209. številka. Ljubljana, nedeljo 12. septembra. XIII. leto, 1880, SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po po* ti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 g!., za pol leta 8 *L ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brei pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 *ld. 30 kr., za en mesec 1 *ld. 10 kr. Za poSili.ir.je na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih 'šolah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za o z na n i la se plačuje od cetms'opna petit-vrste 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj M izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši »Pretirana zahtevanja priseljenih Nemcev." Dolžo nas, da Nemce sovražimo. Ali nas po pravici ali po krivici takisto dolže? Kakor hočete. Po pravici in po krivici, kakor se stvar obrne. Mi res ne spoštujemo tacih Nemcev, ki so se k nam v našo deželo priselili, da tu kruh iščejo mej nami Slovenci, pa hočejo gospodariti in gospodo vati nad Dami Slovenci. Mi res politično pobijamo take Nemce, ki mislijo, da imajo kot taki uže pravico, svojo narodnost, svoj jezik, svojo šego tudi nam domačinom uriniti. Teh in tacih Nemcev ne maramo. — Ali mi čestimo in kot bližnjega ljubimo vsacega pravičnega Nemca, ki je res liberalen in nam privošči, kar je našega, ki nas pusti po svoje živeti, ki ne prodaje povsod svoje arogance, ki ne sili drugo-rodcem svojega jezika kakor jud svojo kramo in se situeje. Da bo taki gospodovanja željni Nemci, taki arogantni, vse druge razžaljevajoči odurni Nemci, to sicer znamo Slovenci iz izkustva, a ko bi nam kdo ne verjel, ponuja nam se denes za to klasična priča, jeden največjih živečih Nemcev samih, sloveči feldmaršal baron Manteuffel, guverner v Elsas-Lotrin-genu. Stari pruski vojak in državnik Manteuffel, namreč jedini mož v Nemčiji, katerega se celo 15 i srn ar k boji, ima kot vladalec v vojni osvojenih provincij Elsas-Lotringena izredne pravice, skoro samođržne. Zato ga Bismarkovi listi včasi poskušajo drezati. Tako ga je tudi Tonček in Jožek. (Črtica iz dijaškega življenja, spisal Spectabilis.) (Kouec.) Zdaj sta sedela oba v kočiji, Tonček in Jožek, ampak nekako jezno sta se pogledovala, tako, da je opat še posredovati moral. „Ti, Jožek! kaj pa, boš denes ti mini-striral ?■ „Jaz bom jaz, ker je moj red,u odgovori Jožek žalostno. „No, boš pa ti v kuhinji denes, ki si bolj okreten, a Tonček bo ministrirah * Sedaj se je povrnil božji mir mej Tončkom in Jožkom, oba sta se veselila, ker sta sedela oba v kočiji in ker je imel priti vsak v svoj element, Tonček v cerkev, a Jožek v kuhinjo. S kuhinjo nij imei Tonček rad opravka, ker je bil enkrat malo ne prišel „na besedo" savoljo juhe, katero je bil zvrnil na stopnicah, ko jo je nosil iz kuhinje na opatov stol. Ker Hismarkova „Koln. Ztg." prijemala, češ, daje predober, premalo z ljudmi oster, da vsacega posluša itd. Na to odgovarja uradna Man-teuffelova „Elsas-Lothringer Ztg.u, kakor pravijo, h peresa feldmaršala samega, takole: „Jedino prava trditev v „Koln. Ztg." je N, da maršal vsacega posluša. S tem pa le svojo dolžnost stori; on je zavoljo dežele tukaj, ne pa dežela zavoljo njega, in on rad vsako pritožbo preišče. Žali bog na-stajejo največje težave (vladanja) ne po pre bi val st vu , ampak po pretiranih zahtevanjih priseljenih Nemcev. Čisto kriva misel je, če semkaj priseljeni Nemci tukaj kot zmagovalci postopajo." Ta lekcija Nemca nemškej aroganci in ošabnoati ne velja le Nemcem v Elsns Lotrin-genu, temuč večini Nemcem, ki so drugod kje priseljeni, tako na pr. tudi pri nas mej Slovenci. Kako lepega in temeljitega uvaženja je vreden izrek maršala, da je on kot uradnik zavoljo ljudstva tukaj, a ne ljudstvo zavoljo njega. Kako lepo in prav bi bilo, ko bi si naši nemški uradniki za ušesa zapisali ta resničen rek, ki smo ga jim tudi mi tolikrat uže zastonj pridigovali, da so oni zarad naroda, ne narod zarad njih tukaj, da torej ne bo celi naš narod učil se njihovega jezika, ampak oni se imajo narodovega učiti. Ravno tako velja očitanje maršalovo, da ravno priseljeni Nemci s svojimi pre ti ranimi zahtevami največ težav delajo, tudi pri nas. Kjer je le pol ducata Nemcev mej Slovence priseljenih, uže terjajo, nij imel juhe, je lepo šel po govedino, ter jo je