L, rak ,obot* ta pruniksv. ^ 7 S0D(i Nemčijo in Francijo, lin. 7. dec. — Vladni kro-n«ij»ki tisk naglašajo, da iuemško-francoski prijatelj-protivojni pakt ni naperiti Italiji, zaveznici Nem-Berlin-Rim ni bila omamiti Nemčija hoče obdr-prijateljsko zvezo z Italijo, "»ki list Tagblatt piše, da ;t postavil nov ogelni ka-»trukturi nove Evrope dva 1 P« pomirjenju, ki se je v Monakovem. ir v>* kaže, je Hitler po-f revidiral svoje stališče " r ranci j i, 0 kateri je za-, v »voji knjigi "Moja bor-J° Francija bila in osta-«rtna sovražnica nemškega ■•«. 7. dec. — Daladierjeva J* pražila komuniatlčno »"•stično opozicijo v prvi ^*"Urni borbi glede nje-«"f*-nega zatiranja stav-7" "banja. Finančni od-državne zbornice je « 26 proti 18 gla-'"»bril premierjevo takti-^t.ranju „Uvk z oborože-r ^upnica premierju po-01 imel on večino poboji m t ran i, ko se b* boi na ** «"t*ne v svojem IJU I četrtek. mladih v Chicagu TTi 7 - »tiri tolpe iJV^-^v, med katerimi * ,Ufli22 * naj- teh policlla aretirala 18 Ni i*™* ropov. W *> jih mladi ^dnjlh mese- Naciji kažejo na Ljubica rumunskega kralja odgovorna za umor fasistov Berlin, 7. dec. — Der Angriftf, glasilo Goebbelsa, ministra na-cijske propagande, namiguje, da je Magda Lupescu, Židinja in ljubica rumunskega kralja Karo. la, odgovorna za protifašistov-sko gonjo v Rumuniji. Ona je odredila umore Corneliuja Cod-reanuja, voditelja Železne garde, fašistične organizacije, in trinajstih njegovih pristašev. Vee te je rumunska policija u-strelila na poti iz ječe v Bukarešto. Uradno pojasnilo je bilo, da je policija pričela streljati, ko so jetniki skušali pobegniti. Napad v nacijskem listu na kraljevo ljubico je bil objavljen po dveh tednih, odkar je Karol obiskal Nemčijo kot Hitlerjev goat. V Berlin je prišel iz Londona, kjer je imel sestanek s premierjem Chamberlainom in drfffclttil Angleškimi ministri. Odgovornost za začasni poraz prijateljev Nemčije v Rumuniji pripisujejo naciji Karolovi ljubici in Židom. Hitler hoče skleniti sporazum z Rumunijo, ker ima ta olje in druge stvari, katere Nemčija potrebuje. Ako ne bo Nemčija dobila teh stvari, bo za-gazila v nove potežkoče. Nacijske avtoritete so včeraj naznanile likvidacijo Mendels-sohn & Co., ene izmed najstarejših nemških bank. Štirje židovski direktorji te banke so bili že prej odstavljeni. Kar je ostalo od tega finančnega zavoda, bo prevzela Nemška državna banka. Uradno glasilo nemških zobozdravnikov zahteva izločitev vseh Židov iz zobozdravniškega poklica. V Goettingenu je bila uveljavljena odredba, ki prepoveduje Židom vožnjo na mestnih avtobusih. Hitler bi rad razbil konferenco Naciji aktivni v Južni Ameriki Lina, Peru, 7. dec. — Privatni sestanki, na katerih so reprezentance Nemčija pokazali posebno aktivnost, so podprli domnevo, da bodo imeli delegatje Združenih držav težko delo na vseameriški konferenci, ki se prične v petek v tem mestu. Več reprezentantov nemškega ministra nacijske propagande je že prišlo v Limo in drugi so na poti. Povsod so aktivni, zlasti pa med delegati latinskih držav, da Jih prepričajo, da J« totalitarizem boljši sistem kot demokracija. ^^ Njihov argument je, da države latinske Amerike morajo I-meti močnejše vladne sistem« kot demokracije, da bodo lahko *> bile včeraj raz- zatrle pogoste politične revolte Možje, ki znajo vladati z moč no roko, so potrebni. Vse kaže i« i . , JVjWf, »IV Iimw. BV *— —T k* . ,n' ki J** ">Udi Mo ira*,j Zdru4'" S1 "vriiliM 1 liH ___________ nih držav opraviti z opofinj" * 1 ^»njenih po are- agitaciji, katere geslo Je: "Ame-rika za Američane." Domače vesti Volilna zmaga rojaka L'Anse, Mich.—Peter J. Mar-tinec, tajnik društva 763 SNPJ, je pri volitvah v novembru kandidiral na demokratski listi za registrarja zemljiških listin (register of deeds) in bil je izvoljen z večino dveh glasov; prejel je 2081 glasov, njegov nasprotnik Octave Sicotte pa 2079. Nasprotnik je pa zahteval ponovno štetje glasov, ki je bilo končano pred nekaj dnevi in rezultat je, da ima Martinec tri glasove večine, nakar je bil uradno razglašen za izvoljenega. Njegov urad je zelo važen in rojaki v tem kraju so mu precej pomagali pri volilni agitaciji. Nadi bolniki v Duluthu Duluth, Minn. — V duluth-skih bolnišnicah je več naših rojakov in članov SNPJ. Zadnje dni je bil ponovno operiran Fr. Sever, dalje je bil operiran Stanley Boben; oba sta člana društva 205 SNPJ. Nadalje je bil tu operiran Jos. Janežič iz Elyja, tudi član SNPJ. Novice iz Kanaaaa Yale, Kans. — Pred nekaj dnevi so prejfli državljanski papir sledeči rojaki: John Sodnik, Andrej Cuder in Joe Pihler, vsi člani društva št. 9 SNPJ.—Fran-ces Firm iz Frontenaca, o katere smrti smo poročali 6. t. m., je bila rojena v Preserjih pri Vrhniki in nja* pegreb je bil v oskrbi slovenske pogrebne zadruge. Nov grob v Htarem kraju Fairport Harbor, O. — Jose-phine Zaje in Louis Grželj, člana društva 366 SNPJ, sta prejela žalostno vest, da je v Gorenjah pri Postojni umrla njuna mati Jožefa Grželj v starosti 78 let. V Ameriki zapušča ta dva, v stari domovini pa Še dva sinova in tri hčere. Clevelandttke vesti Cleveland. — Dne 5. t. m. je umrla Ana Spilar, stara 64 let in rojena v Železnikih pri Do-brinčah na Dolenjskem. Bila je članica društva 142 SNPJ in tu zapušča moža, dva sinova, dva brata in sestro. — Dalje je u-mrla Mary Trdan, roj. Mihellč, doma iz Zamosteca pri Sodražicl na Dolenjskem. V Ameriki Je živela 33 let in tu zapušča dva sinova in tri hčere. — V sosednjem VVarrenu je 4. dec. neki Nik Bablč, star 64 let, ubil s sekiro svojo 64-letno ženo Barbaro, nakar je šel k svojemu sosedu Danu Groesu, 5&-letnemu farmarju in ga t britvijo razre-zal do smrti, češ da Je btl on kriv prepira v družini, ker ga Je apravil olj delo pri WPA. Kmalu potem je bil aretiran in odveden v zapore. V Babičevi družini Je bil večen prepir in enkrat je bH Babič že zaprt dve leti, ko Je ieno tako poškodoval, da so JI morali odrezati nogo. Dali Je Babič Slovenec sli Hrvat, še ni dognano. Popravek Livingston, III. — V poročilu z dne 30. nov. o smrti Jerneja MestovAka Je bila pomota v Ime-nu. Pokojnik se Je pisal Jernej Vertovšek. Ventl I« Peiweylvaiilj« Pittsburgh. Pa. — Dne 3. dac. Je Ml tukaj nekakšen slovanski kongres proti fašizmu, na katerem Je bilo 347 delegatov in med temi so bili tudi štirje Slovenci. in sicer Anton Horvat in Fr. Starman, ki sta zastopala društvo št. 118 SNPJ ter Geo Vitkovič in John Jergel ta pev-iltor Prešeren. Tukajšnji , komunistični list je poro- ski slov Mehiški državljani obtoženi v Texasu Obtožnica jim očita kršenje nevtralnosti Bnmnaville, Te*n T. dec. — Federalna vlada je včeraj obtožila mehiškega generala Roberta Fierra, bivšega načelnika mehiške letalske sile, lest drugih mehiških državljanov, dva Američana in neko mehiško letalsko kompanijo kršenja Jievtralnoat-nega zakona, ki ga je kongres sprejel 1. 1936. Kot soudeleženec v zaroti, ki pa ni obtožen, je omenjen Felix Ordas, španski poslanik v Mehiki. Dalje je omenjen kot sozarotnik Jose Melendreraa<6ierra, vojaški ataše v španskem poslani* štvu v Mehiki. V obtotnici je rečeno, da je bilo 19 letal trans-portiranih iz Amerike v Mehiko in od tam v lojallstlčno Španijo. Nadaljnjih enajst letal je bilo poslanih iz Texaaa In Califomi-je v Mehiko. Obtoženci so: General Fierro, polkovnik Rafael Monroe, general Alfredo Al-vareč, polkovnik Gustavo !*on, Fritz Bieler iz Calitfornije in Cloyd P. Clevenger is New Yor-ka, ameriška letalca; Sixto del Rlo, Carlos Paini in Jose Aspe Suinaga. Slednji jfr upravitelj Cia de Transporte« Aereos Pa-cifico, mehiške letalake družbe. To je že druga obtožnica federalne veleporote v južnem dis-triktu Texasa, ki se nanaša na kršenje nevtralndstnsga zakona. V prvi so bili imenovani Satur-nino Cedillo, rebolni mehiški general, ameriška letalca Clevenger in H. F. Klein In trije Me-hičani. Mehiški predsednik Car-denaa je pred nekaj meseci zatrl revtrfto' gdnerals ttodHla v državi San Luis Potosi. Letalec Clevenger je bil včeraj obsojen na osemnajst mesecev zapora, ko je pred sodiščem priznal, da je transportiral dve ameriški letali v Mehiko. Obsodbo je izrekel federalni sodnik C. B. Kennamer. Letalski napadi na španska mesta Zanimanja za francosko-nemike razgovor« Barcelona. Španija. 7. dec. Fašistični letalci nadaljujejo z bombardiranjem mest v lojali-stični Španiji. Od zadnjega peU ka so napadli z bombami najmanj trideset mest, ki so ubile okrog tristo ljudi in ranile čez tisoč drugih. Na listi generala Franca, ki Jo je nedavno objavil, so imena 106 mest in trgov, ki imajo biti tarča fašističnih bomb. Hendaye, Francija. 