo peti?
Povedali smo že večkrat na vprašanje: če je kaj plačati, da čisto nič ne (če pa vender kdo kaj podari, pride prav za naše pomoči potrebne dijake. Vr.)
*) Naslednji spdv je v podobi narodnih pesem, in ne v pravilni obliki; zarad spodbudnega obsega pa naj stoji med eahvalami.	Vr.
Kako čem milost Tvojo zdaj Vredno razodeti? Moj jezik zmožen ni zato, Marija, Ti pomagaj!
Nevreden sem v pregrehah bil,
V	ostudnih, prav hudobnih, Na pot pogube se zavil
V	namenih hudo zlobnih. Več let tako dervim naprej Po grešnih svojih slastih;
Oblaki černi, hud vihar Mi dušo zatemnijo, Pregrešni plamen, strasti žar Se v sercu obrodi jo;
V	dremoti ves sem zaslepljen: Že spet je novi greh storjen !
Sem sklenil se poboljšati Pri spovedi prav vsaki. Pa satan zopet le vlovi
V	pregrešni me navadi; Če tudi sklep je ponovljen, Pa greh je vedno še storjen!
V	obupu skoraj že medlim, Se valjam po pregrehah; Pa milost vendar še dobim! Si mislim sam pri sebi:
K Mariji grem na božjo pot, Saj Ona polna je dobrot!
Na božjo pot sem se podal K Devic' Marij' — pomagaj, Sem prosil gorko, v serčnem žal': Oh Mati, Ti pomagaj! Če greha pustil zdaj ne bom: Oh večno se pogubil bom !
Marija me je vslišala, In milost mi dobila, — Da grehom zdaj bom dal slovo. To Ona je sprosila; Pogašen je peklenski žar, To Matere je Božje dar
Zatoraj ne prenehamo, Marijo vsi častimo, Če v dobrem pa se vpehamo, Le vselej k Nji zdihnimo: Marija, pridi na pomoč! Bežala bo peklenska moč. To in pa še veliko druzih milosti sem dobil ua priprošnjo Marijino, ter lahko rečem s sv. Bernardom : O Mati! dobro vem, da še nikoli nisi ti nikogar zavergla, če te je le prav z zaupanjem prosil, naj bi bil še tako velik grešnik.
O kako bi jaz rad vse ljudi vnel, da bi Marijo prav iz serca častili, posebno pa še mladeuče in device, da bi se le k Nji zatekali v vsih nevarnostih cvetočega življenja! Oh, koliko manj bi jih bilo nesrečnih!
Spokornik.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljnbljane. Duhovne vaje (eksercicije) bodo v tukajšnji cerkvi sv. Florijana od Cvetne nedelje ve-
čera do srede Velikega tedna za ude Vincencijeve < družbe, ki jih zamorejo vdeleževati se pa tudi drugi. Začetek zmiraj zjutraj in zvečer opolisedmih.
Dr. Jarc.
Iz Ljubljane. P. Maks je zaduji petek. 16. t. m., 1 nadaljeval svojo ualogo za letošnji postni čas, namreč o raznih potih človeštva. Z navadno spretnostjo in tehtnostjo je takrat poznamuoval in bičal pot Bala-ama ter lakomnosti, pot prekanjenosti. vsakterih zvijač, goljufije, tatvine, sleparstva in vsih ostudnih naklepov, po kterih si tudi dandanes velik del ljudi išče denara i prislepariti. prigoljufati, nakrasti, napleuiti! Poslednjič pa je še pristavil „viam gentium.* to je. pot preostud-neaa r.ekdaujega neverskega življenja, v ktero današnji laži-liberalni «vet nazaj sili. in to je menda njegova svoboda. Neštevilno zgledov, citatov iz sv. pisma, iz klasikov je solilo in pojasnovalo podučni in zauimivi postni govor.
Neke molitve za veliki teden" v rokopisu so nam poslane, da naj povemo svojo misel in sodbo o tej reči. — Kar molitve same tiče, ni nič ugovarjati, ' sej oče naš, če sen a m ar i j a, rožnivenec so cerkvene molitve! da pa naj se moli, zdaj stoje, zdaj hode, zdaj sede ... je nepotrebna izmišljarija. ki nima nič v sebi. Da je Jezus ravno 15 ternjev dobil v glavo, to se ne ve. Necerkveno je, da ravno 25 duš reši iz vic. ali ravno 25 terdovratnih grešnikov na pravo pot pripelje, ali da bo Jezus z 9 kori angeljev na smertni postelji prišel po njegovo dušo itd. kdor to obmoli. (Jaz bi rad stokrat vse to opravil, ko bi gotovo bilo.)
Trinoška laž je poslednjič pristavek: »Kdor to molitev ima in je nobenemu ne priporoči, se iuočn6 pregreši*. — Kjer koli take in podobne pristavke berete, vam je znamenje, da reč ni cerkvena, ampak zo-percerkvena.
Molimo s vso pobožnostjo pri »božjih grobih* veliki teden, bežimo pa pred praznoverskimi ali celo kri-voverskimi mislimi in pritikljeji. kar je iznašla dobič-karija in brezpamet. — Sleparji namreč take reči skujejo in jih natisnjene ali pa spisane po »kramarjih" ali praznovernih dušah razširjajo, da denara dobivajo.
Celovškega škofa dr. Kalina nekteri Korošci celo ' v deržavnem zboru ne pustijo pri miru. Nedavno je bil minister Gauč interpeliran tudi ž« oziroma na nedolžne jezuite, ktere je škof poklical v škofovsto) semenišče, poklical s privoljenjem papeževim in cesarjevim. Minister naj bi take interpelante s tacimi nezrelimi vprašanji za nekaj časa poslal k oo. jezuitom v novicijat, potem še le naj bi jim rešil njihove dvome.