serviral. „Kaj je pa to za ena nova navada, kaj bomo z govedino začeli?" je rekel opat in naložil je, naj pride jungfer gor. Ko jungfer gor pride, jo vpraša opat, da li je pozabila na juho, ka li? a ona je rekla, da so gospod Tonček zvrnili juho, in da vse leži na stopnjicah, juha in skleda. „Ti, Tonček, boš pa skoraj poklican „na besedo" k meni: zakaj nijsi precej povedal, kaj se je zgodilo, ne bi bilo treba zvati jungfer iz kuhinje gori." Neko nedeljo, ko je ministriral Tonček, je opazil opat, da v spovednici kleči neka ženska; po maši se poda opat v spovednico, a tista ženska, ki je klečala mej mašo v spovednici, se pobere in zbeži, tako, da je opat čisto zapuščen sedel v spovednici, ker se nij nihče hotel spovedati. Namigne Tončku in mu reče, naj poklekne v spovednici. Tonček to stori in kleči en čas, potem pa vstaneta oba in otideta iz cerkve. da je zavoljo njih šola nemška, urad nemS'i, vse nemško. Pri nas je v celej deželi 95 % Slovencev, a samo 5 % Nemcev, in vendar so teh priseljencev zahtevanja tako pretirana, da žele in terjajo, naj se cela dežela le po njih ravna! Mi smo našim priseljenim Nemcem uže dostikrat pridigovali, naj bodo vendar oskrom-nejši in pravičnejši! Zastonj je bilo. Morda se jih bode kaj bolj prijelo, če jim obsodbe njih značaja iz njih lastnega tabora navajamo, kakor smo, evo, denes storili V O našej vnanjej politiki pišejo Češki „Narodni listy" v podobnem smislu, kakor smo mi svoje mnenje v včerajšnjem svojem članku izrazili. „Kaj je ono soboto obravnaval avstrijski vnanji minister z Bismarkom? To vprašanje dobiva hiter odgovor. Avstrija se spet zapleta v razpore z Rusijo, ki morejo za habsburško monarhijo osodepolni biti. Kakor da bi se mi ne imeli Bogu zahvaliti, da imamo na vseh mejah mir! Ne, mi dajemo nov dokaz k staremu pravilu: kadar se nam količkaj dobro godi, gremo na led plesat. Mi hočemo dobiti mej družim cel spodnji Dunav, hočemo tam na vodi vladati, kjer nemamo na pobrežji ni jedne grude zemlje, in zato hodimo k Bismarku. Citirajoč članke dveh francoskih listov o tem, vpraša češki organ na konec, na čegave stroške se dela taka nevarna in Avstriji nepotrebna politika, ki meri le na to, da hi se Rusiji zabranilo, še enkrat Dunav prekoračiti in vpraša dalje „jaky bude poradek na konec ?.- „Ti, Tonček! ali veš, zakaj si klečal?u vpraša opat mej potom iz cerkve. »Ne vem!" je bil odgovor. „Ti bom pa povedal; zgodi se večkrat, da pride človek v zadrego brez svoje krivnje in jaz sem bil denes prišel v tako zadrego; da mi se ne bi smijal hudoben svet, sem tebe poklical in ti si klečal; zato boš pa z menoj kavo zajutrkoval, a popoludne se odpeljemo na Teharje k župniku Jeretinu, in ti boš notri sedel poleg mene." Tonček je precej povedal Jožku, da se popeljejo popoludne na Teharje, in da bo on (Tonček) notri sedel. Jožek se namuzne, ali ne reče nič, ampak ko je Janez zapregel in se je opat postiral na svojem sedežu, smuk I je Jožek poleg njega v kočiji, a Tonček še stoji na strani pohlevno in pobožno. „Kdo je pa tebi "Jožek rekel, da boš notri sedel ? Zdaj ti le dol pojdi in doma loš moral ostati celo popoludne, a Tonček se bo sam vozil z menoj v kočiji. Ko sta se vozila opat in Tonček v kočiji Politični razgled. Notrtaiije V Ljubljani 11. septembra. Cesar je po vojaških manevrih v Križo-vicah v Galiciji izrekel generalom in družim oficirjem svojo zadovoljnost zarad izurjenja vojakov. — V Lvovu je vse polno ljudstva, ki cesarja pričakuje. Iz f.iurtltji javljajo, da hoče vladna stranka izdajati svoj poseben časopis in se je V to svrho postavil v klubu odbor petih mož. — V klubu je ban Pejučević baje nekaj izjavil, a kaj, to je tajnost klubova. Iz Poste se javlja, da bode tam 17., 18. in 19. t. m. ministerski shod skupnih ministrov, pri katerem bode tudi grof Taatie udeležil se. Viiiuijo driiue. Evropska flota se je zbrala pred dalmatinskim Dubrovnikom in bode menda prisilila, da porta da Črnej gori, kar jej po dogovorih gre. Potem jej ostane Se demonstrovati za grško vprašanje. Da li pojde vse le z mirnim strahovanjem, »li pa se iz te demonstracije rodi krvav ravs, to je tajnost bodočnosti. Porta obeta, da hoče Osinj Crnogorcem izročiti. Odlični nemški poslanec V a rn b(i le r, o katerem trdijo, da je z Bismarkom v dobrej svezi, govoril je te dni