7. dec. — Voditelji obeh v civilni vojni zapletenih grup zasledujejo potek pogajanj med francoskimi in nemškimi državniki v Parizu. Vladni krogi so navdušeno pozdravili poročila, da Hitlerjeva Nemčija ni več tako naklonjena španskim rebelem kot Je bila pred nekaj meseci. V fašističnih krogih pa pre-vladuje mnenje, da bo vsak sporazum, ki ga bosta sklenili Francija in Nemčija s ozirom na ftpa-nijo. njim v prilog. Francija pravijo — bo držala svoje meje zaprte izvozu orožja in bojnega materiala v lojallstlčno ftpanljo. čal. da bo sastopano tudi neko društvo K8KJ. toda podrobnih informacij o tem nimamo Klo-venski In hrvaški komunisti so za U zbor pridno »gltirali,—V McKeesporiu, Pa., so se U dni John Benvin. Johnny P. Benvin in Peter Benvin. člani ANPJ, vrnili z lota s tremi debelimi srnami. FAŠISTI ODGOVORU! NA FRANCOSKE PROTESTE Vmlikm demonštracije v Rimu in drugih mettih ITALIJA MORA DO-BITI TUNISIJO Rim, 7. dec. — Italijanski fašisti so odgovorili na francoske proteste proti aneksiji Tunisije z velikimi demonstracijami, v katerih so ponavljali- svoje ta-h te ve. Crnosrajčniki in študentje so organizirali parade v Rimu, Genovi in Turinu ter kričali: "Tu-nisija in Korzika za Italijane !M Turinski grof, bratranec Italijanskega kralja, je opazoval deA monstracije v Milanu. Imel Js kratek govor, v katerem je dejal, da so njegove simpatije na strani demonstrantov. Protlfrancoske demonstracije v Rimu so dosegle višek, ko je Andrea Ippolito, tajnik krajevne fašistične organisacije, pozdravil demonstrante. "Zavzetja Tunlaije ni potrebno, kajti ml bomo šli tja," je rekel Ippolito. Več sto študentov je prikorakalo pred palačo francoskega poslanika v Rimu, toda policija, kateri so pomagale vojaške čete, jih je pognala nazaj, Demon-atrantje ao nato odkorakali proti Beneški palači, Mussollnijevl rezidenci, in pozivali diktatorja, naj se pokaže na balkonu. Muaao-linl se nI odzval, nakar ao de-monstrantje odšli pred glavni stan faftlstične stranke. V teku demonstracij so fašisti napadli neko trgovino in razbili Šipo v oknu, na kateri je bil francoski napis. Fašistični tisk na dolgo in široko piše o vandalizmu in poskusnih navalih na italijanske konzulate v Tunisiji in na Korziki v francoskih demonstracijah zadnjo nedeljo. Časopisja Ja tudi objavilo na prvih straneh berlinsko deklaracijo, da Je os Rim-Berlin ostala trdna kot jeklo, čeprav je Nemčija sklenila prijateljski in protivojni pakt • Francijo. Roosevelt brani svojo politiko Predsednik ignoriral mednarodno situacijo < hapel llill. N. Cn 7. dec. ~ Predsednik Itoosevelt Je v svojem prvem govoru po novembrskih volitvah odločno branil po litiko svoje administracije In socialne reforme. Govoril Je pred člani politične unije na državni univerzi, ki mu Je prej podelila časten naslov doktorja prava. V Chapel Hillu se Je ustavil na svoji imtl' Iz Warm Hpringsa, Ga., v VVashlng ton. "Na svetu opazimo le nemi-sleče liberalce, ki vidijo v vaškem začasnem zastoju napredka tragedijo", Je dejal Roosevelt. "Na drugi strani m konservativci. ki se silno veselijo, ako ni kaka socialna ali ekonomska reforma stoodstotno uspešna." V svojem govoru se Roosevelt ni dotaknil mednarodne situacije, kateri Je posvetil veliko pozornost, ko se je mudil v Wsrm Mpringsu. Ignoriral Je diktatorje, persekutirane narodnostne manjšine In oplazil svoje politične nasprotnike, ki ga v Javnosti kažejo v drugačni luči, kakršen Je. Dejal je. da on veruje v kapitalistični sistem In ameriška zunanja politika bo tudi naprej usmerjena v prilog onim, ki so la svetovni mir. Varšava pobija zahteve Ukrajincev Omejitev židovskih aktivnosti v industrijah Varšava, Poljaka. 7; dec. — Vladni krogi so odločno nastopili proti ukrajinskim poslancem v poljskem parlamentu, ko je dr. Vasilij Mudrys, vodja u-krajinske grupe, naznanil, da bo predložil zakonski osnutek, da Ukrajina dobi politično in teritorialno neodvisnost. Njegov govor je izsval kraval v parlamentu. Poljski poslanci so ga večkrat prekinili, ko je čl-tal imena mest in vasi v Ukrajini, kjer so se nedavno vršili izgredi. Mudrya je obdolžil poljske milltariatlčne in civilne avtoritete zatiranja Ukrajincev. Nekateri poljski poslanci so se par-krat zagnali proti njemu, da ga potegnejo z odra. Poslanci niso hoteli slišati o zahtevi, da Ukrajina dobi politično neodvisnost. Poljsko časopisje tudi pobija zahtevo. Na basi ljudskega štetja ii 1. 1981 je i-mela Poljska 32,107,000 prebl-valcev, med temi 3,222,000 Ukrajincev. Varšava, Poljaka, 6. dec. — Stranka narodne enotnosti sestavlja protižidovsko zakonodajo, ki jo bo predložila v sprejetje parlamentu. Kandidatje te stranke so pri zadnjih volitvah dobili 70 odstotkov vseh oddanih glasov in stranka ima večino sedešev v parlamentu. Namen zakonodaje Je isločltev Židov Is Induatrljakega in trgov-skega življenja Ur odprava Židovskega vpliva v vseh poklicih. Ns Poljskem živi čes tri milijone Židov. Kitajci preprečili izkrcanje Japoncev Portugalci protekti-rajo tvojo kolonijo Hongkong, 7. dec. — Kitajci so včeraj preprečili izkrcanje ja* ponskih čet v Pakhoju, pristaniškem mestu ob Južnem obrežju Kitajske In zapadno od Kantona, glavnega mesta Južne Kitajske. Krogle iz kitajskih strojnic so prepodile Ja|Mince, ko so skušali priti v pristanišče. , PakhoJ leži na zapadnem koncu province Kwantung. Južna Kitajska in provinca Kwangsi imata preko tega mesta dostop dc) morja. PakhoJ Je le sedemdeset milj oddaljen od francoske In-dok I ne. Znamenja kažejo, da se Japonci pripravljajo na invasijo južnosapadne Kitajske. Japonske bojne ladje so koncentrirane v zalivu Tongkingu. Japonska kontrola kitajskega osemlja ae je raztegnila skoro do llong-konga, kronske kolonije Velike Britanije. Japonci so zasedli Kongmoon, mednarodno pristanišo mesto. To leži okrog 40 milj od portugalske kolonije Marao. Portugalske avtoritete so odredile gradnjo barikad in ograj is l>odeče žice, da zaščitijo meje svoje kolonije pred J spone i. ftangkaj. 7. dec — Kitajske oblasti ne dovolijo odhoda dvesto tujcem, med katerimi Je 34 Američanov, iz Kullnga, leto-viščnega meaU v hribih centralne Kitajske, poroča Japonska u-rudna časopisna sgentura Do-mei. Ameriška topničsrka Mono-cay In ladje drugih zunanjih/lr-lav čakajo v Kiukiangu, pristanišču ob reki Jangtse, da vzamejo tujce na svoj krov In Jih od* vedejo v ftenghaj, Japonci so zasedli Kiukiang 24 julija, toda Kitajci ao obdr- OZADJE PROTI-FRANC0SKE AGITACIJE V ITALIJI MuBšolini n« zaupa dih• tatorju Hitlerju NEPOKOJ MED ITA-L1JANI SE SIRI Pariz, 7. dec. — Diktator Mua-solini bi rad opravil veliko delo v naglici, ki je povsem razumljiva. Krik, ki so ga dvignili njegovi podrepniki v državni zbornici sadnji teden, ko so demonstrirali za aneksi jo Tunisije, francoske kolonije v severni Afriki, Korslko In drugih francoskih teritorijev, Je vznemiril "pomlr-Jevalce" v Parlsu in tandonu. Bil Je opozorilo, da Mussolini, ki zasleduje fašistične imperialistične cilje, noče in ne more Čakati. Vse Mussolinijeve imperialistične kampanje, od invaiije A-besinlje do zdaj, so stale velike vsote. On je ranljiv in postal bo še I »olj ranljiv, kar se tudi zaveda. To je virok, da je spet podivjal. Nekateri vodilni fašisti menijo, da Je bila odvrnitev vojne na monakovski konferenci napaka, čeprav je bil Italijanski narod proti vojni. "Mi bi morali začeti vojno v septembru," Je rekel neki vodja fašlatov, 'Takrat Je bila naša zadnja priložnost. Ekspanzija še ni končana In Italija je bila v razmerju s Francijo in Anglijo takrat močnejša. Italija ki Nemčija kot zsveznici sta I-mell priliko, da isldeta kot zmagovalki Is vojne. Cea eno sli dve leti bosta Anglija in Francija mnogo močnejši kot sta danes." Oboroževalna tekma se nadaljuje in Italija bolj čuti posledice nego druge države, finančno in drugače. Ona nima surovega materiala, poleg tega pa je v vojni skoro neprestano od Invazije Abesinlje. Samo priprave aa vojno v Afriki so stale Italijo ogromne vsote In njena intervencija v Španiji v prilog fašistom Je naložila Italijanom težko breme. Fašisti ne vedo, kako dolgo so morejo zanašati na Hitlerja. Vprašanje Je, ali bo on sploh podprl Italijo v momentu, ko l*> pomoč najbolj potrebovala. Hitlerjeva Nemčija se Jš še svezala s Francijo in Anglijo in Mussolini JI nI več |M>treben v taki me-rl kot prej. Značilno Je to, da so Italijanski fašisti zagnali krik |m> aneksiji francoskega osemlja tik pr*d prihodom nemškega zunanjega ministra Klbbentropa v Pariz. Hrenu* in |>ortledice Mussoli-nijeve vojne v AliesiiiiJI In ft|>a-nljl, bojazen pred splošno' voj. no, iiorast cen življenjskih potrebščin in davkov ter padec življenjskega standarda, ki vse izvira is Mussolini Je vega impe-rializma, se Izražs v širjenju ne-pokoja med italijanskimi masami. Nezsdovoljstvo Je doseglo že točko, da mnogi dvomijo, ali lxi mogel diktator sploh obdržati notranjo kontrolo. Mussolini J*> morda spet uda* ril pod starim genlotn; "Drznost se Izplača," da uveri Italijane, če le ne druge, o svoji moči. Kri« čanje po aneksiji frsnCoskega te-rUoriJa Je v bistvu r«»psr«ks gesta, saeno |te edino upanje fašistov, da Jim U» ta gesta prinesla koncesije. Odločnost italijanskega diktatorja, ki prihaja is spo-snanja. da se ne sme umakniti nasaj, tvori re«nično nevarnost, ki dane* preti Kvropi. žali svoje poatojanke pri Kulin* gu. 16 milj južno od Kiukianga. Kitajski letalci so v zadnjih dneh bombardirali japonska vojaške koncentracije pri Kiukiangu« Glžfsoti iti PBOSVETA PROSVETA TUB ENLICHTENIIBNT fiUUlLO I* LASTNINA »UJVKHUUI NABUONB POM»ORNS JKONOTC OKU »MMIIM fcr ^ HUlml .,.,, 11 a* liniii 4rt««« (Imot CfclMll •» la CUM rA* m mu trnm. M» » M tate: » IV M. guiecrlptioe mu»s for tka ------ c>Mii M M p«r far. m4 CHm ItJ« »v I* v M mm)* NitiM M VM. kar Im MU • It FHO0VITA Mftf-M k UfMd« CUnm Najgrobejši kapitalizem? Tu pa Um še vedno slišimo ali čitamo, da je fašizem oblika najgrobejšega kapitalirma. V parlamentarnih, demokratičnih državah je kapitalizem še potuhnjen ali zakrinkan, volk v ovčjem oblačilu, toda v fašistični državi vrže volk ovčje oblačilo s sebe in nastopi v »voji brutalni nafoti. Prva leta Mussolinijevega faiizma j« bila ta sodba le splošna med radikalnimi delavci, tudi med socialisti. Sodba Je našla potrdilo, kadar se je kakšen ameriški bankir ali industrijski magnat vrnil domov iz Evrope in tukaj iztresel polna usta hvale o Mussoliniju, kako je* ta njihov Junak