■ " r....."""'' 'I'r" .......'■ * "JLUL"} V v V Wk fll m i ' JVrf gUv f II ■ ■ ■ M w ■ <&AT9 -WSh M l I I L I ^ it ^ ■ In ii ml thru t tbmu t iririu 7T* thm ii.hu -mi— » , | ■ AwAI ^fl 1H V^A m%!Iy nrr i n rw I! r^wMwoin.....!>■■ ^y^ ■ |lli/I|lvj| If |v|/ Jk II I IIAJIb 111 Z^wSTiiii^I 1 11 at^jU^^tatp«!.!«^ H ipupi/l|lll mil mM nill| ■ Jm mM ^mm^mmmm mmmx^wm^ 11 \/AV w A akkava 1111% fl----- ■.tt^TT^-' : , ry --NEODVISEN HOT ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. ___ r" - ■ 1 1 " . i-iT ■ r—-1-'-=-"----.i N0. 103. CLEVELAND, OHIO. WEDNESD4Y SEPTEMB ER, 4 1918. LETO XI. — VOL. XI. nSJSRs^ ' V • SE■ ' • t ,"v j Natančna navodila za registracijo 12. sept. MESTNfe NOVICE V četrtek, 12. septembra je dan, ko se mora registrirati ^ak moški v Zjed. državah in teritorijih, ki je že spolnil 18 leto, pa ni še registriran, Bi Tci je star do 45 let. Sploš-? ne določbe te postave je izdala vlada in se glasijo sledeče : Dvajset vprašanj bo moral odgovoriti vsak' registri-ranec. Vprašanja priobčimo na tem mestu, in vlada prosi vse, da jih natančno proučijo, da bodejo na dan registracije lahko točno odgovarjali. 1. Ime. Ime registriranega se mora dati v celoti, na primer John Frank Klobučar. 2. Stal-H naslov stanovanja. To po- ^ meni, kje stanuje sedaj, ne , pa kje delate, kje ste prej sta- J novali, kje ste rojeni.. Odgovorite sledeče: 1467 E. 67th St. Cleveland, Cuyahoga Co. Ohio. Če stanuje registrira-nec v hiši kjer je mnogo družin, mofa dati številko sobnih vrat. 3. Starost po letih. Povejte koliko ste stari, ne kdaj ste rojeni. Recite 34 let, 42 let, itd ne recite pa 34 let, 5 mesecev. Samo leta se ome-i nijo. 4. Datum rojstva. Omenite dan, mesec in leto rojstva natančno. 5. Belokožec, 6. Zamorec, 7. Orijentalec. 8. Indijanec državljan. 9. Indijanec nedržavljan. 10. Rojen v Ameriki. Če ste bili rojeni v Ameriki, tedaj ste državljan, brez ozira aii so vaši sta- ste državljan, če je bil vaš oče državljan, ko ste bili vi 'rojeni, razven če ste se sami izrecno odpovedali državljanstvu. II. Naturalizirani državljani. Vi ste naturaliziran državljan, če ste dobili od so-dnije državljanske papirje. > Če imate samo prvi papir, nf-ste državljan. 12. Ameriški državljan po očetovi naturalizaciji predno ste postali pol f noktiiL Otroci naturalizira-nih državljanov, katerih sta-riši so dobili državljanske papirje, predno ste vi spolnili 21. leto, so državljani. 13. Tuji deklarantL Vi ste dekiarant če ste vzeli prvi papir, pa ste 'državljan še kake druge dežel* 14. Tuji nedeklarantL Vi ste tujec nedeklarant, če ni-h ste spolnili nobenega pogojev v vprašanjih štev. 10, 11. 12, 13 in če niste Indijanec. Ali z drugimi besedami, vi ste tujec nedeklarant, če ste podanik kake druge države in niste vzeli prvega papirja v Ameriki. 15. če niste a-meriški državljan, katere države podanik ste?. To je eno najbolj važnih vprašanj za t kakih 5000 Slovencev v Cle-velandu, ki se bodejo registrirali 12. septembra in ame-i riška vlada je dala za odgovor tega vprašanja posebna navodila, in sicer za one, ki ? prihajajo iz Avstrije. Ta navodila se izrecno tičejo Jugoslovanov. Ko vas vprašajo katere države podanik ste, tedaj ne smete odgovoriti, da ste "Austrian", ampak reci morate, da ste "Jugoslovan". To odredbo je izdala ameriška vlada. Torej odgovorite, |S$* ste "Jugoslovan", nikakor pane Avstrijec. Registrar bo-, de poleg "Jugoslovan" zapisal "bivši podanik Avstrije". f- Enako se to tiče tudi Čehov, Slovakov in Poljakov, Alza-/fianov in Lotringijcev. 16. Vale sedanje opravilo. Ne povejte kaj ste nekoč delali, ni-j * ti ne povejte kaj znate najbolje, niti kaj ste večinoma ^premogar*\ "štud^far-; PERMIT, Published and distributed under permit No. 19 authorize^ by the Act of Octeber ilk, 1917, en file at the Pe»t Office ef Cleveland, Ohio. By erder ef t be President, A. S. Bur leten, ;; pMtMittr General 1 -*-• si ca. Če delate v tovarni, po- S( vejte ime kompanije, če ste j( zaposljeni v trgovini, povejte njeno ime, Če delate za sebe, j( povejte to. 18. Prostor kje de- r late ali kjer ste uposljeni? 3 Dajte številko hiše in cesto s< kjer se tovarna nahaja, ozi- v roma kjer ste zaposljeni, potem mesto, county in državo. v Ime najbližnjega sorodnika, p Če ste oženjeni in žena živi, povejte njeno ime. Če ste sa- . mec ali če vam je žena umrla, povejte ime najbližnjega krv- ^ nega sorodnika. Če ste samski in nimate nobenega krvnega sorodnika,'tedaj naznani- ^ te ime prijatelja. 20. Naslov 1 najbližnjega sorodnika. Na- n vedite številko hiše in ulico k kjer dotični stanuje, potem u mesto, county in državo. c Registra^ bo^ejovprašali n Što kje drugje kot na prej označenem naslovu, in n*gl-striranec mora to odgovoriti. « Na koncu teh vprašanj se re- P gistrirani podpiše, kar je do- v kaz, da je vse resnica, kar je J odgovoril. Kdo se mora registrirati? z Vsi oni, ki so že spolnili 18. " leto in niso še 46 let stari. Kdor je torej star, recimo 45 £ let 11 mesecev in 29 dnij, se ® mora registrirati. Določeni j! dan je 12. septembra, in do ( tega dneva se šteje starost. 1 Komur manjka en sam dan 1 dne 12. septembra do 46. le- J ta, se mora registrirati. Iz- j vzeti so samo oni, ki so se J že registrirali lansko leto ali j J letos, ali ki se sedaj nahajajo f v vojaški službi Zjedinjenih J držav. ( f —Kdor misli, da bo 12. septembra izven Clevelanda, r ta se mora registrirati v Cle- f velandu, 9. 10. ali 11 sep- * tembra, ker sicer ne sme iz r Clevelanda 12. septembra. Dne 9. 10. ali U. septembra f se sme registrirati le, oni, ki j more dokazati, da ga 12. sep- | tembra ne bo v Clevelandu. Kdor je sedaj v Clevelandu na obisku, in se do 12. septembra ne vrne na svoja stal- ( . no bivališče, mora dobiti isti , dair posebno izkaznico od vo- j jaškega urada, katero mora j , spolniti, zapriseči pred notar- . jem in poslati v ono mesto, 1 kjer je stalno naseljen. Po- drobnejše podatke glede ure < 1 in prostorov registracije, naz j 1 nanimo v prihodnji številki, j -—Opozarjamo vse na- < . še naročnike na račun, ki je j , priobCen v današnji številki 1 • od Slovenskega Stavbinske- ] ■ ga in Posojilnega društva. 1 . Račun izkazuje krasen na- 1 . predek tega prekoristnega 3 , slovenskega podjetja, kjer se 1 . s slovenskim denarjem po-1 > maga slovenskim delavcem 1 - do boljšega napredka. V krat- 1 ■! ki dobi poslovanja se je na- 1 .'bralo že blizu $70.000.00 de- ] 1 nana, in napredek Je bil po- < sebno velik meseca Julija in 1 : avgusta. Priporočamo "Slo- 1 - vencem, da vlagajo svoj denar 1 ža je bila dne 28. avgusta po državnih postavah inkorpo- f rirana. V državne akte je bi- r la vpisana sledeča ustava Slo- ^ venske Narodne Zveze: Na- ^ men Slovenske Narodne Zve ze je skrbeti, da ostanejo slo- = venski naseljenci v Ameriki s lojalni Zjed. državam in bo-riti se, da se slovenski narod ( za vedno znebi avstrijskega f in nemškega jarma. Slovens- j ka Narodna Zveza je od 28. avgusta naprej postavna dr-žavna korporacija. —Članice dr. Napred. Slo- ■ venke št. 137 SNPJ ste pro-šene, da vse udeležite mes. seje 5. septembra. Na mestu je volitev nove zapisnikarice. I -Dr. Naprej št. 5. SNPJ. r je na seji 9. sept. sklenilo da- r rovati iz blagajne $15.00 za c Slovenski Narodni Dom, da se kupiio razni dobitki za ot- s voritveno veselico. —Math Satkovič je daro- fc val za Slov. Nar. Dom $2.00. J H vila lepa! —Prihodnja seja direktori-ja S. N. 6oma se vrši V pe- ® tek dne 6. sept. ob 8. uri zvečer v čitalniških prostorih. ^ z —Tajnik S. N. Doma g. L. i Medvešek se je preselil na f 1165 Norwood Rd. Objednem v naznanja, da od 14. sept, do s koncejm sept. ne bo uradnih ur, ker se nahaja na konvenciji SNPJ. V važnih zadevah naj se ta čas obrača na John Coi'Hilll) »*' >«..