svojim volilcem v Lim-burgu in jim mej družim to le zanimivost povedal, ko je govoril o vojaškej noveli: „ R u -sija jo bila Francoskej nasvetovala sklicati ofenzivno zvezo francosko-rusko zoper Nemčijo in sicer zarad tega, ker je ta dovolila okupacijo Bosne in Hercegovine. Ta ruski nasvet je bil v Pariš poslan, a francoski minister VVaddington ga je odbil in poslal Bis m arku v (J as tein. To je Waddington storil, katerega je Gambetta potlej precej vrgel. Če je kaj nevarno, je to nevarno. In kako jasno je Bismark položje premislil, dokazuje, da je precej potem šel na Dunaj in sklenil zvezo z Avstrijo". — Radovedni smo kaj AVaddington poreče, je U res on izdajalec. Mej Francijo ter kraljem Tahitiskim se je doc 29. julija podpisala pogodba, vsled katere se kraljestvo Ta hiti združi s Francijo. Ta dobi otoke Tahiti, Eimeo, Maitea z 20.000 prebivalci ter 30 Va kv. milj ozemlja. Prebivalstvo je uže od leta 1813 preobrneno h kri-Stijanstvu. Dopisi. Iz Maribora 10. septembra. [Izv. dop.] Poročal sem vam in sami ste v denašnjem listu po nGosp." posneli, kako škandalno gospodari nemška liberalna stranka z zaupanim si denarjem ljudstva. Kakor zdaj iz zanesljivega vira čujem, bodo slovenski odborniki okrajnega za- stopstva zoper to protestirali, da se Seidlu za upravljanje okresnega poslopja ogromna svota 4000 gld. dovoli. Prav tako, da bi le tudi uspešno bilo. Od konservativne ali vladne in slovenske stranke je kandidat postavljen, in menimo, da ga bode volilni odbor kmalu proglasil. Če le po večini uradniki dajo glas vladnemu kandidatu, zmagamo gotovo, sicer bo teško. Da naše mesto zopet na troške davkoplačevalcev (tudi Slovencev) svoj nemški značaj pokaže, je demonstrativno se zneskom 100 gld. k nemškemu „Sehulvereinu" pristopila, dasi ne"ma novcev na razpoloženje za bolj potrebne stvari. Ovo postopanje je mestni odbornik gosp. baron Max Rast očito grajal. Iz Ptuja 10. sept. [Izv. dop.] V Gradci izhajajoča „Padagogische Zeitschrift" od 31. o. m. priporoča učiteljem volilnega okraja Maribor-Ptuj kot kandidata znanega Prusa Ileuterja iz Gradca, moža, ki je uže v Mariboru na čudnem glasu. Mi se res čudimo, da se uže nemški pedagogični listi v politične zadeve mešajo. G. Raišp je kot načelnik ter g. dr. Gre-gorič kot podnačelnik tukajšnjega okrajnega zastopa od cesarja potrjen. Našim nemčurjem to potrjenje nič nij po všeči. Treba bode račune Štirinajstletnega gospodarstva nemčurjev dobro pregledati, ker bi se znalo tudi kaj najti tako „strankarskega". Z Dunaja 10. sept. [Izv. dop.] (Konec počitnic.) Ona dva meseca julij in avgust, o katerih sodijo tisti, ki si lehko pomagajo, da zarad svoje velike vročine nij sta sposobna za duševno delo, za delo z glavo, minila sta. September se svojej sredi bliža. Zato se vrne učenec in učitelj v učilišča, a tudi in i-n i s t r i in različni sekcijski Seli se vračajo s kopelišč in počitnic v svoje bureaue. Pa je res uže čas, da se vračajo. Zlasti za Vas Slovence, kakor vidim, te počitnice ministrov in njih uradnikov malo hasnejo, ker vsled njih se živa duša nij zmenila, da bi se mej temi počitnicami znane dr. Vošnjakove resolucije v naših šolah v življenje uvele. Bolj prijetno je v senci sedeti, nego o sreči narodov misliti, to se ve da. Da li pa bodo slovenski poslanci s tem zadovoljni? Misel, tukaj ustanoviti velik časopis v nemškem jeziku izhajajoč, ki bi zagovarjal načela zjedinjene večine državnega zbora, nikakor nij opuščena, temuč teko dogovori še /mi- rom. Ako se garantuje 4—5000 naročnikov (iz slovenskih dežel le 500) bil bi list osigur&n. Toliko se pa uže spravi skupaj, uže skoro v samih javnih lokalih. Potrebe tacega lista nij treba dokazovati. Iz doorega vira sem slišal, da nemškej ustavovernej stranki, kadar se državni zbor snlde, žuga še jedna izguba. Rusinski poslanci, ki so dozdaj glasovali z nemškimi ustavo verci, nameravajo zdaj v Hohenwartov klub vstopiti, kar bode pač tudi zanje bolj naravno, ker čudno je bilo gledati zvezo Rusinov z zakletimi neprijatelji Slovanstva, z nemškimi psevdo-liberalci. Stanko Vrazova svečanost. Velikanska narodna svečanost se je vršila dne 8. t. m. v krasnem Cerovci na slovenskem Štajerskem, rojstvenem kraji pesnika hrvat-sko-slovenskega, ki je bil s celo dušo vnet za literarno jedinstvo Jugoslovanov. Uže