rešil Italijo boljševizma. Enako hvalo so sprva peli tudi Hitlerju in njegovim nacijskim barbarom. Kapitalisti v Italiji in Nemčiji so sprva res podpirali fašizem, ker so računali, da jih obvaruje boljševiškega prevrata. Kako so se prevari!!, Je jasno že danes — in ameriški kapitalisti nič več ne pojejo tiste hvale Mussoliniju in Hitlerju, kakršno so peli prva leta. Kakor kažejo najnovejši dekreti v Italiji in Nemčiji, so kapitalisti tamkaj samo še po imenu lastniki svojih podjetij. Kaj in koliko morajo producirati njihove tovarne in druga podjetja, o tem odloča dane* fašistični režim, ne več oni. Prav tako fašistična diktatura odloča o višini njihovih dobičkov, na drugi strani jih pa diktatura davi z davki in z delno konfiskacijo kapitala. Mussolini je že trikrat odredil desetodstotno prevzetje privatnega kapitala. Podjetniki kakor delavci pod fašistično diktaturo se ne morejo sami nikamor ganiti. Naj se ta ali oni bogatin v Italiji ali Nemčiji upre diktatorju, ga zadene enaka kazen kakor upornega delavca. Dokaz je italijanski mIHjonar Riccardo Gualino, ki se danes nahaja v kazenski koloniji na Liparskih otokih, kjer dela družbo nepokornim socialistom, liberalcem in komunistom. V predhitlerskl Nemčiji je bil multimilijonar Fritz Thyssen velika glava, ki je gotovo prispeval svoj masten delež za Hitlerjevo zmago, da ga obvaruje pred boljševiki. V zahvalo se danes nahaja ta magnat na prisiljenih počitnicah v Južni Ameriki. Hitler ga ne mara v Nemčiji t AH sploh slišite o nekdanjih mogočnih nemških zemljiških, komercialnih, industrijskih in finančnih magnatih, da imajo danes še kakšno besedo v Nemčiji? Niti malo ne — vsi so tiho, ker morajo biti. Pred nekaj dnevi je newyorški Times objavil iz Berlina vest, da je Hitlerjeva vlada storila nadaljnji korak, da gospodarstvo Nemčije nacionalsocializira. Odredila je, da v bodoče bo nacijska stranka odobrila vse načelnike Industrijskih, trgovskih in finančnih podjetij v Nemčiji. Predsednik podjetja, ki ga stranka ne potrdi, mora odstopiti. To pomeni, da so gospodarska podjetja Nemčije bolj in bolj pod politično kontrolo Hitlerjeve nacionalno-socialistične stranke. Citatelj ne lahko še spominja, kako mogočna glava je bil knez Starhemberg v Avstriji, ki je bil vodja avstrijskih klerofaŠUtov in lastnik 36 gradov. Kje je danes, odkar je Hitler poba-ital Avstrijo? Nahaja se v Parizu skoro brez vsega in — Išče službe. Kaj dula nemški fašizem z židovskimi kapitalisti, je dobro znano, ni pa še znano, koliko kapitalistov iu sploh bogatinov, ki niito bili Židje, je že izvršilo samomor v Nemčiji in bivši Avstriji; zdaj so na vrsti oni na Sudetakem. Vse to kaže, da ni več nmisla za istovetenje fašizma s kapitalizmom kljub dejstvu, da je teroriztm ameriških kapitaiintov nad delavci ponekod notoričen in da posam«*zni kapitalisti ponekod še vedno m i m pat Izi rajo s fašisti. Vojaške diktature v latinskih republikah Srednje in Južne Amerike, ki so že sto let stara stvar, bi «e tudi dam* lahko iiitovetile s fašizmom, kar bi bila velika zmota. Priznali bo treba, da fašizem postopno uničuje privatni kapitalizem in gg zamenjava s državnim gtMpodarafvom pod »trogo politično diktaturo. V trm oairu kmalu d,a "rwtcfnn»1nl socializem** v Nemčiji, "korporatlzem" v Italiji in "komunizem" v Rusiji — ki je ft« danes faktično "nacionalni komunizem" — nas M smejo nič motiti. Na imena se danes ne sme. mo več zanesti — pač pa je treba dobro pogledati stvar samo, pogledati Jo od znotraj in zunaj — In »posneli jo bomo. naselbin Zaitzovo predavanje v Cleve-landu Cleveland. — V četrtek dne 1. dec. je nam v Collinwoodu predaval Frank Zaitz, predsednik glavnega nadzornega odseka S. N. P. J. in urednik ProVtarca, naslednji dan pa v SNU na 8t. Clairju. Govoril je o svojih vtisih, katere je' prošlo poletje dobil v Jugoslaviji in nekaterih drugih državah Evrope. Udeležba je bila še precej dobra v obeh krajih. Shodu v Collinwoodu je predsedoval Joseph Dum, oa St. Clairju pa Milan MedveŠek. V SND je govoril tudi s. Etbin Kristan. Zaitz je povedal, da je slovenski kmet napredoval od takrat, ko je on zapustil staro domovino pred SI leti. Napredoval je, ker se je kmet pričel učiti modernega kmetovalstva. Zdi se mu tudi, da je sedanja generacija, ki prihaja iz starega kraja — te je prav malo — bolj izobražena kot pa ona, ki je prišla sem pred vojno. Precej razlike pa je med slovenskim in srbskim kmetom, cer v Srbiji se še vedno držijo primitivnih običajev in ni na-; >redka. Prav to je bilo krivo, da so jugoslovanske turiste na po-vratku dobro preiskali, koliko la-zic in gnid so podedovali na Bal- Beograd je postal veliko, modernizirano evropsko mesto. Tu-i i Zagreb se razvija, vendar ne toliko ko Beograd. Ljubljana bolj počasi raste, ima pa precej modernih vil in drugih poslopij. Delavski duh v Trbovljah, Hrastniku In Zagorju Še Živi. Tako tvano uradno osobje — vladna birokracija — ima boljše delovne ure kot so pa naše v Ameriki. Ko je Želel videti nekega u-adnlka, je šel tja ob 10. dopoldne, toda ga ni dobil, prav tako ne ob 11, Ob 12. pa zaprejo u-rade. Kdaj pa pride v urad? je vprašal. Odgovorili so mu, da včasih že pride. Tisk je pod strogo cenzuro In e jako težavno izdajanje časopisov in drugih publikacij. Ves material Je treba najprvo natisniti, potem pa predložiti cenzor-_u, nakar on pokaže, da je na delu. Na primer v Grčiji je nastala revolucija, toda o tem tisk v "svobodni" Jugoslaviji ni smel nič poročati; prav tako ne o bombni eksploziji v Dalmaciji' Prostor, ki je cenauriran, mora ostati prazen, da se ve, da je bil cenzor na delu. (Moja opomba: Louis Mrmolja bi meni cenzuriral mleko v gasolinskem tanku, da bi se ne spreialo v maslo.) To vam je svoboda v Jugoslaviji, Italiji, Nemčiji In drugod. 0-nl, ki razumejo ivobodo govora n tiska, nam priporočajo, naj branime svobodo in jo ohranimo. Po vsej Evropi so velike vojne priprave in med ljudstvom veli-canskl strah pred vojno. Strah je razširjen posebno med civilnim prebivalstvom, ker bi bilo vojaštvo varnejš* v zakopih kakor pa ljudje v zaledju, kar dokazuje Španija, kjer napadajo žene in otroke iz traka. Slično je tudi na Kitajskem. Ko je bil Zaitz v Pragi, je govoril tudi s na šim bivšim Clevelandčanom, Ce- hom In sodrugom Josephom Mar-tinkom, ki Je tudi v Pragi urednik. Martinek je bil gotov, da se Češka ne bo podala Hitlerju brez boja. Ampak se je podala, ker so tudi v Franciji rekli: zakaj naj bi se pobijali za Cehe? Vojna je strah prebivaleev Evrope. Duhovnik dr. Korošec zna kontrolirati svojo žandarmerijo. Bojazem Ima le, kako se bo zagovarjal kot duhovnik-žandar ko pride na sodni stol pred Bogom očetom. V Ljubljani kar mrgoli dušnih pastirjev, ki pasejo — in strižejo — ovce. Pod dobro kontrolo imajo posebno dekleta, ker Žene so one, ki zahtevajo od mož, naj se drže vere. (To vemo tudi v Clevelandu.) Povedal nam je še veliko zanimivega, ampak moram končati. Zaitz je dober predavatelj. Frank BarMt, 53. Vesti iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Premogovnik Gaylord je po desetih dne* vih počitka zopet pričel obratovati, toda samo s 40% delavcev. Ostale so izpodrinili stroji, katere sp instalirali zadnjič, ko je rov "počival". Prizadetih je tudi nekaj članov društva 13 S. N. P. J. Pri rovu št. • R. R. Coal Co., namesto da bi pričeli z obratom, pobirajo iz jame pa tračnice in vo&ičke, kar kaže, da rov mogoče res ne bo več obratoval. Kot je bilo že poročano, se vrši v soboto zvečer dne 10. dec. priredba v prid Proletarcu v društveni dvorani na Blainu. Za ples bo igrala nova godba, ki sestoji iz fantov, ki so vsi člani SNPJ. Na razpolago bodo kranjske klobase, katere bo preskrbe) br. J. Vitez. Udeležite se te priredbe In pomagajte vsak po svoji moči delavskemu listu Proletarcu. Na letni seji društva 13 SNPJ je bil ponovno izvoljen vee stari odbor razen enega nadzor nika, katerega je nadomestil Frank Vovk. Izbrali smo si, tudi drugega zdravnika. Društvo je ostalo pri federaciji SNPJ in Prosvetni Matici. Sklenili smo tudi, da društvo vpraša za slike SNPJ, ki bodo predvajane v Društveni dvorani čim jih dobimo. Joaeph Snoy. Jubilej SND v Waukeganu Waakegan, IN. — Letos dne 28-29. decembra bo 20 let, ko je bil otvorjen tukajšnji Slovenski narodni dom. Vsled tega se Je direktorlj Doma odločil, da na primeren način proslavimo ta dogodek in v ta namen povabil vse Domove odseke na sodelovanje — pevski, čitalniški, dramski, gospodinjski in balin carski. Proslava se vrši, kot je bilo že poročano, prihodnjo nedeljo. Ustanoviteljem bomo pokazali, da znamo ceniti njih trud In požrtvovalnost, ki so jo doprinesli v splošen dobrobit Naj navedem nekoliko iz Spominske knjige, katero je »pisa M. C. VVaršek. Iz te knjige posnemam sledeče: Dne 3. avgusta 1913 mo bile izdane prve delnice, 32 po števi* lu. Na 26. septembra istega le- »mo — SJovenians. N »P od n i ta sq postale vse tri parcele po- dem je »Mil Kotceotrum tudi polna last SJND. N« 10, marca mem stavkam ^sijeg* fx>mena. 1914 je društvo SND dtobile na Ker smo narod delavcev, pač številko avtomobil o* tvrdke tktomd ta*o kakor Mm fost ve- Globe. Avto, takrat še yrece|- leva. Šnja redkost, je bil oddan na veselici dne 26. Julija in ga je dobil rojak GrabeljAek. Od takrat naprej je bilo le malo življenja v društvu SND radi slabih delavskih razmer, ki so nastale radi vojne v Evropi. Vsak je dal kolikor je zmogel. Leta 1916 se je začelo obračati na bolje in SO. novembra smo priredili velik semenj v prid Doma. Izpadel je dobro. Pri