Novošegna modrost in doslednost! Sovražniki verske šole terdijo, da so iz stare šole izhajali tepci ter neumneži. In lejte: ti čudni modrijani so bili sami izgo-jeni v stari verski šoli, tedaj sami sebe tepce imenujejo! No, vender enkrat resnico govore.
Ali vedo, ali ne vedo, kaj delajo? Vsak dan nam nmartirologium" pripoveduje, koliko so pogani, never-niki, krivoverci, katoličanov poklali, posekali, pomorili, podavili: sed »resciunt, quid faciunt", ne vedo. kaj delajo. Toda ne manj nagnjusnih moritev, pobijanj, klanj, preganjanj in vsakterih krivic so katoličani počenjali in počenjajo nad svojimi lastnimi brati katoličani sami; — t i p a č v e d 6, k a j d e 1 a j o: kaj tedaj bode prišlo nad te ..katoliške tigre, rise, volkove, gade, modrase in ostudne zveri, ki »vedo, kaj delajo" in vender ne odjeniajo! Pomisli tedaj, ti farizej, ti hinavec, ti po-tuhnež, ti tat. ti obrekovaleč, ti kerščeni preganjalec Cerkve, papeža in svečenstva — pomisli, kaj hudega si nakopuješ, ko veš, kako hudo delaš in vender ne
odjenjaš! Ti se ne boš mogel izgovarjati in reči: »Ne-scivi quid fecerim — nisem vedel, kaj sem delal!"
Za kn.-škofijsko bogoslovsko semenišče so Nj. Veličanstvo presvitli cesar darovali 1000 gl. Zares, veliko tolažilo za premilostnega gospoda škofa!
Iz Torina. Prejel sem 237 lir 50 ct. (118 gld.) z vso hvaležnostjo. Zahvaljujem se ob enem za ljubezen, ki ste jo, preč. gosp., vselej skazovali našemu češčenemu ranjcemu Don Bosku; tolažimo se z mislijo, da bode nadaljeval enako dobrovol]nost Vam skazovati, in mi od svoje strani ne bomo jenjali nad Vas (dobrotnike) in nad vaša dela klicati blagoslov od Boga.
Vaš ves hvaležni naslednik
Don-Boskoy, mašnik Mih. Rua 1. r.
Duhovske spremembe.
\ Ljubljanski škofiji. Čč. gg. so dobili duhovnije: J. Kljun Spodnji Tuhinj; Fr. Petrovčič Trato; L. Gantar Čermošnjice. Č. g. Fr. Zbašnik se je odpovedal duhovniji Toplareberski. Č. g. Ant. Zaman je šel za provizorja v Podgrad, in č. g. Jož. Pekovec za provizorskega kurata v Lom pri Teržiču. — Prestavljeni so čč. gg.: J. Hudo ver ni k 8 Studenca v Leskovec pri Kerškem; Fr. Mekinec s Polja v St. Juri pri Kr.; Jož. Zelnik za provizorja iu kapi. na Vače; bivši deficient Greg. Šlibar v Polje. Umerla sta čč. gg. kaplana: def. And. Adamič in kapi. Jož. Po ki u k ar. R. I. P.
Razpisane so duhovnije: Vače, Baujalokain O sil niča — do 14. aprila.
Dobrotni darovi.
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Z Besnice 25 gld. 50 kr. — Z Radeč pri Zidanem mostu 41 gld. 84 kr. — Iz Šmarije 20 gld. — Iz Knežaka 10 gld. — Iz ČernuČ 22 gld. 65 kr. — Po čč. gosp. Uršulinarcah 9 gld. 66 kr. — Iz Šent Vida pri Zatičioi 26 gld. — S Poljanice 12 gld. — Iz Bukovšice 2 gld. 86 kr. — Neža Stojič 12 kr. — Gospa Marija Lenarčič 1 gld. — Iz Čateža pri Savi 17 gld. — Z Žužemberka 45 gld.
—	Č. g. župnik Jož Jerič 2 gld. — Iz Koprivnika pri Kočevji 10 gld. — Iz Višnje gore 18 gld. — Iz Košane 11 gld. — S Šenčurja pod Kumom 14 gld. 10 kr. — Iz Brusnic 11 gld. — Šmartin pri Kr. po č. g. župniku A. Klemenu 30 gld.
Za dijaško mizo: Č. g. župnik Mart. Narobe »za pirhe" 7 gld. — Č. g. administrator Mat. Absec 1 gld. 20 kr. — Č. g. kapi. Andr. Kalan 3 gld. — Č. g. kapi. Andr. Karlin 2 gld. — Č. g. župnik Tom. Kajdiž 1 gld.
—	Č. g. župnik Ant. Klemen s pristavkom: »Plenus veuter non studet libenterj— eo minus sed vacuus" — 5 gld. — »Lačnim v tolažbo" č. g. Dražgoški 5 gld. — Prečast. g. dek. M. Kožuh 15 gld. — Iz Preserla 1 gld.
Za sv. Očeta: Č. g. župnik Tom. Kajdiž 12 gld. Za sv. Detinstvo: Po č. P. Jožefu 10 gld. Za strodaioče v Gorilki okolici: Po preč. g. župniku J. Rozmanu 2 gld.
Za afrikanski misijon: V—r. 1 gld. Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Iz Preserja 1 gld.
Za Don-Boskov misijon v Torinu: C. g. župnik Ant. Zarl 1 gld. 50 kr. — Č. g. kapi. Al. Bratina 1 gld. 50 kr.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.