— —V četrtek pride v Cleveland prva pošta, katero pri- ; peljejo v Cleveland zrakoplo- j vi. Od tega dne naprej bode- 1 mo dobivali pošto redno iz s New Yorka vsak dan potom 1 zrakoplovov. Osem ur vza- 1 me za pošto, da pride iz New i Yorka v Cleveland. Iz Cleve- | landa se bo pošta lahko po- i šlljala v Chicago. Zrakoplovi j bodejo pristali na zemljišču ^ Glen Martin Co. na 16800 St. 1 Clair ave. odkoder bo pošta 1 z avtomobilom prepeljana v ] mesto. Le omejeno število i pisem se bo lahko oddajalo po tej pošti, ker en zrakoplov zaenkrat ne more nositi več pošte kot 300 funtov naenkrat. Pristojbina za navadno pismo je 16 centov. —Sprevodniki in motorma-ni mestne cestne železnice . nameravajo zaštrajkati če bo kompanija še nadalje sprejemala ženske v službo. —Dva nrimška ujetnika sta pobegnila iz vojaškega taborišča v Camp Sherman, kjer sta delala z drugimi na koruznem polju. Toda tekom pol ure sta bila že ujeta. —Chas. Maedje, glavni vodja in lastnik nemškega dnevnika A. je umrl v torek zjutraj. Po njegovem naročilu bodejo njegovo truplo sežgali. —Rojaki, ki nimate prvega državljanskega papirja, sedaj je prilika, da pridete do njega. V sredo, 4. septembra bo Common Pleas Court sodni-; ja odprrta od 6. ure zvečer i naprej za vse one, ki hočejo prvi papir. Vsak ki pride ta . večer na sodnijo bo lepo po-strežen, spise se mu proftnja i zastonj, nakar plača $1.00 za s prvi papir na sodniji. Zapomnite si, da v sredo, 4. septem-1 bra, od 6. ure zvečer se bo na novi sodniji ob jezeru postre-lo vsem Slovencem, ki hočejo ■ imeti prve papirje. Prosimo, da oid ki to čitajo povedo to 1 novico vsem onim, ki ne be- __i. DaJU^ i... strrfii nm • rejo. tfooiie um sann, r ae bo naredflo am, samo Imenik mijtvih in ranjenih Slovencev ia bojišču v Franciji. —V uradnem seiiamu mrtvih, ranjenih in Metih ameriških vojakov v Iranciji se danes nahaja ima Vincenc Leveč, ki ne zapuia nobenega sorodnika niti y Ameriki niti ni znan njegc| naslov v stari domovini. Klor kaj ve o njem naj naznani to na Committee on P$lic Information, Washingjfcn, D. C. Leveč je bil teškflranjen na : 1_I___ francosjc/em bojišču. Med ujetimi se danes naznanja ime Mihaela Vučeliča, ki ima sorodnika Geo. Vučeliča v Ben-wood, W. Va. Nadalje je u-jet Edvard Radjevich iz Sha-mokin, Pa. Med tešfco ranjenimi se naposled nahaja Frank Urankar, ki ima očeta Martina Urankar v Vodicah, p: Moravče, Kranjsko Avstrija. ■ * . Nemci si zabili Francoske premogovnike Na angleški frditi, 3. sep. Angleška armadalse zmago-nosno bliža Canl>raiu, eni najmočnejših postAank Nemcev v Franciji. M&na angleška armada prodira proti skrajnemu koncu Hinden-burg fronte. Del »gleške armade je že udrllf Queant-Drocourt nemškcl^ fronto, o :kateri je nemška generalni štab naznanil, da le nemogoče da bi padla stražnikom v roke. Kolikor fie dosedaj znano se Nemči je deloma ustavljajo, in nempi ujetniki pripovedujejo, dajnimajo povelja ustavljati se iaveznikom ampak po možnofei z majh- nimi zgubami, priboriti se do novih utrjenih postojank na francosko-belgijski meji. Angleži so sedaj prišli v Lcns okolico, kjer so najbogatejši francoski rudniki, katere so Nemci izkoriščali za sebe, odkar je bila napovedana vojna. V okolici Lensa so bogati premogovniki in 'rudniki za železo in druge rudnine. Na milijone in milijone ton rude so Nemci izkopali iz teh rudnikov, odkar so v Franciji. Sedaj je tudi ta važna postojanka, katero so Angleži in Francozi zaman naskakovali skozi 4 leta, v rokah Francije Nemci imajo s tem nenadomestljivo zgubo. - Čeho-Skpki uradno priznani. Washington, 3. sept. Vlada Zjedinjenih držav je danes priznala Češko-Slovaški narod kot neodvisen narod ter smatra Čeho-Slovake od danes naprej kot zaveznike v hoju proti Nemcem. S Čehi in Slovaki se bo odsedaj naprej tako postopalo kakor s Francozi in Italijani ali Angleži, in Amerika ne prizna več, da dolgujejo Čeho-Slo-vaki, najsibodejo oni v Ameriki ali v Avstriji, sploh kako pokorščino avstrijskim oblastem. Profesor Masaryk je bil sprejet danes od državnega tajnika Lansipga, ki mu je naznanil, kar mu je naročil predsednik Wilson glede Če-ho-Slovakov. Anglija, Francija in Italija so že prej pn-poznale Čeho-Slovake kot neodvisen narod, in današnji korak Zjed. držav je le potrditev, kar so storili že ostali zavezniki. Glavni stan Če-ho-Slovakov je v Parizu, toda Masaryk, vrhovni vodja se nahaja v Washingtonu, odkoder pošilja povelja povsod, kjer se nahajajo čeho-Slova-ki. t Strupena kreglja za Nikolaja Lenine. Kodanj, 3. sept. Brzojavka iz Helsingforsa naznanja, da je bil Nikolaj Lenine vodja ruskih boljševikov smrtno ranjen od nekega dekleta, Dora Kaplan. Krogi ja, katero je dekle sprožilo proti Leninu, je bila zastrupljena. Ko so dekle aretirali, je dobila rudeča garda pri njej še več zastrupljenih krogelj. Vlada boljševikov je izdala odredbo, ki grozi s smrtjo vsago-mur, kdor bi nosil orožje. O-sebe, ki se izjavijo proti vladi boljševikov, bodejo vržene v ječo. O Leninu se poroča, da se nahaja v kritičnem položaju. Nemško časopisje prizna poraz ' Washington, 3. sept. Nemško časopisje je začelo s popolno drugačno pisavo glede vojne. Ton, ki ga je imelo nemško časopisje še nekaj tednov nazaj, in kjer so zmagovito povdarjali, da Nemčija ne more biti premagana, če tudi se ves svet dvigne pro ti Nemčiji, ta ton sedaj je popolnoma zginil. Značilno za nemške razmere je kak P^e Cologne Gazette, eden najbolj upoštevanih nemških listov. V svoji izdaji z dne 30. avg. piše ta list: Boj ki se danes vrši v Franciji postaja od dneva do dneva silnejši in bolj nevaren. Največja nemška ofenziva se niti primerjati ne da gigantski bitki, ki se sedaj vrši za bodoče usodo Hemškega narodu. Mi ne sme- |mobitimirnivteht^utjOh, ne smemo mhm z zaupanjem, da je vse dobro za nas. Strahovite sile nam stojijo nasproti. Mi ne vemo, ali potrebujejo zavezniške čete počitka ali bodejo nadaljevale z ofenzivo, le toliko vemo, da so neprestano pri-ne razumemo kaj namerava general Foch, na vsak način pa je treba narediti nekaj odločilnega, ker sicer ne vemo kakšen bo konec." Na enak način se izraža tudi vse drugo nemško časopisje, ki ima kaj upljiva. o Boji na 120 milj fronti. Pariz, 3. sept. Od Ypres do Soissons se razteza fronta 120 milj. Na vsej tej fronti vodijo zavezniki neprestano ofenzivo, dasi so se začeli N011H1I OC i fOft ,-i'v« vir- Oni, ki registrirajo 12. sept. bodejo klicali v armado koncem septembra .V Kot se naznanja iz Wash-ingtona, bo vlada poklicala del onih, ki se bodejo registrirali 12. sept. že koncem tega meseca v vojno službo. Prvi vojaški novinci v starosti 31. do 45 leta bodejo v službi že prve dneve meseca oktobra. kakih 600.000 bo poklicanih po celi Ameriki. 4 divizije Remcev pognane v beg od 1 i divizije Amerikaicev. Funt v Buigariji? Na ameriški fronti v Fran- d; ciji, 3. sept. Prvih pet dnij je vročih bojev ene ameriške di-;k vizije s štirimi nemškimi divizijami je sedaj minulo. A-merikanci so se borili kot iz- u urjeni veterani. Dobili so na- n logo, da zasedejo jako važno je cesto med Soissons in St. g Quentin. Njim nasproti je n stala ena nemška divizija, to- n da že drugi dan bojev so pri- C šle tri sveže nemške divizije t< na bojišče, tako da so imeli v Amerikanci opraviti « štirimi g divizijami. Z nezaslišanin) ju-! naštvom in vztrajnostjo S0( se Amerikanci borili pet dnij j S dokler niso nemške divizije, j fi izmučene in oslabljene uma-|" knile nazaj za St. Quentin ce- r; sto.-En tisoč Nemcev je bilo p ujetih na fronti dveh milj) in p Nemci so se umaknili za štiri milje. Kraljeva palača uničena? g London, 3. sept. Iz Berne 1 se poroča, da je bila palača I bulgarskega kralja v Sofiji k razdejana od revojujCjjonar- r grozi punt v Bufgarfji, in da k namerava bulgarska armada ii odpovedati pokorščino. t Lens je padel. c London, 3. sept. Angleži so V osvojili mesto Lens. Kakor f hitro so se Nemci umaknili i i iz tega važnega mesta, je bi- c lo zasedeno od Angležev. Po- r leg Lensa so Angleži zasedli t tudi mesto Queant. V enem i dnevu so pognali Angleži : Nemce za 6 milj nazaj in se ■ polastili 42 francoskih mest c , in vasij. ,Ker je mesto Lens 1 ■ središče francoske železne in ^ premogarske industrije, so i Nemci dobili s padom Lensa 1 strahovit udarec. i 10.000 ujetnikov. i Več kot deset tisoč ujetni- 1 kov so dobili Angleži v oko- J < lici Lensa, kjer se začenja s i originalna Hindenburg tron- 2 . ta. Novi nemški ujetniki pri- s . hajajo neprestano v angleš- J , ko taborišče. Nasproti priča- I . kovanju zavezniških genera- 1 ; lov, Nemci niso branili Hin- 1 denburg fronte, ko so jo An- j 1 oleži napadli pri Queantu. 