tej priredbi so pomagala vsa društva, slovenski fantje pa so darovali $75 v blagajno. Pravo življenje se je začelo šele leta 1917. Aprila se je vršila veselica z banketom, v juliju pa je bilo slišati željo po zidavi stavbe. Sklican je bil shod delničarjev, na katerem je bil predložen načrt arhitekta C. W. Websterja iz Joliata. Njegov namestnik mr. Latz se je udeleževal sej in se seznanil s podrobnostmi naših potreb. Na 29. julija so slovenski fantje priredili veselico v prid SftD, na 22. septembra pa je bila podpisana pogodba za gradnjo Doma. Že prihodnji dan se je pričelo s kopanjem temelja. Na 13. oktobra so slovenska dekleta priredila veselico v prid SND. Na 3. novembra 1917 je bil položen temeljni kamen. Vanj je bilo položeno pismo z opisom slovenskega življa v naselbini in z imeni ustanoviteljev in Častnih članov. Velika nestrpnost je vladala, ker je šlo delo počasi izpod rok. Odbor je imel dela čez glavo in skrbi so bile velike, ker smo imeli slabega in nezanesljivega stavbenika. Vsled tega je imel SND precej izrednih stroškov, ker je moral vzdrževati na delu svojega nadzornika. Ko je pričela stavba rasti, je postalo zanimanje z vsakim dnem večje. Društva so zlagala take vsote, kakršnih nismo pričakovali. Omenim naj, da je hrvatski tamburaSki zbor Zvonimir priredil veselico in dal čisti prebitek Domu. Tako je potekalo leto 1918 in bližal se je tisti zaželjenl dan, ko bodo ljudje videli uspeh svojega napora in požrtvovanja. Stavba je bila končana. Dne 28. hi 29. decembra 1918 ostaneta nepozabna dneva zgodovini naše naaelbine. Ta dneva je bila otvoritev našega Doma. V naselbini je vladalo veliko veselje, ko smo po dolgem in trudapolnem delu praznovali uresničenje našega cilja Ker je naselbina jako kom paktna, je v Domu vedno ži vahno. Na dnevnem redu so priredbe, seje, obletnice, svatbe in sestanki. Tudi drugi narodi se ga pridno poslužujejo, posebno pa oni, ki niso dobrodošli pri tistih, ki demokracijo priznavajo le sebi in ki so mnenja, da bi morali vsi ljudje enako misliti Narodni dom je veliko pripomogel, da so nas drugorodci spoznali. Prej smo bili "Austrian Kreiner". Ko smo Dom posta vili, je o tem pričel pisati lokal ni Ust. V Domu so se pričele zbirati druge narodnosti in poslušale svoje govornike. Vpraševali so, kakšno poslopje je to in kdo ga lastuje. Od tedaj smo seznanili druge narodnosti, da ^ i*»hod. Philip Jm Uafts Narodni dom je že več let brez dolga, vsled tega tudi nimamo nobenih kolekt. Zdaj se od nikogar ne pričakuje žrtvovanja, kot je bilo to v začetku. Zdaj le pabim« na praznovanje 2(k. letnice Dama prihodnjo nedeljo vat občinstvo brez razlike, del-fffčarje iff nedehiNfarJe. Da se slavnost ne bo vršila na dan odprtja Doopa, je vzrok v tem* ker je direktorij sprevidel, da ob novem letu ni čas za to in je izbral dan nekoliko prej. Udeležite se slavnosti vsi, ker že beseda Narodni dom pomeni, da ni le za ene ali druge, pač pa za vse. Ce je kdo drugačnega mnenja ko drugi, to še ne pomeni, da ne bi mogli skupaj priti. Različna mišljenja in ideje obstoje, odkar se je človek pričel zavedati oziroma misliti, in tudi v bodoče bodo različni nazori; potrebno je samo več tolerance, več prizadevanja s strani posameznika, da najprej pred svojim pragom pomete, sam sebe izboljša, kar bo dalo podlago za boljše sožitje nas samih in za ves svet. To se seveda ne more takoj zgoditi, toda naša dolžnost je, da to skušamo doseči. Čeprav je nedeljska slavnost še pred nami, se kljub temu v imenu Doma že sedaj vsem zahvaljujemo za delo, ki ste ga stprili in ki ga še boste za to slavnost. Da bo slavnost impo-zantna, je znamenje to, da gredo vstopnice k banketu hitro izpod rok in jih je le še malo na razpolago. Kdor je še nima, se mora podvizati, da jo dobi. Več kot jih more iti v dvorano, se vstopnic ne bo prodalo. (Prostor pa boirip napravili za one, ki pridejo od zunaj in ki nimajo prej priliki dobiti vstopnice. Za te se bo že preskrbelo na kakšen način. Banketnega programa ne bom opisaval, ker je preobširen. Rečem le to, da bo vsakemu lahko žal, ki ne bo navzoč. Samo godba Bergantovih sester iz Liabona, O., je vredna, da se io sliši Dekleta pa so tudi dobre pevke. Banket se prične točno ob 1. popoldne, po končanju programa pa bo ples. Vstopnice k banketu in plesu so le 75c, samo za ples 35c. Dobijo se v Domovi pivnici. Na svidenje v nedeljo dne 11. decembra. Frank Nagode, tajnik. Volitve, maikerada in drugo Detroit.—V tem letu smo v naših listih veliko čitali o de-troitski naselbini — o raznih priredbah in proslavah. Posebno dober uspeh je žela SNPJ na Labor day. Ta dan nam bo dolgo ostal v spominu. Preživeli smo torej letno sezono, ki je pri nas v Michiganu kratka, ker moramo računati, da imamo o-sem mesecev hladnega in zimskega vremena. Da nam gre čas hitreje naprej, ima naša naselbina razne ustanove, društva, klube, pevski zbor, SND in SDD in razne odaeke. Kdor hoče biti aktiven v našem javnem življa-nju, ima torej vBe prilike, da je vedno upo«len ob prostem času. Nikomur se ni treba dolgočasiti ob dolgih zimskih dnevih. Kot znano, smo pred dobrim mesecem imeli državne volitve. V Michiganu smo imeli kar 11 različnih strank na glasovnici. Glasovnica je bila tako velika, da bi jo lahko rabil za namizni prt. Ko si še! v volilno kabino, si bil ves zamotan v papfr In nisi skoraj vedel, kam bi se obrnil in kje iskal svoje kandidate. Vrhu tega smo imeli fle razne amendmente in proposiclje. Smelo rečem, da 50 odstotkov volilcev ni vedelo, kaj naj stori s toliko volilnim papirjem in kje naredi tisti naodni "X", ki jo največjega pomena za deželo. Pred volitvami kampanja, debate, ftvallaanje, obljube,1 razkrinkavanje laži in kaj le vse, samo da preslepijo ogromno ne-aavedno maso. Po volitvah pa aopet tisto raaočaranje in oJl? tanje: ti so krtvi, oni so krivi, to in ono je povzročilo poraz. Razno natolcevanje In predbaci-vanje, mržnje in oeebnosti in povrhu pa še osebni prepiri. (Deljs m l strani.) \ ČETRTEK, 8. DBCEMrd* Kitajske žene v boju za neodvisnost domovine Vojna je bmez dvoma v vsakem nr,^ kaj strašnega, in čim bolj ^TsV7civ^ način pobijanja živih ljudi. Japonci * v * ji brezobzirni napadalnosti in skrajno krivi nih imperialističnih težnjah gotovo odlikull Vtej lunetnusti" in kitajski narod pS nedvomno najtežje čase., Toda junaška cZ kajšekova žena, ki združuje v «ebi silen m inteligenco, izjavlja, da je storila sedaZ vojna za zedinjenje Kitajske to, w kar bi bik potrebna v nonivUnih razmerah cela stoletja Kitajska je ogromna zemlja. Razkosana ie bila v province, od katerih je imela vsaka svo. jega poglavarja, ki so se skoraj neprestano malem med seboj vojskovali. Ko je izbruhni Ia na meji vojna z Japonsko, prebivalci notra nje Kitajske niso bili nič kaj pri volji, boriti * proti Japoncem, ki so navalili na obrobne po krajine. Tu je pa napravila propaganda od lično nalogo in danes se Je Kitajska zedinila proti skupnemu sovražniku, danes zadobiva pojm "domovina" za slehernega Kitajca nov pomen. Danes je pripravljena vsa Kitajska vzdržati borbo do konca. Pri tej narodnostni propagandi ima nemajh-no zaslugo kitajska žena. To se gotovo nekoliko čudno sliši spričo dejstva, da je bila Kitajka med najbolj zapostavljenimi ženami na svetu, da je bila tako brezpravna kot malo-katera žena drugod. Prav tako kakor b^ pravna, je bila tudi nezavestna. Toda kakor povsod na svetu, se je začela tudi na Kitajskem prebujati delavska plast žen ter struja intelektualk, zlasti onih, ki so študirale na inozemskih šolah. Med temi ženami in njihovimi materami zija prepad več stoletij. Ena od njih pravi: "Žene so se vzbudile in osvobodil« predsodkov hitreje kakor možje. Moški so po-trebovali 50 let, da so se otresli starih navad, ženskam ni bilo potrebnih niti 10 let. Zdi se mi, da je vzrok v tem, ker je bila ženska pri izvrševanju tradicionalnih navad le pasivna in ni niti nikoli prisostvovala češčenju prednikov« ki močno utrjuje tradicije. Morda ae prav zavoljo te pasivne vloge ženske niso oklepale tradicij s tako vztrajnostjo kakor moški." Zato so se kitajska dekleta z veseljem vrgla v študij ter navzela moderno, praktično nošo in navade. Iz njihovega obnašanja je izginila plahost in neodločnost, ki sta bili značilni za Kitajsko iz dobe suženjstva. Isto smelost in odločnost kakor pri intelektualkah, opaziš tudi pri delavkah. Kitajski narod je miroljuben in kitajska žena sovraži vojno bolj kot vsako drugo zlo. Toda ko je Kitajsko napadla japonska vojska, tedaj se je Kitajka postavila v obrambo svoje domovine z občudovanja vrednim junaštvom. Vlada je sklicala vodilne ženske, da skupaj določijo načrt, kako se bodo uvrstile žene in dekleta v obrambno fronto. Danes vidimo de-settisoče žen, ki se gnetejo po kitajskih vežba-liščih tik za fronto. One, ki iz kakršnega koli vzroka ne gredo v vojno, nadomeščajo može na vseh delovnih področjih. Posebno važna naloga žen je skrbeti za otroke beguncev. Mnogo otrok je izgubilo starše, bodisi, da so padli v vojnem pasu, zadeti od japonskih granatr, ali pa da so umrli na begu. Tem otrokom nadomeščajo sedaj poedine kitajske žene njihove starše. Pa tudi z beseda vrše zavedne kitajske iene propagando za narodno združevanje in u odpor proti Japoncem. Na vse načine ho&jo služiti domovini, ki se bori za prsvično stvar, saj brani svojo zemljo pred krivičnim zavoje-vanjem. In v takih trenutkih je vsžno, da * vsak posameznik zaveda svoje odgovornosti do skupnosti. V tem naj bodo kitajske žene nam Slov«-kam avetel zgled, saj