vtorek so prihajali v Ormož gostje iz raznih krajev. Ljubljanski pevci čitalniški ter drugi gostje iz Ljubljane, katerim so se na Pragarskej postaji pridružili gostje iz Samobora, bili so slovesno vsprijeti na Ormoškem kolodvoru. Načelnik slavnostnega odbora dr. J. G e r š a k je z iskreno slovensko besedo pozdravil došlece, potem pa smo se z godbo na čelu napotili v bližnji Ormož. Velika množica ljudij je spremljevala došle goste, na več straneh se je streljalo in lampijoni v raznih barvah so sprevodu razsvitljali pot. Pred Ormožem je stal lep slavolok z napisom: „Vrazovim Čestilcem". Vrlo prijetno minil je večer potem v družbi odličnih slovenskih rodoljubov. Ljubljanskim čitalniškim pevcem na« pivalo se je mnogo in govorili so razne napit-niče dr. Geršak, prof. Krek iz Gradca, prof. Zupan iz Reke itd. Drugo jutro o 5. uri dospeli so gostje iz Hrvatske. V mnogem številu je bilo zastopano zagrebško pevsko društvo „Kolo" in „Sloga" ter nHrvatski dom". Nadalje je bil v znatnem številu zastopan zagrebški ter varaždinski „Sokol", sisačka „Danica", karlovska „Zora", samoborska „Jeka" in koprivniški „Podravac". Nadalje so prišli: predsednik „Matice Hrvatske" Ivan pl. Kuk ulje vic, A. Šenoa in drugi odborniki „Matice" hrvatske. Nadalje z zagrebškega vseučilišča dr. Lorkovič, Petračie in Markovu', potem predsednik hrvatskega „Sokola" dr. Fon. Zastopal je Matico dalmatinsko po graškem predmestji, vpraša opat Tončka: „Pa kaj bi ti Tonček rad šel na Teharje k Jeretinu?" „Meni je vse eno, kamor koli se vozimo." „Se bomo pa peljali mimo sv. Maksimilijana, potem pa obrnemo in gremo nazaj domov gledat, kaj dela Jožek in če je res ostal doma kakor sem mu zapovedal. Če ga nij doma, bo pa prišel jutri k meni „na besedo". Črez pol ure uže doropoče kočija nazaj do opatije, in Jožek, kateri se je ravno bil odpravil nekam na pot, vrže od sebe svoj solnčnik, stisne klobuk pod pazduho in odpre fiirom vrata. „0, Jožek! kaj si ti zares doma? no, ker si me ubogal pol ure, pa pojdi in sedi k Janezu!" V vinogradu opatovem na št. Miklavžkem hribu je bila zrasla lepa velika buča. „ Tonček in Jožek! pojdita no sem, utrgajta to le lepo bučo in nesita jo gospodu profesoru Hhiščiku." Tonček in Jožek sta utrgala bučo, ali Jožek je rekel, da je buča pretežka, da je ne more nositi on, ampak Tonček jo bo uže nosil, ker je bolj močan. Gredo domov črez breg, opat naprej, za njim Jožek, a Čisto od zadaj Tonček z bučo. Ker je bila buča težka tudi Tončku, in ker nij mogel v Bklad dovesti svoje sedme latin-skc šole s tako botaničko bučo, pa ga je sram bilo, ko se je gleda) v duhu, kako bo nosil to veliko bučo po dnevi črez savinski most in po ulicah celjskega mesta, je začel koturati bučo po potu navzdol, potem jo je pa nekako spustil tako, da se je buča kopitala kar naravnost črez breg doli in je mimo opata pobegnila navzdol, dokler se nij zadela ob drevo ter razpočila. Opat pogleda navzgor po Tončku, a Tonček leži na trebuhu in stoče, kakor da mu je spodletelo in kakor da je pal z bučo vred — „Zdaj pa le ostani ti Tonček tam kjer leJiš, brez buče ti nij treba hoditi za menoj," reče opat in pusti Tončka. J Gresta opat in Jožek naprej, a Tonček je žalostno hodil daleč od zadaj brez buče. Na savinskem mostu še le postoji opat in pogleda, kje je Tonček. Ko opazi, da Tonček zares žaluje po buči, se nasmeje, rekoč: „ha, ha, ha! le pojdi no, Tonček, nič se ne boj, ne prideš ne „na besedo" zavoljo te buče, ampak drugikrat pazi bolje na noge, da se ti ne zapletejo mej korenine!" Še eno sitnost je doživel Tonček na Sent Miklavškem bregu; ko je namreč neki dan hotel opat zapisati nekaj v svojo vinogradarsko knjigo, je opazil, da nema svinčnika pri sebi. „Zmirom nosim svinčnik soboj, denes ga pa nemam!" „O, nič ne de, saj ga imam jaz," odgovori Tonček naglo. „Veš ti, Tonček, jaz nijsem vprašal, da-li ga imaš ti soboj ali ga nemaš, ampak jaz ga nemam in ti boš precej skočil črez breg doli domov po moj svinčnik, in potem ga bom imel tudi jaz svojega". Tonček, ki je bil navajen slušati na vsak migljaj, če se mu je zapovedalo kaj, je letel direktor Stjepan Buzolič in Fran Despot. K slavnosti sta prišla tudi Srba dr. Popovič in dr. Gjorgjevič. Preko 200 osob je iz Varaždina došlo ob 8. uri v jutro z varaždinsko mestno godbo na