1 Nemci so se v precejšnem ne- I redu umaknili. Pomen Lensa. f Mesto Lens je glavno Že-» lezniško mesto in sedež vse . rudarske industrije severne 1 Francije. Tu je važna želez- 0 niška zveza proti Arrasu in 1 Lille. Mesto Lllle se nahaja 1 samo 18 milj severno od Len- 1- sa. Nemci so to mesto utrdili 1- po bližnjih hribih s tako za-o vestjo, da so generali trdili, i- da ne bo nikdar padlo. Sedaj a se je skoro brez boja udalo n zaveznikom, i- Visok kup mrtvecev, o Pariz, 3. sept. Bojišče se-k verno od reke Somme je po-1- kopalo najboljše nemške di-a vizije. Včerajšni boji na Somme fronti so bili izvanredno krvavi. Vsa polja na daleč In široko so bila postlana z nemškimi mrtveci, ki so po ne-0 katerih krajih ležali na viso-a kih kupih. Nemška garda, ki ti obstoji iz cele divizije, se je o petkrat nagnala z vso močjo 11 proti Francozom, da jih prisi-ti li k m i ru ^ ^ na~ da je zgubila dve tretini svojega moštva. Nad 2000 pruskih gardistov je bilo ujetih. Berolin prizna poraz. Berolin, 3. sept. Nemško J, uradno poročilo se glasi: Južno in vzhodno od Arrasa se je Angležem posrečilo z mnogo večjimi četami kot so bile naše, da so vrgli naše čete na obeh straneh fronte Arras Chambrai nazaj. Na ostalih točkah napreduje sovražnik, vendar ni zasedel nobene poglavitne točke. Wotan fronta. S Na angleški fronti, 3. sept. (Severni del Hindenburg j fronte, znan pod imenom "Wotan fronta", je bil vče- -raj zdrobljen od angleških na padov. Angleži so prišli naprej za 4Q00 jardov. ■ 10.000 ujetnikov. Nad 10.000 Nemcev so An- , gleii polovili pri teh napadih. Izpraznitev važnega mesta Lens je dokaz, da Nemci nikakor ne morejo braniti več piti nabolj važnih svojih jgo-j kuHnaod^iglcž^ imenovana "Nemški Glbrafc § tar" je sedaj razbita. Canad-ci in Angleži, med njimi nq-kaj ameriških stotnij, so s ^ prvim napadom osvojili Lens in celo fronto, ki se razteza od Queant do Drocourt. Dva regimenta Nemcev sta pometala svoje orožje proč in se | udala Angležem. "Raus mit Kaiser!" Na ameriiki fronti v Fran- ' 1 ciji, 3. sept. Handrijska pokrajina v Belgiji Je najnovejše bojišče, ki je bilo odka-zano Amerikancem. Amerikanci so vieli včeraj na tej fronti kakih 600 Nemcev, samih dečkov med 18. in 19. le- j tom. Vsi nemški ujetniki so . se jako pritožeVali nad kaj-i zerjem. "Vrag naj vzame kaj-zerja in vse njegovo sprem- ■ stvo!" tako se izražajo nem-. ški vojaki ko pridejo Ameri- . kancem v roke. Ko so neke* | mu nemškemu korporalu A-. merikanci povedali, da ga bo-i - pravi jene za nove napade. Mi . dejo nakrmili in oblekli, na- - kar ga pošljejo nazaj v nemJ-ke fronte, je na kolenih prosil naj mu nikar ne naredi- . jo te sramote. On je raje u- % 3 jet pri Amerikancih kot da bi < ■ se še kdaj boril za kajzerja. 130.000 ujetnikov. 1 Pariz, 3. sept. Francosko 1 časopisje poroča podatke o - zavezniških pridobitvah od i 18. julija naprej. Kot se gfcjl - si francosko uradno poroči-, lo, so dobili zavezniki od 18. j julija 130976 nemških ujet-) nikov, poleg tega pa 2096 večjih in majših t6pov, 1734 metalcev min ,in 12,783 stroj- - nih pušk. - —Organizirano delavstvo - Clevelanda je na Labor day a znova trdno obljubilo, da ne 1 1 bo odnehalo od svojega prkj r zadevanja pomagati vladi zJ i- vsemi^ silami, tn<: ^ Mrsfarws I M* Ameriko - fS^OČZa Cl+tfd. po poJtifi+40 JZa E*>ropo - $4.00 T osame zna it+dUKf* " ^ Vm **M ta 4wat —i - "a.«Ua**» AjmHW A • tu» ft, olaw Ava. m. t, ounrauND, orno TRUraom OOT. humortom m EDWARD K A LIS H, Wisher , LOUIS J. PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. BffilB' .•». ■ __t ■ i,. .... i Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in languageonly + Entered as second-class matter January 5th J909, at the post office at Cleveland. Ohio under tht Act of March 3rd, 1879 * _ No, 1Q3. Wed. Sept. 4. 1918. Za Prago Ljubljana. "3«? ■ »mm. ...... Šele pred nekoliko dnevi smo prinesli zajedno z drugimi ameriškimi časopisi novico in podrobnosti o velikem slovanskem kongresu potlačenih slovanskih narodnosti] V Pragi, v prestolnici Češke, ko nam je brzoiav prinesel nove vesti o sijajnem slovanskem kongresu v Ljubljani, prestolnice Sloveiitje. Ravno tako kakor v Pragi so se zbrali tudi v Ljubljani zastopniki severnih in južnih Slovanov, ki prebivajo v Avstriji. Ravno kakor v Pragi tako so tudi v Ljubljani izrazili zastopniki Slovanov svojo skupno mržnjo napram Avstriji, svojo skupno željo, da se odcepijo od Avstrije in ustanovijo svoje svobodne slovenske države. Vsa avstrijska žandarmerija je bila na nogah in mo-l>ilizirana, ko so prišli zastopniki slovanskih narodov v Prago, in ravno tako se je zgodilo tekom slovanskega kongresa v Ljubljani. Žandarmerija je poskusila vse mogoče, da prepreči Slovanom zborovati, toda večna resnica je, da je volja naroda močnejša kot bajoneti in strojne puške, silnejša od cesarskih žandarjev in njih gospodarjev — in kongres v Ljubljani se je kljub bajonetom vršil kakor je bilo zapisano v programu. Na kongresu v Ljubljani se je osnoval Narodni Svet i'a Slovenijo. Ta Narodni Svet je samo nadaljevanje programa, ustvarjenega v Pragi. Ta Narodni Svet v Sloveniji mora paziti, da se izvrši ljudska volja, ki se je tako cijajno pokazala po ljudskem glasovanju, ko je skoro ves slovenski narod po Kranjskem, Primorskem, Koroškem in Štajerskem ter na Ogrskem glasoval za popolno svobodo in zjedinjenje Jugoslovanov. In istočasna organizacija po Hrvatskem, Bosni in Hercegovini ter v Dalmaciji nam priča, da so Jugoslovani > v Avstriji tesno zjedinjeni, da imajo pripravljeno vse za (mi veliki dan, ko se zruši Habsburški prestol ter zasine prvi dan svobode stoletja zatiranim avstrijskim severnim in južnim Slovanom. Ako zberemo vse izjave in resolucije, ki so bile spre-Hjgte v Pragi in Ljubljani od narodnih zastopnikov slovan-likih narodov, na severu in jugu monarhije J ^Jave katere sprejeli Cehi in Slovaki, Poljaki, Srbi, Hrvati in Slo-venci, tedaj dobimo eno samo geslo in to geslo se glasi: Svobodo ali smrt! Nobene dvomnje nimamo več danes glede ciljev Jugoslovanov v stari domovini. Avstrijski Jugoslovani, to 7 je, naši krvni bratje v Avstriji, zahtevajo Isto kot mi Jugoslovani, ki se nahajamo v ameriški svobodi: Svojo državo, neodvisno in svobodno državo Hrvatov, Slovencev it! Srbov. Edina razlika med zahtevami Jugoslovanov, ki se nahajajo na svobodi in med Jugoslovani v stari domovini je ta, da je borba Jugoslovanov v Avstriji združena s tisoč večjimi težavami in borbami kot pa je naša borba za svobodo. Našim bratom v domovini preti v njih borbi za svobodo neprestana smrt na vislicah, ali najmanje dosmrtna ječa. Toda kljub, bajonetom, katerim zro nasproti naši voditelji v stari domovini, kljub vzgledom tisočerih, ki so že pred njimi viseli na vislicah za njih predrznost, ko so zahtevali svobodo za narod, se Jugoslovani ne dajo preplašiti. Oni zahtevajo svobodo ali smrt. Njih trpljenje Je prišlo tako daleč, da jim je izbera jako majhna. Nadalje v avstrijski sužnjosti ostati se pravi doživeti smrt celega naroda. Raditega se pa naši ljudje v stari domovini ne bojijo ne topov, ne bajonetov niti vislic, kajti vseeno jim je: Sedaj umreti kot mučenci ali kasneje kot sužnji. Smrt ali svoboda, to je geslo naših bratov v stari domovini. In v rčigled tem jasnim dejstvom, tem silovitim dogodkom naših bratov v stari domovini, je vendar med nami, Jugoslovani ki živimo v svobodi, še mnogo takih, ki se ne pridružijo narodnemu delu. Sliši se, da je mnogo Slovencev, ki nečejo stopiti v narodne vrste iz strahu za oni komadič zemlje ki jo. imajo v stari domovini, iz strahu, da zna Avstrija vseeno zmagati, in da bi jim raditega Avstrija odvzela tisti borni komadič zemlje, če bi kako prišlo avstrijskim biričem na uho, da so se nahajali med onimi, ki so zahtevali svobodo. Dasi imamo takozvane "dve" stranki med Slovenci v Ameriki, ki vsaka na svoj način uravnujejo borbo proti Avstriji, vendar je grožnja, izrečena pred nekaj leti, onim Slovencem, ki so hoteli stopiti v Slovensko Ligo, padla na jako ugodna tla, da imamo danes sicer dve stranki, toda priznati moramo, da je ogromna masa naroda in-diferentna. udana turškemu fatalizmu, češ, kaj mene briga! Naj se drugi tepejo za mene! To je posledica izražene grožnje. In dočim naši bratje v stari domovini, katerim sledi smrt kot črna senca za petami, če izrazijo Le besedo o svobodi, pa je narod tukaj v ogromni večini brezbrižen! In