če kdo, potrebuje maj h« narod kakor je slovenski take žene, od katerih se bo vsaka posamezna zavedala, da mora »tati na svojem mestu. S kunčjim očesom spregledal V neki mashingtonski bolnišnici j« zdravnik dr. Fleming izvršil operacijo, ki j* zbudila veliko pozornost. Nekemu farmarja. Franku Hoffmanu, je živo apno sežgalo sare-nici in očesni leči. Zdravnik se je odločil za poskus, s katerim se je strinjal tudi pacient, očesa velikega belega kunca je izreial I«h» w jo vsadil f Hoffmanovo oko. Tri tedne j** žal bolnik v temnici. Ko so mu te dni < stranili obveze, je opazil z operiranim\ « razločen soj in tudi gibanje roke je 1*«*"''" znal. Zdravnik upa, da bo mogel možu i katerimi nadaljnjimi operacijami popom vrniti vid. Zdravilen živčni pretres Japonski zdravnik dr. Ikeda. P^'^ dicine n« tokijskem vseučilišču, je skoraj poaabljeno kitajsko in jap** za zdravljenje revmatizma m nem obofcnj. Gre za to. da se tek, vj šča bolezni malo o*f* In pri tem ^ ^ živčevje tako pretile, da pack£ n* ^ bolečin. V mnogih primerih je drjk^ način doeegel temeljit® splošno „ Metoda pa je prseej bolestna. k#r F ^ 48 minutah oigati ko*o na ***** ^ okrog ognjišča bolezni. ČETRTEK, 8. DECEMBRA Vesti s krompirja p« se j« le od leta 1987 dvignila od 31 lir na 41.70 lire v letošnjem letu, med tem. ko se je še pred abesinsko vojno prodajal krompir v Italiji po 20 lir za stot. Enotne cene za prodajo tkanin Trst, novembra 1988.—Zdru- v ITAUJ1 NA SMRT OBSO-lda. Pričevanje prvega sicer ni|^nie trgovcev v Trstu je dolo-JEN v jugoslaviji preveč zanesljivo, toda oba sta čilo enotne cene za prodajo vseh " 'oproščen izpovedala, da v obtožencu ne w»t tkanin, ki bodo morale biti od trgovcev dosledno upoštevane. V ta namen je izdalo posebne cenike, katere bodo morali imeti trgovci razobešene na vidnih mestih v svojih lokalih. Zvi&ana proizvodnja Živega ■rebra Trst, novembra 1938. — Skupna proizvodnja iivega srebra v taliji, ki ga pridobiva največ v idrijskem rudniku, je znašala v prvih devetih mesecih letošnjega leta 1,760 ton, med tem ko je istem razdobju lanskega leta znašala le 1715 ton. Skupno je etos vrednost izvoženega srebra 44.7 milijonov lir. Zemljeknjiina mapa katastrske * občine Podbrdo Podbrdo, novembra 1938. — Na županstvu v Podbrdu se je pred časom zglasil odposlanec okalne oblasti in prosil, naj mu izroče zemljeknjižno mapo občine Podbrdo^ katere izvod je hranilo županstvo. Ker mape v dogovorjenem času niso vrnili županstvu, se je to začelo zanimali zanjo, vendar zaman. Niti po daljšem iskanju niso mogli ugotoviti, kdo si je prišel izposodit mapo in kam je bila odneSena. Letošnji pridelek grozdja Trst, novembra 1988. — Po uradnih ugotovitvah ao v Italiji etos pridelali 58,324,560 stotov grozdja, ki kaže znaten poraat napram lanski letini, ki je dala 66,142,020 stotov grozdja. Od letošnjega pridelka odpade na Ju-ijsko Krajino in Zadar 1,086,-640 stotov grozdja. Kaznovane mlekartce Trst, novembra 1938. — Hi-gijenski občinski urad je naznanil oblastim sledeče mlekarje in mlekarice, ki so prodajale posneto mleko: Ivano Fonda iz Bazovice, Josipa Marca iz Lokve, moreta z gotovostjo prepoznati ,,lti„K-a Vinka Barago je I Kruhovega tovariša. Po postavi ljubi innsko sodišče oprostilo bi sicer odgovarjal, toda več ni v Ljubljani je že dalj časa Bta trdit]' . vladalo veliko zanimanje za pro- ™ tr^oči ^azpra- Ls ki J« bil pred velikim sena- h Je senat po krajšem posveti iS 29-letnemu posestni- razgali oprostilno raz, u Vinku Baragi iz Ige vasi pri M* Mradl P°manjkanjtt Starem trgu. Baraga, ki ga je k»zov-laguvarjal odvetnik dr. Voršič, Letošnja javna deta v goriftki je bil obtožen, da je zakrivil zlo- pokrajini iinstvo proti življenju in telesu Gorka nwemhn 1988 _ v in poskus istega d™«;™ 8 teku letošnjega leta je bilo v golem, da je marca 1. lSMfcstre-l^ ^^ ilvršenih ^ do- lj»l v družbi Franca Kruha n* končinih za 14,433,000 lir jav-tbronkih Lončarjevega vrha iia ljh d€, ^ katerih odpa(Je g mi. julijansko patruljo in do smrti oy na cegtna deJa Ng ^ zadel italijanskega finančnega!^ ^ w predatAvljB veči. stražnika Josipa Manca, njego- I foriSke pokraJhl#| Upadejo vega spranujeviuc* Uledeča dela : nova cesta v bov- Multinedda pa poskušal ustre- Lki ^^ ^ planine do 2ag€, liti- ki je stala 3,228,000 lir, cesta k Italijanska financarja ®ta 8p0meniku na Oslavlju pri Go-nadzirala na obronkih Lončarje- rici g 8troškom 390,000 lir, novega vrha pod Snežnikom tiho- ya cegta (jrgarja do Bat na tapcem priljubljene obmejne Banjški pUmoti 40,000 lir, po-prehode, ko sta zagledala dva pravji0 cest€ na Sv. Mihael pri človeka. S puškami v rokah sta Gorici go,000 lir, obnovitev bivše jima približala. Komaj sta še voj^e ceste Konberg-Rav-napravila nekaj korakov, že je nicg 194,000 Hr„ popravilo ceste eden neznancev zagrabil za kara- {l Kobarida v Videm 70,000 lir, binko in ustrelil in pogodil fi- popravilo ceste pri Zagodu pri nancarja Manca v trebuh, ki je I Idriji 66,000 lir, popravilo držav-par tednov nato izdihnil. Nje- ne cegte Kanala v Kobarid gov tovariš Multinedda se je 3^533,000 lir. Poleg tega so bila skril za deblo in odgovoril s L^ ta način iZVršena še sledeča streli. javna dela: zgradba otroškega Varnostni organi so dobrega vrtca v Grgarju 60,000 lir, pol leta za tem pri hišni preiska- zjn.adba šole v Zaloščah pri Do-vi v Trnovem pri Ilirski Bistrici renbergu 246,000 lir, zgradba našli revolver in naboje, ilične nove vojašnice za obmejno mili-orožju, ki so ga napadalci upo- co v Cerknem 106,000 lir, zgrad rabili pri spopadu. Franceta ba noVega pokopališča v Idriji Kruha iz Šembij, ki je po dalj- je 8taja 350,000 lir, obnovljenje , iem oklevanju pred preiskoval- gorskega gradu in ureditev Dim sodnikom na Reki priznal, grajskega griča 960,000 lir, preda je bil v družbi moškega, ki ure ga privedli iz kaznilnice na °toku KI bi pri Livomu. K proce-"u pa je bil povabljen kot dru ta Klavna priča tudi financar Giovanni Multinedda. za katerega zasliAanje je fungiral kot tol-apelacijaki računski in "lektor Dekleva. Haraga je tudi na razpravi počilo zanikal vsako .krivdo Priznal je, da se je bavil pred-VM,m n tihotapstvom konj. da J* bil tistega dne. ko je bil u«treljen financar Manco, do-^»Mne v Starem trgu, opoldne n'a v Igi vasi, popoldne pa je " ^»variši popival \ gostilni. To 'rditev je več prič z vso jasnos-*jo in )>m oklevanja potrdilo. • adalje je Baraga trdil, da je »«m priznal, da je on ubil "»'><•« in da se je s tem celo po-''»Ijal Ihe priči ata tudi to °*rjtjrovo trditev potrdili. Odločilni pa aU bili pričevanji Racmana fz Bazovice, Sofijo Ražem iz Bazovice, Martina Strajna iz Doline, Andreja Ka-riža iz Povirja in Valerijo Cuk iz Trebč. Slovenake književne Izdaje Gorica, novembra 1»38. — Slovenska književna založba "Luč" je tudi letos izdala nekaj svojih knjig in jih z dovoljenjem oblasti tudi razprodala s pomočjo svojih poverjenikov po naših vaseh. Pred nekaj dnevi pa se jt pojavil po nekaterih vaseh sa-stopnik založbe in zahteval, da naročniki vrnejo vse prejete ie-vode letošnje iadaje. Vzroki tega postopanja niso znani. Rumunška policija lovi faiištc Bukarešta, Rumunija, 7. dec — V zvezi s protifašistično gonjo je policija Izvršila včera več hišnih preiskav v CernauiU ju, kjer so fašistični zarotnik" nedavno obstrelill polkovnika Crlstekuja, predsednika vojaškega sodišča. Policija je vjela v svoje mreže več sinov promi nentnih meščanov, med temi si nova nekega vojaškega častnika in šolskega nadzornika. pirju zvišale. Povprečna cena AU «te Vtmi«it1 Pod tirajte llrft klasovi iz naselbin (Nadaljevanj« • 2. strani.) kdaj se bo delavstvo zavedlo, da ima pričakovati boljše bodočnosti le od delavskih kandidatov? Kdaj bodo delovne mase spoznale, da demokratska in republikanska stranka sta le kapitalistični dvojčki? Priznati moramo, da se dobijo možje liberalnih nazorov tudi izven delavskih vrst. Eden teh je bil michiganski governer Frank Murphy, ki je v resnici veliko pripomogel, da je avtna unija zmagala v svojem boju proti "openšaparjem". Toda, ako ima FVank Murphy v resnici simpatije do delavcev in če je v resnici pripravljen boriti se za principle in izboljšanje delavskega položaja, naj stopi v delavske vrste, v delavsko stranko in naj skupaj z delavci nadaljuje boj proti reakciji in v prid vsega delovnega ljudstva. Volitve so končane in aa nas delavce ni druge poti, kot da gremo na prej z našim delom po začrtani poti do cilja in zmage delavstva ;k> vsem svetu. V boj proti reakciji, proti fašizmu, da ohranimo našo demokratično soli darnost 1 Z našim delom na kulturnem polju smo vedno bolj počasni, toda sigurni. Na programu je že sedaj več priredb. V teku so vaje v petju in za igre. Vse je v polnem zamahu, enkrat po novem letu pa pokažemo, kaj smo se naučili. Soc. klub 116 se pripravlja za igro, pevski zbor Svoboda pa se pridno vežba i angleško opereto, v kateri bodo nastopili stari in tukaj rojena mladina. To bo prva angleška opereta na našem odru v De-troitu. (Datumi bodo objavljeni pozneje.) Torej je vedno še nekaj zavednih delavcev, ki žrtvujejo moralno in gmotno za napredek na kulturnem polju Treba je na vaje hoditi iu se doma učiti ter Čas in denar pravi jati. Vse to, da ostane na-rodno-kulturno življenje na površju. Vse to je seveda zvezano Predeednlk Rooiievelt govori delavski množici ob jesu, ki ga federalna vlada gradi ob reki p*\ Chattanoogi, Tenn. Ivano Mavec iz Lokve, Franca. % broški za vaji, učitelja, note, vloge in druge potrebne stvari Da se malo ti stroški