čelu. Hrvatskih pevcev bilo je nad 100. Iz Koroške sta prišla profesor in deželni poslanec Einspier in župnik Maj ar. Tudi naš izvrstni glasbenik dr. Benjamin Ipavec je bil došel iz Gradca. Do 8. ure je bilo po celem Ormoži čudovito mrgolenje. Iz vseh stranij je več in več ljudstva dohajalo in vozov, v katere so bili vpreženi lepo s trakovi ozaljšani konji. Nekoliko trenotkov po osmej uri pa so se zasedli vozovi in hajd! v Jeruzalem. Da ste videli to dolgo vrsto voz, katerih smo našteli blizu 150! Veličastno je veter razgrinjal ponosne trooojnice hrvatskih društev! Na potu od Ormoža do Jeruzalema sta stala še dva slavoloka z umnimi napisi. Blizu dve uri smo se vozili do Jeruzalemskega holmca, na katerem stoji cerkev, in potem se vozovi ustavijo v ravnici pod Jeruzalemom. Na holmcu je bilo uže vse polno priprostega naroda iz bližnje ter daljne okolice. Od Jeruzalema kaže se prekrasen razgled; daleč na okrog vidijo se griči z vinogradi. Človek mora obstati ter občudovati prekrasno zemljo. V Jeruzalemskej cerkvi je imel mašo ranj-cega Stanka najboljši prijatelj prof. dr. Josip Muršec iz Gradca, star čestitljiv mož. Pevci ljubljanski so peli mašo, a Hrvatje ofertorij. Ker je cerkev majhena, moglo je notri priti k maši samo majheno število ljudstva, vsi drugi so ostali zunaj, in teh je bilo, da ne pretiravamo, najmenj tri tisoč po broji. Po maši se tuji gostje uvrste in mej sviranjem godbe odrinejo s holmca doli v ravnico, za Djimi pa nebrojno število naroda. Iz ravnice pelje pot zopet navzgor na grič in v Cerovec, k rojstvenej hiši Stanka Vraza. Nekoliko ko rakov pod domom Stanka Vraza je pod krasnim, s cvetlicami prepletenim slavolokom imejočim napis: „Bratski pozdrav", slovenski pozdravil došle čestilce Vrazove štajerski deželni poslanec g. Kukovec ter nečak umršega pesnika, Franjo Vraz. Belo oblečene deklice so goste obdarile se šopki. Od tod smo ili pred Vrazov dom. To je lepa hišica v jedno nadstropje, ki se jako dobro odlikuje od druzih Pred hišo je bil prirejen in bogato s cvetjem ozaljšan govorniški oder, na katerem se prvi s početka, zatem je pa šel zmirom bolj počasi in počasi po bregu doli do prve sence, tam se je vlegel in je začel svoj svinčnik obrezavati, dokler je nekako podoben postal opatovemu svinčniku, zatem je še poležal pol ure in nazadnje se je vzdignil in je nesel opatu svinčnik. Opat prime v roko svinčnik, piše nekaj v knjigo in govori: pSvinčnik je sicer podoben mojemu, ali moj pa le nij, ker ti Tonček nij si čisto nič zasopihan in moker po takej vročini, kakor jo imamo denes". Ko je imel Tonček neki dan povabiti prof. Grdssmana k večerji, nij šel tja, ampak je rekel pri večerji opatu, da je gospod profesor uže drugam povabljen. „Boš pa ti Tonček z menoj večerjal, a Jožek bo stregel". Sedita pri stolu in večerjata lepo opat in Tonček, a Jožek jim streže. Kar naenkrat potrka nekdo na vrata — kdo je? — prof. Grbssman je bil, ravno tisti, katerega Tonček nij bil povabil. „Jožek! zdaj se pa ti vsedi tukaj le, kjer je sedel dozdaj Tonček, a Tonček bo stregel prikaže predsednik hrvatske „Matice" Ivan pl. K u k u 1 j e v i č, ki nepregledni broj čestileev Vrazovih blizu tako-le ogovori: „Matica" hrvatska rada je sprejela vabilo slovenskih bratov spodnještajerskih ter pomaga slaviti denes ne samo sedemdesetgodiš-njico slavljenega pesnika hrvatsko-slovenskega, nego slavi tudi svojega mnogozasluženega bivšega tajnika Stanka Vraza. Kot predsednik „Matice" hrvatske pozdravljam vas tukaj zbrane slovenske rodoljube tako in z onimi čuti, kateri so pesnika vsikdar oživljali. Vimenu „Matice" hr vatske prednjem rodbini našega pesnika to mramorno pločo, a v imenu hrvatskih gospij in gospic izročam Vrazovej rodbini v mramor izdelan kip Vrazov, kateri je dovršil naš zaslužni umetnik Rendić. Ta krasni spomenik bode še v poznih stoletjih spominjal naše vnuke na te dni, katere smo posvetili možu, ki je vse uvoje življenje žrtvoval Utefarnej vzajemnosti, katera rodi zdaj ta in onkraj Sotle tako lep sad, ka-keršnega si nij nadejal niti sam pesnik. Bog blagoslovi tudi v bodočnosti še ono vzajemnost mej Hrvati in Slovenci, katerej je temelj postavil Stanko Vraz, naj se uresničijo njegova prizadevanja. Slovenci in Hrvati, ki smo denes zbrani bratski složno, zakličjmo : Slava njegovemu