rečemo: Dosti je tega, sedaj je čas, da vržete od sebe strah, stopite v krog narodnih delavcev. Kaj vam i t Ce p is em Casu umira ves naroj $ ti" k^' bo hotel a ccno krvi celega naroda re- Danes, ko ves naš narod/brez orožja, golorog vstaja proti tiranu, ki ima v rokah silni meč, naš narod v oko-|tih suženjstva, ko si je ta narod izbral za geslo: smrt ali ^svobodo — kako more danes zadeti to geslo one, ki se od r' Strani držijo pri vsem tem narodnem gibanju in čakajo, pil drugi z lastno krvjo in žrtvami izvojujejo nJim mehka in ugodna tla svobode! Mnogo se Jih je dosedaj tudi izgovarjalo, da narod v stari dome vin i ne odobrava tega gibanja, »ampak želi, da. ostanejo razmere kot so. Narod se ni Jasno izrazil o svo- : jem programu. Danes odpade tudi zadnji izgovor Čaka-1 I lL ~ J„l „1__'l. . J , _ « J K| «___.1 . vasi je proari glas edinosti In svobode. Nobenin strank ni čalo živijo zaveznikom,'ko se je^ proslavljal Wilson kot od* mesta' pod'aVstrijsko^ vJado.PKdor danes dvomi, je slep in In kjerkoli se sužnji dvigajo8 za svobodo,^je potrebno, da svobodni umirajo za nje. Kajti sužnji so za en čas prisiljeni umirati za sužnjost. Le na ta način, s skupnimi žrtvami, s skupnim složnim delom pridemo do cilja. In do cilja pridemo. V to verujemo čvrsto. In kdor ob takih razmeralf moie stati ob strani In gledati to silno borbo umirajočega naroda, ki ^ '> dvignil z zadnjimi silami, potem ko je bil njegov cvet uničen od tiranov, ne da bi priskočil na pomoč in pomagal? ' ; ----♦-^ ) ■'■■! - Iz stare domovine. fzdajica se plača, ali ne spoštuje! — Pod tem naslo-von4 piše Hrvatska Država 12. junija: Kari Linhard, vodja štajevskih nemškutarjev, uradnik "Štajerca", je te dni umrl v Ptuju. On je bil tudi, ki je nedavno tega vodil znano deputacijo na Dunaj, ki je izlila svoj žolč na Jugoslovane. Nemški listujjiu ne posvečujejo baš dosti pažnje povodom njegove smrti. Znano jim je, da so izgubili z njim svojega plačanca, ali pregovor pravi, da se izdaji-ca plača toda ne spoštuje. Naj tega ne pozabijo naši domači plačanci in podkupljen-ci Avstrijske diplje prebirajo - Slovenskemu Narodu poročajo začetkom junija z Dunaja: "Vlada je odvzela zagrebškemu "Glasu Slovencev, Hrvatov in Srbov" poštni debit za avstrijske dežele. To je očitno prvi čin novega policijskega, oziroma notranjega ministarstva v zadev,i ' ureditve jugoslovanskega v- \ prašanja." < Nemška gimnazija v Opa- ! tiji. - V Opatiji je bila že le- I ta 1917. otvorjena nemška gimnazija. Pri otvoritvi se je i upisalo v njo 72 dijakov. — 1 Naj se pri tem naši Avstrijs- I ki zopet vprašajo, ali imajo Slovenci in Hrvati v Istri in I na Goriškem, katerih je na i stotisoče, kako svojo srednjo šolo, medtem ko nimajo Če- ] hi na Dunaju, katerih »je par ] stotisoč, niti ene Jjudske šo- 1 le. ' , Po "Hrvat. Državi" od 23. , VI. piše o tem graška Tages- j post: Kar se ni dalo doseči v , mirnem času, se je doseglo v i v vojni. Osnovana je nemška | realna gimnazija v Opatiji, , Leta 1917., ko je bila šola ot- ; vorjena, jo je posečalo 72 di- i jakov. List dalje trdi, da se iz tega velikega (?) števila vidi , da je bilo potrebno otvoriti nemško realko, in poživlja , Nemce, da- se prizadevajo okrepiti šolo, ker se bo na ta na i Čin avstrijska Rivijera v večji meri in čim prej postavila v službo domače narodne sile. Zavednost slovenskih otrok: — Hrvatska Država piše 20. junija: Evo, kako dela jo Slovenci. Neka Srbkinjaj, je vprašala v Ljubljani deset-! letnega dečka za pojasnilo o j' neki stvari. Govorila je srb- , ski, in ker je ni razumel, ga je vprašala nemški. Toda de-ček je zagnal od besa svojo , kapo na tla ter ponovil par- , krat: "prepovedano spominjati". Tako dela otrok zavednega naroda. L 50.000 kron za stradajoče j otroke. — Odbor slgvenskih *< hrvatskih in srbskih žen za i prireditev "Narodnega praznika", je prejel na ta dan od j rodoljubnih bratov Gavrilo- ; vič, veleindustricev • v Petri- i nji dar 50.000 K, kateri je I bil izročen predsednici odbo- i ra gospe j Zlati Kovačevičevi. i Danes in jutri ni kruha — Kakor da se čita v kakem tr- i govskem oglasu, se Čita v ne- j kem listu: "Danes in Jutri ni \ v Mariboru kruha — bo ga j pa v petek in soboto." — Po- < . trpežljivost je dobra lastnost, i j samo kedar jo ima. j T aI«Li Zrm h »i jiMii ia ■■ elW * i> Letaki iz sovražnih aero- < pianov. — Iz Ljubljane javlja Fremdenblatt: Zopet, se poroča, dž? so italijanski avi-atiki leteli nad raznimi kranjskimi kraji in metali letake.' Na njih je bil natiskan jugoslovanski manifest, katerega je podpisal dr. Trumbič. Na' letakih so objavljeni tudi kapitalski zaključki. Trumbič sokoli jugoslovanske agita-' torje ter jih poživlja, da gre-! do nemoteno za svojim ci-j ljem, ker je osvoboditev bli-j zo. Ententa bo v najkraj-l šem času osnovala jugoslovansko državo. (Dalje zaplenjeno v, Hrvatski DrŽavi.) Predavanje o dr. Kreku prepovedano. — V Splitu se je imelo vršiti predavanje o pokojnem dr. Kreku. Kotars-ka oblast je predavanje prepovedala, kot da je bil dr. Krek revolucijonarec, anarhist Luschinijevega kova. Na tirolskem bojišču je padel sjn glavnega urednika tržaške Edinosti, Dušan Co-tič, nadebuden mladenič, ki se je kljub svoji mladosti odlikoval v narodnem boju in bil odličeničlan tržaškega Sokola. * .,, -V-i Slovencem prepovedujejo slovenske Uste. Vojaške oblasti so prepovedale dostav-1 Ijanja mariborskega tednika "Slovenski Gospodar" vojakom na fronti. Najbrž piše revolucijonarno. Narodni shodi na štajerskem prepovedani. Slovenski Narod od 27. junija piše: "Iz Vranskega smo prejeli pod datumom od 25. jun. naslednje poročilo: Shod, ki se je imel vršiti zadnjo nedeljo pod predsedništvom dr. Korošca, predsednika Jug. kluba, je bil prepovedan. Na predvečer shoda, v soboto, se je zbrala v Vranskem cela armada policajev, in ker so, bili postavljeni pod komando civilnega komisarja, ni bilo niti misliti na kak poskiis, da bi se shod vseeno vršil. Kljub temu na se je zbralo na tisoče oseb, da pozdravijo svojega voditelja. V soboto zvečer se je odpeljal dr, Korošec iz Celja po i Savinjski dolini v Vransko. Nieftovo potovanje je bilo uprav triumfalno. Vse vasi so bile okrašene z narodnimi zastavami in cvetlicami. Povsod je bil navdušeno pozdravljen. Vsepovsod se je zbralo na tisoče ljudstva, da priredi predsednik^ Jug. kluba prisrčno ovacijo. V malem me-stevu Vranskem so prepevali; narodne himne in kjerkoli se: je prikazal narodni voditelj,! ie bil navduSeno pozdravljen s klici: "Živela Jugoslavija!", in "Živel dr. Korošec!" "Živel Jugoslovanski klub!" Da prepreči vsako zborovanje, je policija zasedla vse javne! prostore, kjer se je ljudstvo zbiralo in kjer je bil dr. Korošec naproJen, da govori.! Utls. katerega je napravila ta vladna odredba na Ijudst-j vo, si je lahko predstavljati.! Oblasti sosednjega kamniškega okrolja so se zelo bale, da ne bi prišel Korošec; tudi na Kranjsko, In vsled tega so poslale na mejo komisarja z velikim številom policajev, da bi Jih v slučaju po- ,,1-t — ..MAoaki'lI nrnH CtfliVr. treoe uporamn proti aiajcr- ■Ulhi T,v n AXA cfv<1 f ttlA/11 c em. I Qua nas a siv ar sicui , TT "IT .__ft ) kih pokrajin. — Ljubljanski - venske dežele, katerih povr-r šina znaša 20.700 štirijaških 5 kilometrov in kjer živi 1.260.