pokrijejo in da si nekoliko finančno opomoremo, prireja pevski zbor Hvoboda maškeradno veselico prihodnjo soboto 4ne M* decembra v 8ND na 17158 John R. Vstopnina je samo 26c. Me ske bodo dobile nagrado, več mask, več nagrad, več smeha in več zabave za stare in mlade Vsakemu je znano, da na prired bah Svobode je vedno dovolj petja, veselja iir zabave v vseh ozirih. Svoboda uljudno vab vse rojake na to maškeradno veselico prihodnjo soboto, priče-tek ob 6. zvečer. Na veselo svidenje. Anton Jurca, 121. Kegljanjt druitva Vijolica Milwaukee. — Zopet smo v sezoni zimskih veselic In vsa naša društva delujejo na to, da si izboljšajo Izčrpane blagajne s pr rejanjem raznih veselic in za bav. Tudi članstvo društva V jolica št. 747 je prišlo do zaključka, da je treba nekaj storiti, da se zakrpa Že precej velika luknja v društveni blagaj nI. Za izvršitev te "operacije se bo vršilo kegljanje za dobitke in sicer dva dni, 10. In 11. decembra pri znanem Franku Kruha i a financarja -"^kev pred Usvale. Hwift * C. v CH,* la„ kjer * C IO oklici, alevk* Zdravnik mi je zapisal dieto... Kaj amem jeatl in čeaa ne smem? Menda ga ni Človeka, ki še ne M imel v življenju bolezni, da se mu ne bi bilo treba nikoli ravnati po tej ali oni dieti. Ta ima občutljivo kožo, drugi trpi »a protinom, tretjemu nagaja želodec, četrti ima bolne ledvice, skratka nešteto je bolezni na svetu, ki terjajo dieto, in sicer celo zelo strogo dieto. Enkrat za vselej si moramo _ pomniti, da dietni postopek pomaga le tedaj, kadar se piko-ovsko natanko ravnamo po njem. So bolezni, ki jih ssmo s dieto utegnemo popolnomu o-zdraviti, dele. Če se ravnamo po dietnih predpisih, nam pomaga jo tudi zdravila. Marsikdo je pa K>gosto v zadregi, ker ne ve, ali ta ali ona jed spada med prepo vedane dobrote, ali jo pu sme mimo Jesti. Zdravnik pogosto ne nalteje natanko vseh jedi, če jih pa našteje, Jih utegne hitro pozabiti. Zato smo so odločili, da prinesemo natančne dietne predpise za vse tiste bolezni, ki terjajo strogo dleto. Pričnimo pri bolezni, ki se loti starih In mladih in ki se Je boje vsi brez izjeme. Tej bolezni pravimo: ,Prl protinu (akutni revmatl zem ali angleško gout) ne obole posamezni deli telesa, narobe vse telo trpi motnje zaradi prebitka sečne kisline, bodisi da Je telo preveč proizvaja ali pa da je premalo izloča. Ta kisllnu je namreč iz tako imenovanih be-ljakovinastlh telesc. Naloga diet nega postopka je torej ta, da prepreči privajanje teh telesc s hrano v človeško telo. da dovol torej samo tista hranila, ki Ima jo kar najmanj beljakovlnastih telesc ln zabranl vsa tista, ki malo mnogo beljakovin. Juhe: Dovoljene so: juhe pretlačenega krompirja, kruha zelenjavne juhe, zdrobova juhs pšenična juha, juha iz tapioke Medvedu, na 8828 W. Burleigh St. Torej ste vabljeni vsi od Mi zu in daleč, da se udeležite te naše priredbe in pomagate dru štvu do boljšega uapeha, sebi pa zaaigurate lep dobitek. Da se pa ne bodo zabavali samo moški, smo pripravili tudi več dobitkov, ki bodo gotovo ugajal tudi ženskam. Dekleta In Žene Želimo, da si zavihate tudi ve rokave In pokažete moškim svojo moč in izurjenost v "podira nju lesa". Posebno p« apeliram na "U debele", ki bi rad« shujšal« pri polni mizi. Prihod njo soboto In nedeljo se vam nu di ta priložnost na naAi keglja-ikl tekmi. Pridite, da vas malo oMUŠimo. — Za društvo Vijotel H«len Ambroslrh Komerl in pl** Prakama PHt«bergH, Pa.—P«vsko 4M štro Prešeren priredi konc«rt in lil«« v llerwick Union llalli, Hanviek, v »oboto dne 10. d* cetnbrs, prlčetek ob H. sveč«*r. Vse ljubitelj« p«tja s« uljudno vabi na ud«ležl*». H tem bo«t« pripomogli do boljšega u«p*h« kulturnim In n«pr«dnim društvom v njih bort>i za splošen dobrobit m«d d«lavef. Med pev. cl nastopita tudi Jo«»«phine in Kisi« K lun. Po progrsmu bo igrala godb« Jims Čebul« tako, da se bo«t« Ishko zssuksli pb domač«* Vatopnins za moške 86?, za ženake 2.V Paul Kltffi. uhe s testeninami. Prepovedane so: mesne Juhe, ledvične^ Jetrne in vranične juhe, juha s pljuOkami in mastne juhe. Ka-n tega niso priporočljive zelo aačinjene juhe, juha it ovsenih tosmičev, razni močniki, ječmenova juha, gobova juha in juhe raznih stročnic. Jajca: so dovoljena, priprav-jena na vse načine, kajpak v zmerni mnošini in ne preostro začinjena, Meso: Je dovoljeno samo trikrat na teden, ln sicer tudi tedaj samo pri enem obroku ns dan. Prepovedano meso: golobč-ci, jetra, vranica, pljučka, pri-želje in vse drugo mastno, pre-kajeno, ostro začinjeno in pikantno meso. Tudi paštete In konzerve niso priporočljive. Mesni izdelki: dovoljeno: ne prepikantna slanina, prav tako ne posebno pikantna gnjat. Strogo so pa prepovedane klobase posebno ostro začinjene In pre-kajene. Hibe: dovoljene so: postrv ščuka, ruski linj, prekajen sla nik, a samo pretlačen s mnogo presnega masla. Prepovedane so: vse druge ribe, jagulja, losos sveži slanlkl, vse ribje konzerve slane sardelice In sardine v kon zervnem olju. Prav tako je pre povedana slana sardelna pašteta Krompir: dovoljen je kuhan pečen, dušen krompir in krom pirjev pire. Dovoljeni so tud krompirjevi cmoki in svaljkl Prepovedana Je pa krompirjeva solata. Stročnice: vse vrste graha, leče in fiioia so strogo prepoveda ne. Gobe: Dovoljeni so kvečjemu kukmaki in tudi ti samo enkrat na teden po 10 dkg. Vse druge vrste gob so strogo prepovedane Zelenjave: dovoljene so: kolerabe, črni koren, artičok«, korenje, paradižniki, manj prlporoč Ijlve, a še dovoljene sem in tja rdeče zelje, navadno zelje, ra-barbara. Prepovedane so vse dru ge zelenjave, med njimi poseb no špinača, cvetača, belušl, red kvlca, radič, hren. Solate: dovoljene so endlvlja In paradižnikova solata, a le malo kisa In olja; prepovedsne pa: belušl, glavnata solata, kumare, fižol, leča, ribja In mesns solata. Omake so dovoljene tiste, so pripravljene s presnim ma slom, jajci, moko, mlekom, j manj smetane In le malo sol Prepovedane so vse mastne, o-stro začinjene omske in pa vse omak«, pripravljene iz prepove danih hranil. Pecivo: dovoljene so v»e vrste peciva, razen svežega kruha. Vrste žita: dovoljen« so sdrob, pš«nka, riž, kaša; prepovedane so pa: oves, ješprenj ček, otrobi, Močnste jedi dovoljene: re žanri, testenine, kipnikl, narast ki, pečen Jak, palačinke, močnate in adrobove kaže, sadne glbaniee Prepovedane ao pa: mastne, trd« In težk« jedi s prepovedsnim! pridelki, po«4«bno s orehi, rnand-IJi, koatanji, s kakaom, čokolado, m«dom. Slaščic«: dovoljeno: Makvltno testo, keksi, vaflji, kisli aled-korčki. Pr«pov»dano: »veže kvašeno t«ato, krofi, sladoled. Mezge: dovoljen«: presno maslo, razn« aadne mezge in muIrI ftelejl* Prepov«da«io: mast, margarina, sardelno maalo, med. ftir j« na splošno dovolJ«n, samo zelu zmerno. Sadje: dovoljeno Je: pr«sno asdje, pred t nem banane, poma-ranč«, mandarin«, grape-fruit, pa tudi Jabolka, mar«lke, češnje. breskve, slive in grozdje. Prepovedano: maline, rdeče jagode, IU pek, melone, orehi, mandlji, kostanji. Začimbe: dovoljene ao: zmerno sol, kis, gorčica, čebula, kum-na, muškatni orešek, cimet, lovor, kapre. Prepovedane: petr-IIj, poper, paprika, ingver. Pijače: dovoljene ao: navadna voda, ne premočna kisla vo> da, sokovi dovoljenih saditev, mleko v smerni množini, kava It malo in šibka. Prepovedane ao: močna kava, močne mineralne vode 1 ogljkovo kislino, čaj, čokolada, vse vrste alkohola. En dan nafte diete Dan brez mesne hraM: Zajtrk: kozarec toplega sladkega mleka, prepečenec, presno mailo. Južina: dve mehko vkuhani jajci, prepečenec. Kosilo: Pretlačena krompirjeva juha, zelenjavni kipnlk, palačinke 1 zelenjavnim nadevom, endlvlja, zdrobov narastek a sadnim sokom, sadje. Popoldanska jušinat dve banani, prepečenec. Večerja: Testenine 1 paradižnikovo omako, presno maslo in sir, Aemlja, kom pot ali sadje. Dan mesne hrane t Sajtrk: mleko in šibka kava, ftemlja, presno maslo, pomarančni Jam. Južina: Palačinke z zelenjavnim nadevom. Kosilo: Paradižnikova Juha. pečena kokoš, mešana aelenjava, sadni klplnk. Južina: Kozarec mleka In prepečenec. Večerja: Krompir a presnim maslom, sir, prepečenec s presnim maslom, sadje. Mi$t9rijoMna intervencija francoskega predsednika Pariz, 7. dec, Izpoved, da Jt Albert Lebrun, predsednik Francije, interveniral ln dovolil policiji naval na hišo, katera Je bila daiis v najem sovjetskemu poslaniku v Parizu, J« postavita slučaj izginulega beloruskega 90-nerala v zagonetno luč. Izpoved je bila Izrečena na dramatični obravnavi proti bivši ukrajlnaki koncertni pevki Plevitakajevl, ki je obtožena, da Je a svojim možem akovsla zaroto glede u-grabljeuja generala Rvgena Mil-terja, načelnika organizacije beloruskih vojnih veteranov v Parizu. Miller je misterljozno Izginil Is Pariza 22. septembra pre-teklega leta. Mož obtoženke je Izginil Is Pariza Isti dan. Španska vlada odpuiča prostovoljce Henday«. Francija, 7. dec. ■— ftpansks vlada j« odpustila nadaljnjih 442 prostovoljcev, ki ao sv borili v njeni srmadi. Val ae bili Člani mednarodne brigad«. Zadnji petek je prišlo 802 ameriških prostovoljcev is ftpanlje v Francijo. Na vaeh španskih frontah J« mir. toda poročila o novi konc«ntrsciJI vojaštva prihajajo is lojslističnih in fašističnih virov. Stavkarji odkorakali v napor Kious Cltf, 7. dec — Okrog 40 sUvkarjev, čiaaov snije CIO, ki so biii p«» veieporoti obioieai podžiganja Izgredov v sveai a atavko v klavnicah Hwift 4 Co . je odkorakalo z zastava v okrajno Jelnišnko, kjer bedo čakali na obravnevob "Mi gremo v je-čo," ae j« glasil nap*« na aaešavk Obravnava proti obtožencem se prične v januarju. PR08VET i ČETRTEK, 8. DECEMBRA VOLTAIRE: Kandid ali optimizem poslovenil oton ivtahčič uvod mafisal stanko lsssj **To je veliko vpraAanje," je rekel Kandid. Iz teh opazk so se rodilu nov« premišljevanja in zlasti Martin je gonil, da je človek rojen, da iivi v krčih nemira ali v otopelosti dolgočasja. Kandid se i tem ni strinjal, a trdil ni ničesar; Pangloss je priznaval, da je vedno grozovito trpel; a ker se je te zapič v trditev, da je vse čudovito urejeno, je trdil to dalje, verjel pa ni nič. Ena stvar je Martina docela podkrepila v njegovih zavrženih načelih, spravila Kandida v fte večjo neodločnost in Martina v zadrego: neki dan namreč ao videli, kako sta v največji bedi priromala na njihovo pristavo Paquetta in brat Giroftee. Kaj hitro sta pognala svojih tritisoč pijastrov, se razšla in zopet spravila, se sprla, prišla v ječo, pobegnila; nazadnje se je brat Giroftee poturčil, Paquetta je nadaljevala svoj poklic vsepovsod, a ni nič več prislužila. "Saj sem takoj slutil," je rekel Martin Kan-didu, "da bodo vaši darovi kmalu raztrošeni in ju bodo le še bolj onesrečili; vi s Kakambom ste imeli milijonov na prebitek in niste srečnejši od brata GiroMja in Paquett«.'