spominu!" In „Slava! Slava Stanku!" zagrmelo je iz grl na tisoče broječih Vrazovih čestileev. Nad hišnimi vrati vzidana ploča spome-nična je izsekana iz sivega mramorja, ter ima na vrhu v sredi zlato liro, pod njo pa je sledeči napis: Na spomen STANKA VRAZA slavnoga pjesnika hrvatskoga i slovenskoga, nezaboravnoga tajnika Matice Ilirske, rodj. u ovoui domu 80. junija 1810, umr. u Narodnom Domu u Zagrebu 24. maja 1851, postavlja ovu ploču na ojegov slavni rodni dom Hrvatski i slovenski bratski rod s Maticom Hrvatskom 8. septembra 1880. Od Hrvatic podarjen Vrazov medaljon, katerega je isto tako kakor spomenično pločo umetniško izvršil hrvatski kipar g. Henđie, uzidan je v prostranej sobi v zgorenjein nadstiopji. Kip pesnika, ki je po izreku tamošnjih domačinov, poznavših Vraza, temu jako podoben, izrezan je iz belega mramorja. Okolo kipa je mramorni okvir, olepšan z lovor-vjencem. Na stajalu se v zlatih črkah sveti napis: „Stanku Vrazu — Hrvatice." Na dan slo- nocoj", je glasila najnovejša zapoved opatova. — Ko je opat na bregu nad Kapunovim gradom zidal hišico za svojo jungfer, sta hodila s Tončkom nadzirat delavce. Vselej, kadar sta se približala opat in Tonček, so dekleta pustila mort in vse delo, ter so jima tekle nasproti, in katera je prva prišla in poljubila opatu roko, tista je dobila srebrno šestico. Neki dan je Tonček, kateri je hodil po tri ali štiri korake za opatom, mahal z roko, tako, da so dekleta kar obstale in nij nobena prišla poljubit roke opatu. Opat se ozre nazaj k Tončku in reče: „Ti, Tonček, zdaj boš pa ti naprej šel in jaz za teboj". Ko sta tako šla in so dekleta videle, da Tonček ne maha več z roko, se je itak jedno dekle ohrabrilo, zmuznilo se je do opatove roke in dobilo je Šestico. Tukaj se je bil Tonček spozabil enkrat, pa je prigovarjal, da neki zid nij dobro postavljen, da se bode zrušil prej ali slej. „Ti Tonček le tiho bodi, ti nijsi arhitekt, polir uže ve, kaj dela in kako dela". Črez kakih 14 dnij pride rano v jutro vesnosti je bil ta medaljon ovenčan s krasnim cvetjem in venci, katere so darovali posamni čestilci Vrazovi in mnoga hrvatska društva. Mej venci je bilo več tacih, ki so se odlikovali posebno se svojo dragocenostjo. Ta pesniški žrtvenik je ves dan obiskavalo nebrojno ljudstvo. V istej sobi pa je ležal na mizi odprt tudi od ljubljanskih Slovencev podarjeni „ Vrazov album", v kateri je istega dne* vpisalo svoje ime nad sedem sto odličnih Vrazovih šestil-cev. Tajnik „Hrvatske matice" g. Kostrenčifi pa je nečaku Vrazovemu podaril v višnjevem baržunu vezan iztis Vrazovih spisov, katere je „Hrvatska Matica" izdala za to svečanost. Ali mej množico obiskajočega občinstva našla se je tatinska roka, ki je odnesla ta dragoceni dar. (Konec prih.) Domače stvari. — (Kočevski gimnazijalni direktor kot „dienstmann".) Naučni minister je ondan izdal razglas, da na gimnazij«* učenci preveč silijo, vsled česar se nareja omikan proletarijat. To velja zlasti za nemške in baje da tudi za češke gimnazije (za naše na Slovenskem ne, ker pri nas manjka še slovenskih duhovnov, slovenskih notarjev, tudi morda uradnikov v nekaterih vrstah, ko bi se priseljenih Nemcev iznebili). Vendar menda nemški direktor nemškega gimnazija v kranjskem Kočevji tega ministerskega razglasa ruj bral, kajti on havzira po svetu in z inserati v novinah („Triester Zeitung") prosi učencev za svoj zapuščeni zavod. Prav po judovsko-trga vinsko se bere taka-le inseratna pohvala kočevske kulturne robe: „AVichtig f(lr Eltern! A m deutschen Staats-Gvmnasium umi an der 4classigen Volksschule in der dureh ibre gesunde Lnge ausgezeichneten deutschen S tad t Gottschee in Krain beginnt das neue Schutfahr am 16. September. Da in Gottschee die deutsche Sprache sehr rein gesproehen wird, so ist hier die bes te Gelegenhoit zu ihrer v o U en Erler-nung und Uebung. Kos torte mit guter, 8orgsamer Pflege sind leicht zu finden. An-fragen beantvvortet auch die G v m na s i al-Direction in Gottschee". Nu, pa ne verjamemo, da bi še kje zunaj Amerike taka gimnazija bila, kjer bi se tako na havzirarski način bobnalo za učence! In ta izvrstni kočevski gimnazijahu vodja! Priden mož, to je neki zidar k Tončku in mu pove, da se je zrušil tisti zid. Ko gresta v cerkev opat in Tonček, reče Tonček opatu: „ Nekaj bi