-i 000 prebivalcev, so uvažale i pred vojno za okroglo 160 > milijonov različnega blaga . na leto, in to, 55 milijonov ■ za Živila, 25 milijonov za si-i rovine in 80 milijonov za raz-i ne izdelke. Poleg tega so i morale plačevati slovenske i dežele okroglo 40 milijonov i kron na leto za obrestovan-je in amortizacijo narodnega dolga, tako da so plačevale o-; kroglo 200 milijonov kron na leto tujim deželam. ' Naš eksport živil zadnja leta pred vojno je bil vreden 55 milijonov kron, sirovine c0 milijonov, in razni izdelki 75 milijonov, tako da je znaša vrednost V6ega izvoza o-kroglo 190 milijonov kron. Ta svota pa ni zadostovala za 'pokritje celega dolga tujim .deželam, in'zaradi tega smo morali poslati del našega na-j roda v tujino, da se preživi. Sodi se, da so ti izseljenci poslali vsako leto v domovino nad 20 milijonov kron. i Avstrijska rešitev jugoslovanskega vprašanja. Slovenski Narod piše 27. jun.: "O ! novem načinu rešitve jugoslovanskega vprišanja na Dunaju poroča splitska Nova Doba. Po tem listu se dunajski krogi marljivo pečajo z idejo, združiti Dalmacijo, Bosno in Hercegovino z banovino Hrvatsko, tako da bi nastala tretja drŽava enakopravna z Avstrijo in Ogrsko. Reka in Trst bi ostala skupna last cesarstva, slovenske dežele in cela Istra pa bi še nadalje ostale pod Avstrijo. Avstrijska vlada z zunanjim ministrom, zlasti pa Ber- j lin kot glavni inicijator so j baje odobrili ta načrt. Baje j so pridobilktudi cesarja za ta načrt, Madžari pa so proti J njemu. Sodi pa se, da bo mo- i goče pridobiti tudi nje z eko- | ■nomskimi in drugimi konce- j sijami, in ako bi drugače ne j šlo, bi se stavil predlog, da | se postavi na čelo take Jugo- | slavije kabinet katerega po- 1 lovicg članov bi bili avstrii-skih, 'polovico pa ogrskih. Dunaj je zelo navdušen za ta načrt, medtem ko si Wekerle prizadeva pridobiti Hrvate za drug načrt, ki bi bil bolj primeren ogrskim interesom. Hrvati za Jugoslavijo. — Slovenski Gospodar od 27. jun. piše: "Poslanec dr. Tr-sič je pisal Domovini: "... Ena stvar je gotova, da se mi Hrvati namreč ne bomo dali j ujeti po Nemcih in Madžarih i in da se skoz in skoz zavedamo, da ne moremo obstojati brez zjedinjenja s Slovenci in Srbi. Ako se odpovemo Slovencem, da podpiramo Nem- ' ce in Madžare, bo prišla pozneje vrsta na nas,, da izginemo kot narod." , Zatiranje jugoslovanskih časopisov. — Mariborski Slo venski Gospodar od 23. julija, piše: "Ako pade dopisnica s slikor dr. Korošca, predsednika Jug. kluba, v roke mornarskim oblastim, pokličejo osebo, na katero je bila razglednica naslovljena, pred 1 se in ji zagroze s kaznijo. Ce ; lo vrsto kazni so odredili proti mornarjem, ki so prejeli , j take dopisnice. Objednem pa so naznanili tem mornarjem, da bodo oni, ki so poslali te slike, istotako kaznovali. --Kar se tiče časopisja, smo že' naznanili, da je bilo večje šte vilo slovenskih časopisov pre povedanih, zlasti 'jugoslovanskih in čeških. Kakor sedaj j zaznajemo, je bilo postavljenih kakih šestdeset listov na indeks. Skoro vsi slovenski ; "listi so bili prepovedani, iz-vzemši seveda Resnica, glasilo dr. Sušteršiča". Jugoslovenska deklaracija — Dunajski Fremdenblatt prinaša 29. junija naslednjo ' Dva meseca bm k ruha.—* -- [to- veliko dobroto* hjd^zLi - Prazna in prenapolnjena stanovanja. Eden največjih elevelandskih problemov je kako dobiti stanovanja za delavce, ki so -zaposljeni pri vojni industriji. Delavci s slabimi stanovanji niso uspešni pri delu. Neuspešni delavci pomenijo zgubo materijala, ki je potreben za našo armado. United States Department of Labor, oddelek za stanovanja in transport, je prepričan, da se delavcem v Clevelandu po* maga. Oddajte sobe delavcem, seveda sililo se vas ne bo, da vzamete koga na stonovanje proti svoji volji. Toda če imate sobo za oddati, povejte to nabiralcu, ki se oglasi pri vas. . Vsak nabiralec ima posebno karto, on zastopa vlado Zjed. držav in je opravičen do prijazne postrežbe. Če kdo zahteva denar ali ne more pokazati kartfe, naznanite na Chamber of Commerce, Main 3300, nemudoma. • (Issued by the Cleveland DivisionJUnited States Bureau of Industrial ' Housing and Transportation, Paul L. Feiss, director. DR. L. E. SIEGELSTEIN, B«U Pk*M C«r, PttM* M«» 1306 Central 24«! R | KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNT] URADNE UREt Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. iv«£er. Ob n«d«ti*k od 10 do 12 308 Pwmaoeat Bid«. 74« Euclid Avo. notr East 9th St. ■J. S. JablonsH! SLOVEftSH FOTOGRAF. | « ST. CLAIR AVE. J Izdeluje alike saienitbein druXiuzke alike, otroške I •like, po najnovejii modi in po nizkih ccn'ah. Za I #4.00 vrednoatnih alik (en ducat), naredimo ■ eno veliko altko v naravni velikoeti ZASTONJ. 1 VSE DELO JE GARANTIRANO. | Čistenje in likanje oblek. DOBROjPELO: - NIZKE CENE: Moške obleko..................$1.25 2e«ke kiklje....................SOc Molke suknje..................$1.25 2en»ke dolge suknje......$1.25 Jopiči .............j"..................SOc 2en»ke obleke ................$l.SO The Damm Dry Cleaning Co. Princeton 790 2381 E. 82 ST. G'rf*ld 2880 A- J. DAMM, poslovodja j1''/-,,.- tifsV/' |f If fm v-. \ j• jr" ' •' ..............■ ------—T . Dr. F. J. k ERN. 6202 ST. CLAIR AVE. SLOVENSKI ZDRAVNIK [Zdnm vse mote ifl ienake bokmi. - Operacije. Uradne ur«t , Urad zaprl lo-i* ace««*. Jredo in nedeljo popoldne 7-1 in %-Oeter. " * Telefon: Ur«d: Okie Stol« Pri,.t.ton 1«28 W Betb »O..JOU 5633 J StMOTiDj«! »10* KEMPTON AVk. feUUn: Pri«.lw 1«11 L Tka CreWt S*.> "S^x AWPBEE" -"CITY Or ETJS* - "CITY OF EUFTAI O' CLJi V ELAN D — De07*Mar 1«( to Kov. lOtfc — BUFFALO lffl.riM.ian liOt P.M. U.t. Cmrral Tka? Umre CWft&LO PiflO P.M. U.J. EliWrn Ttet I Arrtw Buffalo 7iJ0 AJLt. U.S. KaaKrn Tta*- Arrive Cuotlamd 7iCO A,U U.t Crwr»l Ttai 1 riiMiiH at Ba£kJo lor Niagara FaUs and all Eaatcrn t.id C fmcTvi point*. lUikaad Uokota I rea'Krtr 1» wtm OiwataaJamTW-'alo ar> nod fcrtaa'pi. ~t»Un on o-.r t.naw. A* jrm I t*fc«t Maet or Araeriaa fc-ma A jmt tat o Wa via C. « U. L^«. Norr Twri.t Aatqwatiila ■ Žulr F M Bacnd Trig. wiUi» da/« rttwti iiaiit. fnr »-»not a»naadfa^ UT la. whulhai. ■ iMtifellr eJfltod »Mtiorial »Mula dart 71w4rmt ''SL.'s . <-;r Mat rwaift wf I ^qjJTd*l^w* **" d^"'TtJT" ^^ --I —;--^^JBByi f^'lk* Ta te- v denod 2. do 8. junija (35 raz- J del je van je) se bodo mogla 1 pbroti pfeSčipnjenju številke \ 35 nakaznice za živila dobiti J naslednja živila iri drugi 1 predmeti aprovizacijske komisije in sicer na osebo .in te- ^ Ena Cetrtinka koruzne mo- s ke, po K 1 kg. koruzna moka s namesto kruha: 650 g. ko- r ruzne moke, oziroma nadalj- č njih 700 g za delavce pri tež- j kih delih; eno osminko kg. * ječmeneove kaše K 1.08 kg.; r 10 dkg. suhe zelenjadi, po J K 11 kg; eno osminko mar- ' 'raeladepo K 4.80; pol zavoja F kavne zmesi (zavoj tehta četrt kg po K 4 kg.) pol zavoja stane 50 vin; eno osminko kg. cikorije po K. 9.60; eno osminko kg soli na osebo in < teden po 28 vinerjev kg; eno J osminfco litra kisa po 52 v li- . ter; na vsakih 6 odreskov t uradne izkaznice za maščobe j sedobi 3 dkg slanine; cena { je 18 K za kg, za neimovite s sloje po K 6 kg; eno škatljo J * kondenziranega mleka za s i starce, bolnike in otroke po J s K 3.30; en kos mila okoli 10 , dkg težak, po 40 vin. kos. 1 .—o ..... f Pritožbe zaradi slabega 1 kruha: — Namestništvo po- ■ roča: Z ozirom na tožbe, ki i so prihajale namestniku iz 1 občinstva o manjvredni ka- 1 kovosti kruha, ki ga izdelujejo nekateri tukajšnji peki, se je pričela zadnje dni izvrševati oblastna revizija v pekar i skih obratih. V enem slučaju t se je ugotovilo, da je slabo < kakovost kruha pripisati ve- < činoma premajhni skrbnosti i v izdelavi kruha. Dotični pek < je dobil od oblasti nalog, da mora v bodoče posvečati več- i jo skrb izdelavi kruha. Obenem se mu je zagrozilo, da se mu v slučaju ponovnih pri « tožb ustavi obrat. Revizija se nadaljuje. Washington, 3. sept. Drugi Rooseveltov sin Quentin, j je prišel včeraj z.nekim par-nikcm v Ameriko. Quentin Roosevelt ima razbito roko. Kakor znano je en Rooseveltov sin že padel na francoskem bojišču, eden je ranjen, dva sta pa še v vojnih vrstah. Podpirajte slovensko trgovino in slovenska podjetja. Družba Slovenski Narodni; Dom, Cleveland, Ohio poziv-' Ija in proAi cenjene rojake in rojakinje v Clevelandu, da se i povsod zahtevajo samo opeke * S. NI Doma. V zalogi jih ima-l jo še: Bela j & Močnik, Beno r. B Leustig, John Gornik, Tom-f Šič & Stampfel, Anton Anžlo- var, Anton Logar, Gustel zahvaljuje cenjenemu občin- veselici. Vsekakor se zna da j so članice Neapredne Slovenke še čislane pri cenjenem ob- , činstvu. Najlepša zahvala'g Frank Zakrajšek in Mihael Luknar, ki sta nam pomagala -rt licitaciji. Tudi Jaka in pa pl. Gajžla sta nas posetila, to- i da sta kar za fencorh ostala, solnčne rože so pa zastonj svoje glavice stegovale za njima. Pa sta se nekaj pritožila češ, kaj pa oni kristal, ki.se ! je svetil v ongavi popovski 1 flaši, mar mislita da^tisto ni niči Pa saj vas poznamo. Še enkrat najlepša zahvala vsem ki ste nam pripomogli do lepega prebitka $250.00. Za dr. Napredne Slovenke Veselični odbor. Naznanilo. Članstvu dr. Naprej, št. 5 SNPJ naznanjam, da se bode v nedeljo, 8. septembra pobiral asesment namesto tretje nedelje, ker odidem na konvencijo SNPJ v Springfield. Obenem naznanjam, da sem se preselil na 1165 Norwood Rd. Koncem meseca septembra ko pridem iz konvencije bodem zopet pobiral asesment. L. Medvešek, tajnik. (104) -. . • Hiša in lot naprodaj, lot meri 34x100. No posestvu je $1000 mortgage. Plačate $1000 takoj, drugo na lahke obroke. Vprašajte na 963 E. 78 St. Naznanilo. Članom dr. Lunder Adamič št. 20 SSPZ naznanjam, da sem se preselil in sicer iz 6103 Gfcss ave, na 6033 St. Clair ave. nad znano trgovino Fr. Černeta, vhod iz 61. ceste. Objednem vas tudi vabim, da se v polnem številu udeležite seje 8. septembra, ker' na dnevnem redu imamo več važnih stvari- Louis Levstik, tajnfc,vfi033 $t Clair ave. (104) Lepa garaža se da v najem za avtomobil. Vprašajte na 6608 Bliss ave._(104) Opremljena soba se odda v najem. 