-' "OjeJ," je rekel Pangloss Paquetti, "torej vas je nebo poslalo semkaj med nas! Ubogo dete moje, ali veste, da sem zaradi vas izgubil konec nosu, eno oko in eno uho? In kakšni ste zdaj vi! Ah, kaj je ta naš svet?" Ta novi prigodek jih je vzpodbudil, da so modrovali še bolj nego kedaj. V sosedstvu je živel jako sloveč derviš, ki je veljal za največjega filozofa v Turčiji; šli so k njemu na besedo. Pangloss je govoril v imenu vseh in je dejal: "Mojster, pHšli smo vas prosit, da nam poveste, zakaj je bilo ustvarjeno tako zagonetno bitje, kakor je človek." — "Kam se štuliš?" mu je rekel derviš. "Ali je to tvoja skrb?" — "Toda, častitljivi oče," je rekel Kandid, "na svetu je strahovito zlo." — "Kaj za to," je rekel derviš, "ali je zlo ali dobro? Kadar pošlje njega visokost ladjo v Egipt, mar si beli glavo, je-li mišim, ki so na ladji, ugodno ali ne?" "Kaj naj torej storimo?" je vprašal Pan-g|og-. — "Molčimo!" je rekel derviš. "Pa sem se nadejal," je rekel Pangloss, "da bom z vami nekoliko razpravljal o vzrokih in učinkih, o najboljšem vseh mogočih svetov, o izvoru zlega, o naravi človeške duše in naprej ustanovljeni harmoniji." Ob tej besedi jim je derviš pred nosom vrata zaprl. Med tem pogovorom se je raznesla novica, da so v Carigradu pravkar zadavili dva vezirja in muftija, več njihovih prijateljev pa na-bodli na kol; ta strašni dogodek je vnemal nekaj ur povsod mnogo hrupnega razburjenja. Ko so se Pangloss, Kandid in Martin vračali na malo pristavo, so se namerili na dobrodušnega očanca, ki se je hladil pred svojimi vrati v oranževi uti. Pangloss, ki je bil tako zvedav kakor klepetav, ga je vprašal, kako se imenuje mufti, ki so ga pravkar zadavili. "Prav nič ne vem," je odgovoril očanec, "in nikoli nisem slišal nobenega muftija ali vezirja. Na svetu nič ne vem o dogodku, ki mi go-. vorite o njem; sodim pa, da nasploh tisti, ki se mešajo v javne zadeve, kaj radi žalostno poginejo in da to tudi zaslužijo. Pa jaz nikoli ne poizvedujem, kaj počno v Carigradu; zadovoljen sem, da pošiljam tja na prodaj sad z vrta, ki ga obdelujem." Po teh besedah je povabil tujce v hišo; njegovi dve hčeri in njegova dva sinova so jim ponudili več vrst sor-beta, ki so ga izdelovali sami, kaj maka, oki-sanega z vkuhano citrono, oranž, citron, limon, ananasov, pistacij, kave iz Moke, ki ni bila mešana s slabo kavo iz Batavlje in vzhodnih otokov; nato sta tega dobrega muslima hčerki mazilih Kandidu, Pangloasu in Martinu brado. "Imeti morate," je rekel Kandid Turku, "obširno in krasno zemljo T — "Samo dvajset oralov imam," je odgovoril Turek;."obdelujem jih s svojimi otroki: delo odvrača od nas hudo zlo — dolg čas, greh in potrebo." Domov grede se je Kandid globoko zamislil v tinu ustvaril šestih kraljev, s katerimi nam je "bila čast večerjati." — "Viaoko dostojanstvo," je rekel Pangloss, "je zelo nevarno, tako trde vsi filozofi: Eglona, moabitskega kralja, je umoril Aod; Absalon se je obesil za lase in bil prehoden s tremi sulicami; kralja Nadaba, Jeroboa-movega sina, je ubil Baza; kralja Elo Zambo-ri, Ohozijo Jehu, Atalijo Jojada; kralji Joa-him, Jehonija, Sedekija so morali robovati. Saj veste, kako so poginili Krez, Astiag, Darij, Dioniz sirakuški, Pir, Perzej, Hanibal, Jugu rta, Ariovist, Cezar, Pompej, Neron, Oton, Vitelij, Domicijan, Rikard II. angleški, Edvard II., Henrik VI., Rikard III., Marija Stu-artica, Karel I.# trije francoski Henriki, cesar Henrik IV. Saj veste ..." "Jaz vem tudi," je rekel Kandid, da nas čaka naš vrt" — "Prav imate," je rekel Pangloss, "zakaj ko je bil človek postavljen v edenski vrt, je bil vanj postavljen, ut operare-tur eum, da bi ga obdeloval: iz tega sledi, da se človek ni rodil za počitek." — "Delajmo brez modrovanja," je rekel Martin; "to je edina pot do znosnega življenja." Vsa družinica se js priključila temu izvrstnemu sklepu; vsak se je vrgel na delo po svojih darovih, in tista krpica zemlje je bogato rodila. Kunigunda je bila resda jako grda, zato pa je postala izvrstna slaščičarica; Paquetta je vezla, starka je imela perilo na skrbi. Vsak, še brat Glroflče, se je izkazal; postal je prav dober mizar in celo poštenjak. Pangloss je včasih rekel Kandidu: "Vsi dogodki so med seboj prepleteni na najboljšem vseh svetov; kajti poglejte, da vas niso zaradi vaše ljubezni do gospodične Kunigunde z brcami v zadnjico iz-podili iz prelepega gradu, da vas niso postavili pred inkvizicijo, da niste peš obredli Amerike, da niste barona z mečem pošteno sunili, da niste izgubili vseh svojih ovac iz krasne dežele eldoradske, ne bi jedli zdaj tukaj vkuhane ci-tronade in pistacij." "To ste imenitno povedali," je odgovoril Kandid; "toda čaka nas vrt." KONEC. Res, da je imel prijateljico, mo- prtAAon%l rebiti celo dve ali tri, a te so v \rTOUiemi zvezi s čeki, ki jih vsak mesec . pošilja v Prago in na Dunaj. To nficp/ipfMVI ao ženske, ki prejemajo rento in f" ne ženske, ki bi ga ljubile. In p^i je pod imenom drugega " # ZZStitrJi Vpraianje: Priiel sem v Zdru- dri«« L ms. ime. pa-, vo življenje. Ni bil te doiivel ne- »vojega braU. AU je JbiiJ ljubezni. Prav » prav je I "».d« moja pr.puat.tev v Zdru- kar postaven možak, izobražen in zmiren, ima svoje napake, a tudi svoje vrline, in je vreden, da ima človek do njega usmiljenje. Tako je torej odslej mislila Marija o gospodu Panajouju a od usmiljenja do simpatije je samo kratek korak. Zdi se pa, da gospod Panajou niti opazil ni te spremembe. "Gospodična Mercierjeva," je dejal lepega dne, "prosim, oddajte čeka za Prago in Dunaj. In zapišite si, da moram jutri h gospe Boudierjevi." Gospa Boudierjeva je njegova ni bila v redu in postati ameriški žene države da ne morem državljan ? Odgovor: Ako je kdo prišel v Združene države pod pretvez-nim imenom pred dnem 22. maja 1918, ko je Passport Act stopil v veljavo, okolščina, da je rabil drugo ime kot svoje lastno, ga ne bo ovirala, da postane ameriški državljan. V vseh slučajih prihoda pod pretvez-1 Charles R. Rice, direktor čikaških klavnic, v katerih je unija nim imenom po^hievu 22. maja CIO oklicala stavko in zmagala. po 1918 se pa pripustitev smatra za nezakonito, tudi če je inoze-1 preiskujejo. Tekom zadnjega mec plačal glavarino (head zasedanja je bilo vloženih pri-tax). Oni, ki so prišli s tujim biižno dvesto takih privatnih pasportom med 18. majem 1918 zakonskih predlog, ali le dvaj ^ I Prteel je pred kratkim, pa je Se padel na breme javnega ko včasih kaj pozabi. In tako Pri4el nezakonito pred dnem 3. je Ma"a pSbiU^mniti svo- Junija 1«.-T|P* ako je ino-jega šefa na sestanek. Bila je I**™* prišel pod drugim ime- [ pripravljena na očitke, a dokazov ni, da je namenoma pozabi-lla. Ob sedmih bi moral biti gospod Panajou že pri gospe Boudierjevi, ob osmih je pa še sedel v svoji pisarni in delal. In [ šele, ko je telefon reško pozvonil se je spomnil na sestanek. "Gospodična Mejcierjeva", je I dejal, "pozabili ste >e spomniti na sestanek. Pravkar mi je go- nom pred dnem 18. maja 1918, mora nepobitno dokazati, da je on sam dotična oseba, ki je pri-1 desetimi meseci. Živel je pol le- dobrodelstva Vprašanje: Neki mladenič je prišel v Združene države pred šla pod krivim imenom. Drugače mora tudi on laprositi za registracijo. "Neiuuneravana prevara" pri ' dobivanju vise Vprašanje: Prišel sem v Združene države pred nekolikimi leti z brezkvotno vizo, ker Mt . , . . .sem bil tedaj 20 let star in sin spa Boudieijeva ^ odpovedata lmeriikega državljana. Ker svoje prijateljstvo. I nisem dobro razumel vprašanj ta s stricem, ki mu je bil poslal potrebni "affidavit of support." Ta stric ga noče več vzdržavati. Ali se more strica prisiliti, da ga vzdržuje? In ker mladi mož ne more dobiti službe, sme zaprositi za javno pomoč? Odgovor: "Affidavit of support" je bolj moralna dolžnost kot zakonita odgovornost, kajti po obstoječih zakonih je človek "Zelo mi je žal," se je opravi- konzula, gem rekel, da potujem obvezan vzdržavati le ženo ne-................1 1 doletne otroke m postarne starše, ne pa drugih sorodnikov. Ni zakonitega načina, da bi kdo I čevala Marija, "da sem vam po-lg^ pa m zapisali, da se* bil vzročila to neprijetnost." "samec", dočim sem bil pravza- "Ah", je menil šef, "se bo že prav oženjen in oče, enega otro-spet sprijaznila z menoj, kaj- ka. stvar moje