povedal, pa ne vem, bi zdaj povedal ali pozneje". „Le povej zdaj," reče opat. n Tisti zid, ki je tako ravno postavljen bil, se je podrl!" \ „Zdaj pa le pojdiva gledat precej, kaj se je zgodilo." Gresta in vidita ruino. „Ti, Tonček, kaj nijsva midva uže enkrat govorila, da je ta le zid preravno postavljen in da se bo podrl?" vpraša opat. „Sva govorila nekaj takega". „Na, Tonček, tu imaš eno šestico in od denes počenši boš ti vsak dan hodil semkaj gledat, vsak dan boš dobil eno šestico od mene, in Če hočeš postati arhitekt, pa postani, za duhovnika itak nijsi ni ti ni Jožek". Arhitekt nij še postal Tonček do zdaj, ampak profesor je pač postal, a Jožek hode letos postal, če uže nij. gotovo! On ne le, da za duševno hrano učen cev skrbi (ein Schelm der mehr giebt, als er hat!), temuč tudi za materijalno postrežbo, za kvartir in za vse on pomoči išče, kakor „dienst mann". — Da se v Kočevji posebno čisto nem fiko govori, o tem tudi v prvič čujemo; nekoliko krika in hiperbole spada k pravilnoj re klami. — (Imenovanje.) Deželni predsednik za Kranjsko je imenoval žandarmerijskega vaht-majstra Josipa Petriča za c. kr. okrajnega tajnika, a žandarmerijskega vahtmajstra Janeza M a j c e n o v i č a za c. kr. vladnega kancelista — (V restavraciji ljubljanske čitalnice) je drevi koncert gledališke godbe pod vodstvom g. kapelnika Maverja. Vstop je prost. — (Pogreša se) 3Gletni tukajšnji črev-JJar Lovro Stupar iz sv. Petra predmestja. Od 4. t. m. se ne ve kam je zginil. Zvečer je šel tist dan pijan domov in legel v travo ob Ljub Ijanici, kjer so ga tovariši pustili. Drugo jutro so tam samo njegov klobuk našli. Mogel je torej v spanji v vodo strkljati se in utoniti, a tudi je mogoče, da ga je kdo s silo v vodo vrgel. — (Traged ija na Mesarskem mostu.) V petek večer je šel črez ljubljanski Mesarski most nesrečen ljubljansk krojašk pomočnik. Na mostu mu osoda nasproti prinese „ljubico nezvesto" cigararico. Jeza in ljubo sumnost popade krojača, on vzame hitro nož iz žepa in skoči v deklico ter jo sune z ostro noževo klinjo v obraz blizu oči. Ko vidi, da se je dekletu z lica vlila rudeča kri, ustraši se svojega Čina, vrže morilno orožje proč, za-vihti se na mostovo ranto in skoči v hladno vodo Ljubljanico, da bi konec storil tudi svojemu življenju. Ali ljudje 1 Ti so pobrali ranjeno ljubico in jo odpeljali.. Pa tudi njemu nij*80 privoščili hladnega prostovoljnega groba v sredi Ljubljanice, temuč izvlekli so krojača z nečim kavljem ali mačkom na suho in ga, nekoliko na glavi obtolčenega, nesli v bolnico. Tam zdaj leži, a deželna sodnija se je baje uže oglasila, da kadar ozdravi, hoče ona govoriti ž njim zarad napada na mlado ljubico cigararico. — (Razbojnik Guzaj ustreljen.) Piše se nam iz Sv. Jurja: Glasoviti ropar Guzaj, tudi Šarkelj imenovan, je bil sinoči dne 10. t. m. ob polu sedme ure v Slivniškej fari od žandarmerijske patrole ustreljen. Pri za-sačbi je ranil dva žandarma lehko. Sodnijske in druge preiskave bodo marsikaj o njem spravile na dan, kar bodemo svoj čas objavili. — (Strela.) Piše se nam izpod Turjaka 10. septembra: Včerajšnji dan je bil od zjutraj do večera močno neprijeten, celi božji dan je lilo izpod neba, kakor bi iz škafa vlival, vmes je pa tudi nekaterikrat močno za-grmelo in strela je v na.šej okolici dvakrat udarila in sicer v hišo Jožefa Grudna, grun tarja iz Podsmereke, pa ogenj nij naredil znamenite škode, kajti hitro so ga zadušili. Udarilo je pa tudi v smereko debelo v gozdu visokorodnega grofa Turjaškega, par streljajev od gostilne „Tri Majoliki", prav pri cesti je stala imenovana smereka, ki jo je strela popolnem raznesla, da se popotniki le čudijo, kako se more kaj tacega primeriti. Razne vesti. * ( I'os kušan samomor pred sod-nijo.) Na Dunaji je dno 0. septembra k de-želnej sodniji prišel tukaj v Ljubljani dobro znani bivši trgovec s podobami, Ferdinand Rudi, (ki je imel štacuno v „zvezdi"), in je prosil, naj se mu prodolži čas za nastop neke kazni. Rudi je bil nsmreč prej zavoljo zakrivljene kride in prestopka sokrivde izne-verjenja obsojen na 4 tedne uječe. Ker mu nijso odloga dovoliti mogli, poseže Rudi v žep, potegne revolver in se pred sodnikom ustreli. Krogla je pod šestim rebrom v njem obtičala. Samomorca so prenesli v bolnico in pravijo, da bode ozdravel. Njegova