1158 Norwood Rd. 11 11 * i i - 1 — 1 ® dobite najboljši slado- § W led in mehke pijače? @ m V lekarni ® F. BRAUNUCH, | <§L 1353 E B5th STREET @ @ vogal St. Clair Avs. ® Točna postrežba. g -.J—_—L—-1—- Soba se odda v najem za 1 ali dva fanta. 1122 E- 68th Street. (104) Vabilo v društvo. Kranjsko Ksu. pod. društvo Prcsv. Srca Jezusa je na svoji seji dne 9. junija sfklenilo, da sprejema prihodnje tri mesece, t. j. julij, avgust in september, [candidate v društvo od 16. do 35. leta bre2 vstopnin«. Cenjenim rojakom, kateri niso še v nobenem društvu, ali kateri želijo stopiti še v tuo, se tu nudi prilika, da lalvko brezplačno vstopijo v naše društvo. Dr. Srca Jezusa je danes največe samostojno društvo v Clevelandu, šteje nad 350 članov in ima nad $10.000 v gotovini. Član plača meaečno $1.00, za kar je zavarovan za $300 smrtnine in v slučaju bolezni dobi še $6.00 tedenske podipo-re. Oženjeni člani pa tudi lahlko zavarujejo svoje soproge za $150 smrtnine, ako plačajo še 25c. mesečno zraven rednega asesmenta. Seje sc vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ab 1. uri popoldne v Schwalbovi dvorani. Natančnejše podatike dobi laWko vs-aik pri predsettoiiHcu John Lev-stek, uši E. 66th St. in pri tajniku Frank Zupančič, 1364 E. 36th St. ali pa sploh pri vsa-ikem društvenem članu. Rojaki, ne odlašajte, sedaj jp iprilika. Zglasite se tri dni pred sejo pri dr. zdravniku, drr J. M. Seliškarju,^da vas preišče. (sreda x) 1 Dr. J. B. ŽUPNIK, { Sloven»ki ZOBOZDRAVNIK. 6127 St. Clair Ave. , I Nad Griinoro trgovino. Uradno ure j I 8:30 xjtitraj do 8. zvečer 1 • {vM w 1 Pozor! 1 > Naznanjam, da sem prav- > kar dobil vzorce blaga za jo-) senske i n zimske obleke. Na * razpolago imam najboljše 1 vzorce od najboljših kompa-1 ni j, in prijazno vabim fante I in može, da pridejo in $1 p- gledajo. Priporočam se v izdelavo po meri narejenih oblek, kajere izdelujem točno po vašem okusu in po zmernih cenah. Priporočam se v obilno naklonjenost. , Andrew J arc, - • 1113 E. 61 th St. Tel. Princeton 1958 R. (x92) WBSBBSBSm OBRESTI S ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENAR NA LAKE : SHORE j BANK ■ 4% rwmapmm mam fMITCB ^ ^^ - 4MM Aaattfl^h PROŠNJA. S teškim srcem a v skrajni bedi in pomanjkanju, S *em primoran obrniti se do usmiljenih ro/akov za malo I ptrnioč v silni potrebi. V zadnji hudi zimi sem se pone-l srečil. Obnemogel sem bil v hudih zametih, ko sem se vra-I čal iz dela domov. Bil sem v bolnišnici 9 tednov, kjer so 1 mi odrezali zmrzle ude, kot vidite na sliki. Vse prihranke 2 nam je pobrala moja nesreča. Žena je vedno bolehna in S 5 nedolžnih otročičev prosi kruha, a kako,naj jim ga za-idlitlm, ko nimam niti enega uda več celega. Ljubi rojaki! . Ne prosim za se, pač pa projim usmiljenja za moje ne-i dolžne otroke. Usmilite se jih, da ne bodo umrli lakote Vsak najmanjši dar vam bo donesel hvaležnost nedolžnih otroških src. — Jaz sem doma od Sv. Vida pri Cirk-► niči. Sem v dveh društvih a sem v jednem že iz podpore, pri jedneiT1 p«! ^^^ ™ ^^ Mj _ NAJf ilNKrfJo I ■ fine svilene obleke* vene«, tančice >n vse dlrufr© '-dbbite pri meni vedno po nižji ceni kot drugje. B I VPRAŠANJA. Ali veste kaj vas boli? Ali veste kakšija razlika je ' ' med bolnim in zdravim člo- < vekom? • Ali veste kaj lahko nastane • iz vaše sedanje bolezni? ; Ali Veste kam iti, kadar ste ; bolni? . ; Ali veste, da sem jaz zdrav- : nik 32 let? ; Preiskal sem tisoče bolnih ; moških in žensk, ki so imeli i in imele vsakovrstne kronič- ! ne bolezni. Če ne morete odgovoriti na • vsa ta vprašanja, potem pri- • dite v naš urad, 2209 Ontario ; St. en blok od market house. Nasveti zastonj. Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah od 9. , do 12. opoldne. Dr. Cowdrick, 2209 Ontario St. Zgubil se je shepherd pes, srednje velikosti, rumene bar ve. Kdor ga dobi ali pripelje na 1007 E. 63rd St. dobi nagrado. (103) Naprodaj je brivnica v sredini slovenske naselbine. Ima 2 stole in jako dober promet. Vpraša se na 1416 E. 40 St. Cena nizka. ^ (104) i Lepo front soba se odda v najem za 1. ali 2 fanta. Kopališče in električna luč na razpolago. Vprašajte na 1210 Norwood Rd._(104) Potrebujem žensko, ki bi prč vzela gospodinjstvo. Vprašajte na 986 Ivanhbe Rd. Col-linwood. (103) Naprodaj je slovenska mlekarna na 730 E. 155 St. blizu slovenske cerkve. Dobra prilika za Slovenca v Collin-woodu. Vprašajte pri Jos. Ferlin, 730 E. 155 St. Col-linwood. (103) Berite kaj pravi dr. Cowdrick v Časopisu. "1 ■ n ■ ,,...-..-,. Dobro sredstvo za vtreti M sms muajkatl pri uob*n«rm dobro urajenm dtfinii. Dr. KkbUrJev ■ PAIN-EXPELLER laute nad M 1-t r.ltko pritnuj* BMd 8kr»nol tu eolem h vet«. . Jedino prarj t Targtvono snamko sidru M«. in«M. r lekarnah i o nar»imo«t od P AD. MONTER a co. 1 T4-S0 WMktawtoa Strrtt, Hmw Ywk. N. V National Drug Store! Slovenska lekarna. Vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S posebno Skrbnostjo izdelujemo zdrarvnisfce (predpise. V zalogi imamo vs-e, itar je tr^a V najboljši lekarni. Vala obleka bo zgledala kakor nova »ko jo prinesete nam čistit, barvat ali popravit. Mi tod* vi^o staro obleko prenaretfroo po no- j The Ftask a Drjr Clfiimnj Co. I 1361 E. 55th St (Wed). PSEP - 5iaDotni ljudje potrebujejo večkrat kako krep£i!o, pradno se jih ne prima bolezen za trdno In pred no *e ni prapozno. Vi potrebujete torej toniko, ki bo Utrdila vas val telesni aastav. Ne ,odlaiajte torej. Nikdar vam na bo žal, ako poskusite Severa's Balsam of Life (Saverov Življenski balzam). To zdravilo je znano, kot izboma toni-ka in pravo zdravilo v slučaju £e ste zabasani, 6e ne mnreto preba-vljati, če vas tare mrzlica, če ste v obče slabotni ali če imate nepriliko na jetrih. Mi priporočamo to zdravilo vsem, osobjfa postaranim in slabotnim osebam. Poskusite ga. Cona 86 centov v vseh lekarnah. • »fi 'M T TT Ti'**rT>TTyT,iii'^'TT'tMr*r< • U Dr. S. Hollander,:;, zobozdravnik ::> ji 1355E.55thSt.vog.St.Clair i: | :: Vstop na 55. cesti nad lekarn« :: < Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. - :: j :; Zaprto ob sredah pop. \\ tudi v nedeljo zjutraj. 1 • • • Govorimo slovensko '11 li III umi 11111111 m' 1 Dr. Semolunas,O.D. Specijalisl za oči. 81 IS St. Clair Ave. 2. nadstropja, Cleveland, Ohio I Zdra vimo oii to jih preišče- \ mo. Preskrbimo prava očala. Hiša naprodaj $1000 mortgage. Cena $2850. VpraSa se na 963 E. 78th St. (86x) -U- VOLiNENE A U SVILENE kiklje vsakovrstnega kroja in iz -najboljšega 'blaga, fino iade-lane, vse številke, dobite pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. vedno ceneje kot drugje. (X39? PAZITE kje kupujete vašo narejeno o-pravo. Blago kirpljeno pri meni je vedno najboljše, sveže, trpeižno in poceni. Beno B Leustig, 6424 9t. Clair ave. _ (Jt39) Soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. 1262 E. 55th St. ----(105) Rad bi dobil enega fanta, da bi pomagal pri mlekariji. Vprašajte pri Jos. Koprivec, 1007 E. 66th Pl. (105) CE POTREBUJETE kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da tlobite boljše blago po nižji ceni kakor drugj-e pri Beno B. Leustig, 6424 St.Clair ave. (*39) Pozor Slovenci! Kadar potrebujete v hiši kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni. Jaz vam z račun am koliko bo veljalo delo, delam vsa popravila, postavljam kopališča in sinke v hiši. Moje cene so niz ke, delo garantirano. Svoji k svojim! Edini slovenski plum-ber r Nick Davidovich, 1061 Addison Rd. Princeton 2064 K._ Slovensko dekle ddbi stalno in dobro delo v uradu. O- ir Kupite staro-krajs The U. S. Home Building Cooperation, 439 GUARDIAN BUILDING, CLEVELAND, OHIO r "*" . i . 