poroke je pri-ti . . ." v.) I šla na dan, ko sem skušal pri- Na lepem "Je umolknil, mislil vesti sem ženo in otroka. Seje namreč reči, da se bo gospa daj mi grozijo, da me bodo de-pošteno premislila, preden se bo portirali. Kako naj to uravnam? odrekla njegovi renti. Odgovor: Predpostavljamo, "Toda", je nadaljeval, "za ka- da je tudi vaš oče, ko je vložil zen morate paeiiveti t« samot- prošnjo za brezkvotno vizo za večer z menoj: Kajpak; če nima- vas, navedel, da ste bili samec. | te kaj boljšega v načrtu." Pa recimo, da je Šlo za pomoto Bilo je selo' prijetno, pila sta in ne za nameravano prevaro rdeče vino in iivahno kramlja- toliko s strani vašega očeta kola. Na lepem je pa postal gospod likor z vaše strani. Dejstvo pa | šef nekam svečan. ostane, da niste bili upravičeni "Gospodična Mercierjeva," je do brezkvotne vize, kajti po za-začel, "zdaj, ko ste se te nekoli- konu le oni nedoletni otroci na-| ko navadili name, bi vas rad ne-1 turaliziranih ameriških držav- mogel prisiliti strica, da vzdržuje nečaka. — Ako bi ta mladi mož iskal oziroma dobil javno podporo, on bi postal "public charge" v zmislu priseljeniškega zakona in to bi po navadi imelo za posledico deportacijo v rojstni kraj. — FLIS. VAŽNO ZA VSAK06A SADAB »*iflJaU denar t atarl kraji KAD AS na Ban Jani t aUH krat t KADAR i«IIU kaci U tUnti kraja; KARTE za vse izlete Potniki s našim posredovanjem pota* Jejo najceneje in zadovoljno. Denarne pošiljke izvršujemo tolst in zanesljivo po dnevnem kuna. V JUGOSLAVIJO i v italijo IN Din.... .. S il 100 Ur ... ... »U IH SM H .. 4.8S .. 7.20 2*0 500 H '" ... I:.M ... It.M «H M .. ii.se MM ... IT.« .. I1I.M ISSS M .. 11.50 2000 1— M .. 44.M 3000 H ...1IT.N hitom* mm m h«rin« apra«a»ki. um J« kara. Poilljarop tudi denar kriajavaa. V VU«l lastnem InUreau J«, d« piltU mm u mm ta pojasnila SLOVENIC PUBLISHING C0. (Gina Naroda—Travel Bureau) 21« Weet 18 st. New York. N. T vs * . /// * lenitna ponudba "Vse ns tem svetu," j« dejal nezaslišano bogat gospod Panajou, "ima svojo ceno. Na primer: t#nske. Spoznal sem ie mnogo tensk. skromne in razsipne. A jaz se ne pustim izkoriščati, ne precenjevati. In zato sem se z vsako vselej zedinll za isto ceno: za ljubko, udobno trisobno stanovsnje in za rento." "Motite se, gospod Panajou", je dejala Marija Mercierjeva. "vi niste spoenali različnih tensk, temveč zmerom ene in 1-ste: takšne, ki se dado kupiti." "Ne verjamem, da bi bile Ae drugačne ženske na svetu," je menil gospod Panajou, medtem ko je vstal: vsaj zame ne." Poslovil se je In tel k zadnji mizi, da bi knjigovodji, ki je sedel za njo, nekaj zanimivega povedal. Danes so namreč vsi na-mdkčenci njegove velike trgnvi ne njihovi gostje. Ns svoj rojstni dan prireja gospod Panajou za svoje usluibence vsako leto nekakino domačo zabavo; pr tej priloftnosti sme vsakdo naravnost povedati, kar ima na sr cu. Med njegovimi i/sluibenci je res nekaj AaljJvcev, ki mu po o-vinkih povedo marsikatero brjd ko resnico. Vendar ps ns splošno moAki le teiko pozabijo na privzgojeno spoAtovanj«, |e ten-ske povedo prav vse, kar mislijo. Marija Mercierjeva je, na primer, prav dobro razumela, da je bila na vides nejiomembna o-pomba o fenskah, sanjo po ovinkih fsralena ljubesenska ponudba. In gospod Panajou je prav dobro rafumel, da jt njen odgo- vor po ovinkih pomenil odklonitev ... Drugi dan pa ni bil več gospodarjev rojstni dan, 'ne več praznik in ne več dan svobodnega govorjenja. Spet se je pričo-Is tetka slutba; strogi Aef je z resnim obrazom nadzoroval prodajne prostore svoje velike trgovine; poklical je ravnatelja o-sebja: "Nastavil sem novo moč morebiti bi jo uporabili v oddelku za klobuke?" "Gospod Panajou, gospodična Mercierjeva popolnoma zadoA- n . . ." Sef mu je segel v besedo: Nastavite jo namesto gospodične Mercierjeve." Potrta je Marija sprejela od poved. "Kaj sem neki zakrivila?" se je obupano spraševala. "ViAje naročilo," je obialova-je dejal ravnatelj. V svoji razdvojenosti se je Marija prijavila pri gospodu Pa najouju. Takoj jo je sprejel. Naročil je celo, naj ga ne motijo. "No," je začel, "kaj mi imate lepega povedati?" To je rekel dobrohotno, kakor je govoril vi lej, kadar je govoril a svojim uslužbenci. Takrat pa njegov glas ni mogel čisto skriti zadr-ie v snega razburjenja. Marija ga je poiorno pogledala. To nI bil strogi, v sega mogočni Aef. ki svojevoljno daje in jemlje kruh, temveč Wnto navad« t človek, ki mu je bila ona vAeč In ki mu je sleherna stvaij dobro doAla, samo da uveljavi avojo voljo. A v teh nekaj minutah ne-motrnefca razgovora je bila ona nedvomno močnejaa. Vtela je c g»reto, ki jo Ji j« bil ponudil, ^ V n&,"nJ* prekrlU1*U. prt. oikrof vratu. A ona J. noge Gospod Panajou," je porogljivo dejala, "ali je moja odpoved vai dogovor?" "Vsekako, gospodična Mercier-eva." "Gospod Aef, skrbeti moram za svojo staro materi" kaj vprašal." v "Prosim," j« nežno dejala, naslonila se je nazaj in zaprla joči, "kar na dan z besedo!" "Gospodična Mercierjeva! A-11 hočete postati moja iena?" i Pričakoval je, da mu bo vsa sre- ljanov so upravičeni do izven-kvotne vize, ki so neoienjeni. Po tem takem mi ne vidimo ni-kake druge rešitve, kakor da! Zapustite Združene države. Naj« boljše bi bilo, da zaprosite De-j partment of Labor, da vam do-| ZA BOZlC V JUGOSLAVIJO Zadnji izlet za praznike preko JU2NE PROGE "The Sunny Side of the Atlantic" Preko Genovo—IS ar do Jugoslavije ... 14. decembra Redna plovba v vašo domovino VULCANIA - SATURN1A Direktno v Jugoslavijo 21. januarja in 25. februarji REX - C. DI SAVOIA - ROMA Preko Genove 14. dec., 4. 7., 14, 21. in 28. j.nuirj. Za pojasnila obrnite se na pooblaščenega agenta, ali na urad: Italijanske Linije, S33 N. Michigsn A ve., Chicago, IIL priseljeniška oblast misli, da | niste namenoma izvršili preva-j re, Izbrišejo deportacijsko povelje in vam dovolijo, da odidete prostovoljno. To bi vam pu-| stilo pravico povratka v Zdru- odprla oči in se vzravnala. "Ne, gospod Panajou," je nazadnje dejala, "nočem postati vaAa iena." . Na takšen odgovor ni bil pripravljen. Molčal je. V*jen je bill^; čim*se vam p^či brzdati svoja ču«tva in začel j« dobiti „eprednostno ali navadno Pn>sim. nič vam ne branim." IcTnl°j SSSff a„Si ^ "Ne, gospod Panajou! Denar j« povedal. In šal«, ko sta se pe-1 "Privatne postave" za legalisa-si hočem slutiti samo i delom." ljala domov in sta sedela teano djo bivanja *To ste tudi dokazali, ko ste drug »raven drugega v avtomo- Vprašanje: Nekdo mi je re-bili usluibeni v moji hiši, čeprav bilu, j« mimogrede omenil: "Sil- kel, da veliko število inozemcev, bi fttnski na vašem mostu tega no zoprn človek moram biti, ko ki so prišli nezakonitim potom, ne bilo treba. Vendar pa mislim mi ni namenjeno, da bi me kdo morejo uravnati svojo bivanje da bi svoj poklic takoj obesili ljubil." s pomočjo posebnih postav, na klin, če bi — prišel pravi. Na Marija se je stisnila v kot. sprejete od kongresa prav njim. talost pa se mi zdi, da to nisem "Vaše bogastvo, gospod Pana- poedincem, v korist. Jaz sem jat. telo mi ugajate in veliko mi jou," jo dejalm "vam je vselo inoiemec, ki ne more postati a-jedo vaše druibe. Uveljaviti ho- vero v ljubem. Zato hočete meriški državljan, dasi sem tu-čem svojo voljo." zmerom le kupovati. Mene, na I kaj vač kot dvanajst let Ali je Rada bi vedela, kako boste primer, ste hoteli pred letom dni to ros glade teh "privatnih za-začeli ?" kupiti s trisobnim stanovanjem konov" T "Vse sem ie uredil. Odslej ne in danes a zakonskim prstanom. Odgovor: V izrednih slučajih, boate več v prodajalni klobukbv. Nočem vam dati Še jaz potrdila, ki vsebujejo posebne teftkofe a-tomveč v mojem tajništvu. To da ae vae na svotu da kupiti. || ločitev druftin, kongresniki od js lop nspredek in ims sa vas S*j bi vendar smorom mislili, «** do časa predlagajo poeeb-samo eno slabo stran, namreč d* ssm se poročila s vsmi sa- M zakonske predloge (bills), s to, ds me boste morali vea dan »o zaradi vsitfa denarja. A mo- katerim! ss proglaša prihod do-giedati " no ne boate kupili. In če ss mi tfenika zakonitim. V zadnjem Marija se je hitro znašla pri bo sato tudi vos svet smejal novom delu. Njena glavna nalo- moj idsal ni bogi! moL" ga js bils, sprejemati obiske in "Ah. js menil fotpod Psna-biti navsočna pri ssjah. Cs se jou." vašo odklonitev skrivalo js v začetku bala. da bo gospod as svojevrstno vzroke." Panajou napeljal pogovor na sa- "No, gospod Panajou, nič se ne sobne zahteve, se je bila pošte- pretvarjam. Samo odgovarjam no tmotila; bil je hkrati prija-|vam. Ali ne snato nič drugega vprašati iensliot W šamo, ali hoče rento ali zakon 7* "Kaj naj ps vendar vprašam?" Marija je dejala zelo. telo tiho: "Zakaj me.po čisto preprosto UROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P. itUH 11. ndM k«T«cl). M tekk. ml T ^ •» ^^JVELtK-iS- List Proaveta stane ss m aaako. sa tla* au f eno letno -.rozino. Ksr pa Oaal š. >fi ssesn>ento Uj* - Je Ust predrag sa ftane S.NJJ. Ust Prss^U jo "" gotovo Jo v vaaM Srnitei mU«, ki M rad aul Ust vsak dsa. ^ Usta Prosveta Je: Cs Zdraš. driavo ln Kaaada.fSJS Za Ck»ro In CMcngo )• « tm a.na i tal....•••••• ■ leonia ni••• » ■ I tednika tal.............MS t tednika ta......... • tednike ta.. 4 tednike ta.. I tednikov ta. i.....*>•. ........... t* S.IS iji 1J* t tednike M. 1J9 4 tednike ta. I tednikov ta Ca Enopn Je..............W Icpelnlte s podali knpM. prilollte p^reSne vsote den«H« Mer v pienaa ta si naročite Preevete. Met. ki )• vaša lastnina Pojnanilo:—Vselej kakor kltro kabtfl tak