žena trdi, da je včasi mož zmešan. * (Strela kot popravljavka ure.) Dne 7. t. m. popoludne je v vasi nad Ljubnim strela večkrat treščila v hiše a užgala nij nikjer. Udarila je tudi v tamošnji farovž. Na četirih straneh se vidi, kako je strela letala. Se strehe je prodrla skozi zid v sobo ter zadela uro, potem pa je šla zopet Bkozi zid v drugo sobo in za tem v zemljo. Ura uže dve leti nij šla, popraviti je nij znal tudi nobeden urar, a od onega časa, ko je strela udarila v njo in jo pregrela, gre zopet izvrstno. Dunajska borza 11. septembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 72 gld. 70 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 73 „ 75 „ Zlata rente.........88 „ 35 1860 drž. posojilo......132 „ — Akcije narodno banke .... 829 „ — „ Kreditne akcije....... 287 „60 „ London..........118 „ — „ Napol...........9 „ 38 „ C. kr. cekini........6 „ 62 „ Državne marke.......58 n 05 Tržne cph« v LJubljani 11. septembra t. 1. Plenica hektoliter 8 gld. 94 kr. — rež 6 gld 18 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr.; — oves 2 gld. 92 kr.; — ajda 5 g!d. 85 kr.; — proso 5 gld. 20 kr.. — koruza 6 gld, 20 kr.; — krompir 100 kilograiuo\ 2 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; manli. kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 74 kr.; — spel frišen — gld. 68 kr.; špeh povojen — gld. 72 kr.. — jajce po 2 kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 66 kr.; — teletnino 54 kr.; — Bvinjsko meso 56 kr.; — aena ICO kilogramov 2 gld. 50 kr.; — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld. — kr.; — mohka 4 gld. 50 kr. Naznanilo. Od cestnega odbora okolice ljubljanske se naznanja, da bj okrajna cesta, ki pelje od Zaloga na Laze zarad popravka mostu na Ljubljanici od dne 11». do dne '■£<». »epnjubra za vsako vožnjo črez most zaprta. Andrej Knez, (432—1) načelnik. Lepe in po ceiil klobuke in čepke, kakor tudi kožuhov i no prodaja v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu glodiščnih (433—1) ulic. Podpisani učitelj plesu naznanja čestitomu občinstvu, da uči na svojem plesišči, ■tari trg it. 15, I. nadstropje, poleg mnogih drugih plesov tudi „KIolo" in „Slo-•va.ia.3co". Za otroke odprem posoben kurs. Z odličnim spoštovanjem ■4 u jo tii n I)oi\, (430—1) učitelj plesu. Umetne zobe in zobovja (zobovja z zračnim pritiskom) prireja po najnovejšem umetnem načinn, ne da bi odstranjeval zobno korenine, brez vsako bolečine, votle zobe pa l dobro tvarino trajno plombira. Zobno operacijo brez bolečin izvršuje z oinotljenjem z gazom za smejanje (4iy—iy zobni zdravnik A. PAICHEL poleg Ilraileckoga mostu, I. nadstropje. Ordinujo od 9,—12. in od 2.-5. ure. Velika trgovinska hiša je pri sv. llarbarl v Hulozali, okraj Ptuj, prostovoljno na i>»-o( \ oni, da mije moj oče, dobro znani podobar, Matevž T omeo, zavoljo svoje visoko staroBti prepustil svoj obrt. Sprejemljem vsa podobarska in slikarska cerkvena dela v novo napravo ali pa v popravo in prenovljenje in sicer kolikor jo mogoče po najnižjej ceni. — Pri napravi novih altarjev garantiram za popolno elMto*t in natančnost dotičnoga zloga ali stila. — V obilno naročbo se z odličnim spoštovanjem uljudno priporočam Miroslav T6mec, "u nad Ljubljano. Ljynrosj (431-1) v Šent-Vid 1 i i i i ; I : i Optični zavod v LJubljani. Posebnosti za one, ki dobro ne vidijo in trebajo očal. Očnla se dado samo potem, ko se je natanko in čisto znanstveno poskusil in premeril vid, a se uspeh jetndi. Naročnikom z deželo so radovoljno pošlje v ta namen spisana moja knjižica, po kuterej potem lehko naroče zaželjeno. Pri meni je velika zaloga gledlščnih in potnih perspektivov najnovejšo konstrukcijo, daljevidi, daljegledi, mikroskopi vsake vrste, vremeniki, toplomeri, tehtnice za vino, mošt, žganje ter vinski cvet, dalje za kis, mlekc, lug in petrolej. Laterna magica, lamposkopi, ste-reoskopi in slike, parostroji, lokomotivi, camera obscura. Orodje za risanje In šestila (cirklji), risalna peresa vsake vrste, vodne tehtnice, vrvice in kotni merniki, kompasi ter solnčne ure, merniki, merniki na traku, zrcala za "britje in druge v to Btroko spadajoče reči. Dobro in brzo popravljam optično, fizikalično ter matematično orodje. (420—2) ►>:: Izdatetf in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".