11 i i rr I F T T T TTTT TT TT T T TT T TTT TT TTTTTTTTT rTTTTTTTT TTTTTTTTTT3 ^__.V^ll Z|A nakup pohištva, preprog,peci zi\ za plin in premog skupaj, lede- i| C nice ali Ice Boxes in vso domačo : £ pohištveno opravo, se kupi za' I GOTOV DENAR ali pa i NA IZPLAČILA 3 Z a 3 E pri, znani tvrdki The Star Furniture Co. i H ' - E 5824 Si Clair Ave. Cleveland, Ohio 3 t: i jqiniuiii 11 m ui;ia mi: i: um M i .....■^'■i i ■ .i., i« i — 1 tyn»j BELL MAM 1441 CUV. CUmUl ItM-V . vV Jl^JiI' » : w " 1 1 ~ " m 1 "" ■ ( v ai____, 414 ENGINEERS BI £)G 4- NADSTROPJE A VOGAL ST. CLAtt W ONTARIO. ^ s TROJKA <*) Spisal DR. FR. DBTELA "To so naSi dijaki," je dejal Janez. "Gospod so jih sprejeli in zdaj jih imajo. Tukaj-le me čakajo vsak dan in kadar prinesem pošto, mi razpotegnejo vso torbo. Po dvoje, po troje novin vzeme vsak. Zdaj jih ne bo do kosila domov. Letje, to-Ie so pustili!" Odprl je torbo, v kateri sta bila ostala le dva strokovna lista "Kmetovalec" in "Potopnik". "Vraga, kaka zalega je to! se je srdil Radivoj. "Zato pa!" je dejal Janez 1 in obstal pred gradom, kjer ■ je čakal Lovro. "Dobro došel, Radivoi!" ,1 "Bog in narod, Lovro!" in < objela sta se prijatelja. 11 "Kake čudne zajedavce1] pa rediš ti na svojem gradu? : je začel Radivoj. "Ti debelo- < kožci so me kar ustavili brez i pozdrava, pobrali vse novine, i ki bi človeka zanimale, in se j meni nič, tebi nič izgubili. I Zakaj trpiš kaj takega?" 1 "Saj veš, Radivoj, kako je. j Človek nerad kaj reče, in Če j berem novine en dan prej ali i pozneje, kaj za to!" "A ti ljudje so ti vzeli du- ! najske novine, ki jih niti ne \ razumejo." « ? "Pustni jim veselje in povej t rajši, kaj na Dunaju novega. [ A propos, pisal si ci, naj ti < pošljem sto goldinarjev; po- c pltel sem ti jih samo osemde- i ffiiet." ' I "toič ne de, Lovro; prija- 1 tel j a ostaneva vkljub temu. Slutil sem, da mi boš nekaj I utrgal; zato sem zahteval ne- | kaj več." — Lovro je vodil prijatelja po svojem gradu, | Ipii kazal sobe, novo pohišl* I \ je In ga povpraševal, kaj de- j la na Dunaju ta in oni, v ka- 1 tero kavarno da zahajajo, i kam da hodijo ob nedeljah, j kakšno je društveno življe- \ "Ali imaš res barona za os- j krbnika?" je vprašal Radi- 1 voj očitajoč. Lovro je malo i zardel in se izgovarjal, ka- i ko da ga je bil sprejel, iz u- i srn i lien j a do reveža. i "Zdaj ga pa zapodi iz us- ; miljenja do sebe. Žakaj če je polovica tega res, kar ml je ] pripovedal tvoj hlapec, ne da bi kal vprašal, te smeši ta i človek pred vsem razumnlšt- . vom. Ta mora proč; isto ta- ; ko naj odrinejo ti dosluženi i dijaki . "Opravi jih!" se je nasmehnil Lovro. "Moja skrb! Jutri zjutraj ] naj se jim še pripravi zajtrk; potem pa naj jih potegne hlapec tja do Lipovca, da pridejo izpod nog. Kaj pa z Ma-jerjevo Irmo? Pri čem sta Že?" Lovro se je silil v smeh in in menil, da ima smolo. Kaj pa počenjaš! Potrudi se! Ta denar mora priti v domače roki. Gotovo si bil sentimentalen. Ali ti nisem pravil, da se ženske hitro naveličajo vzdihovanja in praznega besedovanja? Osladnih poklo-nov ne trpimo dandanes niti v romanih več. Spomni se, i da si mož in da imaš denar, i Ka) pa počenjajo na Pristavi." Obotavljajoč se je povedal Lovro, da na Pristavi sploh ! še bil ni. Radivoj si je zavihal brke, pogladil brado in menil, da je treba popraviti to napako in da ga bo peljal on sam tja in ga opravičil. 'Torej z baronom in temi petošolci se zabavaš ves dan? Lovro je omenil nekako plaho, da je tudi pisaril po Kadivojevem naročilu; vpra-lal je, kaj da so rekli na Dunaju o spisu. /gO Cem si piaal ?" "O pravopisu krajevnih imen. -f •1 rjJMn O'* "L B! / ' "Ni ga brala živa dttia. Podpisati se je treba s polnim imenom. Kaj bi se skrival, kier kažeš lahko moško lice! A snov s'e mi ne zdi srečno izbrana; naslov pa še ne-srečnejši. Ta odganja čitate-lje kakor vrane taterman." "Torej niste brali sodbe o moji razpravi?" "Ne besede. Ali je kaj škode?" "Čisto nič!" Tako sta se pomenkovala prijatelja, pregledovala grad snovala načrte za bodočnost. Opoldne je seznanil Lovro doktoranda Radivoja s svojimi gosti, ki so izkušali pokriti zadrego in nejevoljno osuplost s slovesnimi pokloni in z opravičevalnim povpraševanjem, če niso morda zjutraj njega srečali pod klan cem. Pri kosilu je govoril največ Oroslav, ker je prebral Ši spomin. Novicam je dodajal bistroumne opazke, znake samostalnega mišljenja. Radivoju je bilo njegovo besedičenje gnusba; zavrnil ga je tudi, da niti ne umeje dunajskih novin. "Na Dunaju," je povzel Slavoljub, "mora biti pač prijetno življenje. Jaz sem sli šal, da dijaki kar popivajo in da se noben profesor ne briga, ali hodi kdo v šolo ali ne; dijaki da kar prikade k predavanju in da mora gledati profesor, da se prikupi dijakom, ne pa, da bi se mu ti klanjali." Racjivoj je gledal govornika zaničljivo, kolikor je mogel. "Na srednjih šolah",, se je pritoževal Zvonimir, "pa se noče fcatretl vsako svobodno gibanje. Malo ostaneš čez uro v krčmi, pa si zaprt. Zaradi tega pogrešamo pri našem di-jaštvu pravega vzleta. Duši ga gimnazijska disciplina." "Gimnazijska disciplina je jako zdrava," je priskočil Radivoj napadenim zakonom na pomoč. "Mladiči, ki se ne znajo ne vladati ne vesti, niso godni za prostost; in med vlsokošolcem in gimna-zijalcem mora biti razlika." Oroslov je začel zopet pripovedovati, kar je bil bral. "Kaj pa zadnji ukaz na-učnega ministrstva ste brali? je vprašat hladno Radivoj in zbudil radovednost vsega o-mizja. "Jaz sicer nisem občudovalec ministrskih ukazov, ker ml ne imponirajo; ampak ta je pameten. Dijakom se prepoveduje viaticiranje med počitnicami, in orožnikom je naročeno naznaniti take, ki hodijo takorekoč od hiše do hiše, pristojnemu oblastvu. Čudim se, da ste prezrli tako važen ukaz. Kaj boste rekli, gospodje če vas vpraša orožnik, česa da iščete tod?" Nastal je molk. Zvonimir je zardel in pobesil oči, Slavoljub je gubančil čelo. Oros lav pa se je hitro zavedel. "Mi, gospod doktorand." je dejal, "hvala Bogu, nismo več dijaki: nas torej ne veže ne gimnazijska disciplina, ne ministrski ukaz. Dokler uživamo gostoljubnost gospoda Bojanca, nam nima nihče nič reči." "Istina!" je dejal Slavoljub. "Bogme!" je pritrdil Zvonimir. "Toda, gospoda," je nadaljeval Radivoj, nekoliko ug-nan od trdovratnega Orosla-va, "če niste ne dijaki, ne trgovci, ne rokodelci, ne to ne ono, kaj pa porečete orožniku, ko vas ustavi? Zakaj bojim se, da potnin listov tudi nimate in da ste v nevarnosti da sel pošljete na državne stroške vsak na svoj dom." "Naša skrb," je ugovarjal Oroslav. Lovro pa je osta^fl obednico, ker mu je bit prepir mučen in ker se ni hotel zamejiti nobeni stranki. vi komolec in srepo gledal svoje nasprotnike. "Na visokih šolah," je dejal po časi in poudaril vsako besedo, da se ne bi preslišala, "sem čul mnogo pritožb o mladem naraščaju, da se ne zna vesti, da se ponaša z odurno zarob-Ijenostjo, da ne pozna tistega finega čuta dostojnosti, ki se imenuje takt. Verjeti nisem hotel; ustavljalo se je domoljubno moje srce. Človek ne verjame rad, česar ne želi. Kaj sem doživel prvi dan svo jega prihoda! Gospoda, ko sem govoril o ministrskih u-kazih, o orožnikih, o potnih listih, sem vam le namigoval, rahlo, v nadi, da me boste razumeli in da boste, hvaležni mojemu taktu, izjavili posledice. Vidi se, da sem se motil." — Mladeniči so mrmrali, kašljali, praskali z nogami po tleh, sploh, vedli so se netaktno, da rabimo Radivojev izraz. Radivoj jih je učil svojo pot, in prepričan, da najde lepa beseda lepo mesto, je sklenil: "Gospoda, dve tre-notji, dva momenta gostoljubnosti sta najprijetnejša na tem svetu: prvi, kadar sprejmemo gosta, in drugi, kadar se poslavljamo ž njim. Eno tako prijetno trenotje ste vi že naklonili gostoljubnemu gospodu Bojancu; dajte mu doživeti še drugo!" Lovro je bil zopet vstopil in Radivoj, ki se je bal srditega Oroslava, je zgrabil hitro kupico in jel napivati gospodarju in ga zahvaljevati za prijazni sprejem. "Jutri odidemo," je dejal Radivoj, "zakaj sposobnost in skromnost nam branita zlorabiti blago gostoljubnost." — Trčili so brez ugovora. Gostoljubnost je poudarjal Oroslav in pogledal zdaj Lov ra, zdaj Radivoja, "je bila najlepša čednost starih Slovanov, ki niso nikdar podili tujca izpod strehe." "Kar se jim je grdo utepa-lo," je dejal Radivoj. "Prišli so Huni, Avari, Ogri in drugi taki popotni ljufdje. Stari Slovani so jih sprejeli; a odpraviti se niso dali več ti gostje. Zatorej moramo biti mladi Slovani nekoliko previdnejši." — Lovro se je zahvalil mladeničem za prijetno druščino; potem ga je pa hitro odpeljal Radivoj, da ne bi jih iznova povabil. Ko sta stala pred gradom, je prišla družina s travnika z vilami in grabljami. "Kaj ste prišli?" je vprašal Radivoj. "Mrvo smo razstlali, ki je že skoro suha. Zdaj je pa u-kazal baron, da naj gremo drugi domov. Dve ženski sta ostali da obračata." "To je neumnost. Ali ne vidite, da se napravi j a k dežju?" "Zato pa!" je dejal Janez. "Mrvo hitro v kupe ali pa na voz, in če ji kaj manjka, v kozelc." "Kar naprezite in hitro po njo!" Janez je pogledal gospodarja, kaj da poreče ta. "Najpametnejše bi bilo to," je dejala družina, ki ni rada ubogala barona. "Pa naredite tako!" je odločil Lovro in dostavil, da bo on to baronu razložil. "Čemu! čemu!" je kričal Radivoj in se grabil za glavo. "Naj si že vendar enkrat poišče neumnejšega gospodarja; ti ga pa vrzi s stroji vred na smetišče!" — Pri-smrčal je baronov Foks z odprtim gobcem, in kmalu za njim je prišel baron nenavadno urno in resnega obraza. "Kakšna garjava mrha!" je dejal Radivoj, tako da je slišal baron., "Ta pes je snažnejši ko marši kak človek," je odgovoril baron, i "Tako more soditi le temeljito spoznanje samega se-i : be," je menil Radivoj. > "Zame previsoko," je dejal 1 baron zaničljivo, ko je bil ne-I koliko pomislil. "Kdo je po-■ slal družino zopet na trav-i nik?" "Gospodar sam," je dejal • t --«iS . • v -, i kazi družina s takim ukazo-vanjem, da se mu je Janez naravnost uprl in da mora ta iz službe. "Kaj tak izvrsten hlapec!" je strmel Radivoj, ki je poznal Janeza že pol dne. 4 Gospod baron, Vi se šalite. Dandanes, ko se tako pogrešajo delavci, poditi takega hlapca iz službe!" "Z Vami ne govorim." KOLEDARJI. , Pravijo, da je skušnja najboljši učitelj. Že parkrat so me presleparili s koledarji, da sem jih delil v februariju marcu tekočega leta, toda letos bo pa drugače. Jih že imam doma pod streho, in sicer deset tisoč, pa tudi veliki in fino izdelani so. Razločni dnevi so z velikimi številkami, v dveh barvah. Koledarji imajo veliko sliko, katero je naredil umetnik povzeto Iz tekmovanja v trgovini. Predstavlja poslovanje: Od zibelke do groba! Slika sama velja par sto dolarjev. Je lepo delo, malo besedila in slika predstavlja vse. Vsaka družina v Clevelandu dobi en koledar zastonj in sicer meseca novembra. V druga mesta jih odpošiljam po naročilu s poštnino vred za 23c, kar naj se pošlje v poštnih znamkah. Pišite na A. Grdina, 6127 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. • Nadalje opominjam vse, da se preskrbite s pečmi ob času. Imamo peči na premog ali plin, ali oboje skupaj, bodisi za kuhanje ali gretje. Linoleum in preproge in druge potrebne stvari. Meseca julija sem se mudil v Chicagi, kjer sem kupil ogromne množine blaga, zato ker ga po zimi ne bo mogoče dobiti. Imam sedaj vsega v izobilju in po zmernih cenah, in pozneje bo veliko več veljalo. Pri meni bodete vedno zanesljivo kupili. Odjemalci vam povedo isto. Svoji k svojim! Anton Grdina. spoda Bojanca. Baron^je Saiivojeve besede/ P f "Ali pojde Janez ali pa jaz/ je odločil baron. Dali* »rtkotoJ». J. V. 1 »NIK, SLOVENSKI ■ .ZOBOZDRAVNIK,^ J , 6127 St Clair Ave. « t Knauiovo poslopje nad Grdi- ' novo trgovino. j f Najboljše zobozdrav- f ' niiko delo po niz-1 , kih cenah. i > j I Uradne ure: od 8:30 *jutr»j do 1 8:30 svo£«r. 1 L MT liberty bond* M .pr.j.maj« K £ „ , plačilo polna vr«da»»ti. < * Naznanilo. Znani rojak Frank Kuhar naznanja, da je odprl v pro-štorih na vogalu E. 38. ceste in St. Clair ave. restaurant in prodajo vsakovrstne mehke pijače, kjer se toči tudi Pabst Milwaukee "Pablo" na čaše in je tudi v nedeljah odprto. Se priporočam Slovencem v obilen obisk ter jim iamčim dobro postrežbo. Frank Kuhar, E. 38 St. in St. Clair ave. --- (104) zobje] Mi deremo zobe brez bole čin. Cene zmerne Vse de to j garantira no za 20 h t. En poskus vas bo prepričal. Odprto zvečer , Dr Belber ZOBOZDRAVNIK nad Pavlinovim saloon o m 5391 St. Clair Ave. pe in pripravne nisc in iotc Travnllcar, Nottingham,^ St PClalr ave. "'(103) .■mBH Slovenska Narodna Zveza •'.1 't k" %...¥ & *'Y ' •"• ViT. ?.' '"• v, ■ ■»• -A^tjjfgBB . -■ f V AMERIKI, CLEVELAND, OHIO Poziv članom in članicam ' S. N. Z. .. t Skoro se bo približal čas, ko zaslišite glas Amerike, da je razpisano četrto vojno posojilo. Naša dolžnost je, da $e odzovemo temu glasa kar najždatnejše. Jaz vem, da nikdo iz naših vrst ne bo vprašal, čemu posojati denar in, da ni nikogar, ki bi se obotavljal, da stopi v vrste bojevnikov, ki se borijo za dlje in vzore svetovnega naziranja, ki se bori za to, za kar stremi naša Slovenska Narodna Zveza, da zadobe mali narodi svobodo in da bodo gospodarji na svojih tleh. In ker smo mi Slovenci med onimi tlačenimi rodovi, za katere bo zmaga zaveznikov določila svobodo in prostost, vas poživljam, bratje in sestre, da storimo, kar največ moremo. S tem, da podpirate vlado in ji pomagate do zmage, istodobno pomagate narodu in svojcem v domovini, da dosežejo odpad od Avstrije in zedinjenje troim nega naroda. V Cleveland u, 0. dne 1. septembra, 1918. * Paul Schneller, predsednik .....— ■ - ..........- ■ * ■ m ŠEST MESEČNI RAČUN DOHODKOV IN STROŠKOV I Slovenskega Posojilnega in Stavbinskega Društva (M 1. jan. 1918 do 1. julija 1918. Cleveland, Ohio 1 DOHODKI: Vplačnine na delnice..............$ 6564.00 Vloge ............................ 36427.10 Uplačila na hip., posojila.......... 6827.26 Raznoterosti ...................... 5005.54 Preostanek posojila ................ 3953.88 Obresti na posojila................ 572.76 | % • Posojilo na knjige ................ 200.00 Popust ........................... 100.00 Stroški posojila .................... 90.91 Članarina ......................... 73.00 ^ ' < Pristojbine za cenitev ............. 40.00 Obresti na banki................... 43.76 Najemnina ........................ 37.00 . , IZDATKI: Posojila ........................ $37188.50 Izplačane vloge .......;........... 7897.43 IzplaCane delnice .................. 32900 Stroški ..................................1119.34 ,, dgj Stroški za abstrakt ........J...... 142.16 Posojilo na knjige..........T.......75.50 Pohištvo ......................... 7423 Provizija na delnice................22.75 1 $59935.21 $51848.96 Preostanek ........................ 8086.25 $59935.21 $59935.21 lanuarija 1. Prenos................ 5586.46 Skupni dohodki .......$65521.67 M fc. Skupni izdatki......... 51848.96 fr Julija 1. Gotovina .................$13672.71 Slovensko občinstvo se tem potom opozarja, da dobro prečita šestmesečni račun, iz katerega lahko vsakdo vidi in spozna, kako potreben je bfl ta denarni zavod med Slovenci v Clevelandu. - Slovencem je bilo posojeno do 1. julija $37.188.50 m do današnjega dneva je posojenega približno $50.000.00, torej petdeset tisoč dolarjev posojenega Slovencem, da so si zamogli kupiti svoje domove, in to v takem času, ko si niso mogli nikjer drugje izposoditi denarja. In čegav je ta denarni zavod? Ljudski zavod je to, ker vsak delničar ima tukaj enake pravice. In čegav je ta denar, katerega je družba Slovencem posodila? To je denar Slovencev in Hrvatov, torej lastnina tistih, ki se zavedajo svojih dolžnosti, ki ljubijo svoj narod, ker so svoj denar vložili pri tem podjetju aH t delnice ali pa v uloge, Id jim prinašajo tudi lepe procente, namreč pet* od sto. Ta družba je izplačala svojim ulagateljem obresti z dne 1. julija, 1918. Slovenci in Hrvati, oprimite se tega prepotrebnega zavoda s tem, da kupite delnice ali da uložite vaš denar na ulogo po 5% obresti na lete, ker s tem pomagate sebi in svojim lastnim rojakom. ^^ ^ ^ družbe. Uradne ure rwtik dan fe- mflinrniknv SUovenflkeffa Stavbinskega < in Posojilnega Društva do vsak a^jc ' u o ' ^ PAITT QniNflJKR ft*kifik