&VGUST 1 N 11. pobink. 2 P Alfonz 3 T Lidija 4 S Dominik 5 č Marija Snež. 6 P Sprem, na j?ori+ 7 S Kajetan_ 8 N 12. pobink. 9 P Roman 30 T Lovrenc 11 S Snzana 12 č Klara 13 P Janez Berh.+ ? 14 S Evzebij_+ 15 N Vnebovzetje 16 P Sv. Rok amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH PRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 146. CHICAGO, ILL., PETEK, 30. JULIJA _ FRIDAY, JULY 30, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Sovražnosti med Japonci in Kitajci so se obnovile in razširile na vsej črti od Tientsina do Peipinga in v druge v kraje. — Kitajci uspešni pri prvih spopadih — a bodo . težko kljubovali, ko pridejo Japonci z modernim orožjem. Tientsin, Kitajska. • -Ko feo dobili Japonci potom svojih agentov poročila, da Kitajci ne bodo pristali na japonske zahteve, so enostavno udarili na vseh točkah na Kitajce. Slednji se srdito branijo in so izvršili odločne proti napade, s katerimi so lispeli na črti železniške proge pri Fengtaju in Langfangu. Progo so iztrgali na tem kraju iz rok Japoncev in ona hiesta so zdaj pod kontrolo kitajske 29, armade. V zalivu reke Haj Ho, kjer so stali japonski parni-ki z provijantom in živežem za vojaštvo, so 1 iste Kitajci pregnali z streljanjem mož-narjev z obeh strani obrežja. Parniki so se morali Umakniti na odprto morje in dva sta bila precej poškodovana od obstreljevanja. Japonci so začeli napadati Kitajce tudi na vseh drugih črtah pri Papoashanu,Siaong-shanu, Hsingkunu, Nanyuanu in pri Lukouchia. Japonci so Začeli obstreljavati tudi iz zraka. Takoj so se pojavila japonska letala nad predmestji Peipinga in pri Matsu-nu, kjer so glasom poročil z japonske strani prizadjali hude izgube na kitajski strani. « Kitajska poročila pa pravijo, da so v teh zadnjih Spopadih japonske zgube znašale pri Langfangu in Fengtaju nad 700 mrtvih. V akciji so že tudi kitajska bojna letala, katerih ima kitajska vlada nekako okrog 900. Pri Langfangu so Kitajci izstrelili dva japonska letala. V Peipingu je proglašeno strogo vojno stanje. Mesto samo je natrpano polno kitajskega vojaštva, ki prihaja v mesto od vseh strani z ju-£a, da se postavi v bran proti napadu Japoncev. Tuje-zemski potniki v Peipingu Pravijo, da vlada silno sovraštvo in ogorčenje med Kitajci Japoncev. Je še več drugih poročil, govore in opisujejo lokalne Praske, ki pa niso posebno važnega značaja. T°kio, Japonska. — Vest o ®P°Padih pri Peipingu ter od-, °n kitajske vlade glede pri-anka na japonske zahtev e Jf Povzročil, da se je vršil Vs h ^aŽni večurni sestanek vlaS' laponskih ministrov v ^ <«. Po vseh vojašnicah so PonS° vržile Pr'Prave več vu1K°v, ki bodo še danes od- narist-1301 Proti K'tajski. Mor-ftin*! minister je izdal trem vsak m flotilam- ki sestoji z 13 bojnimi ladijami veljaSa tipa' zaPečatana po-na vi' ? katerimi so odplUi gotovo m°rje- °dredbe so krizn ' Se nanašajo na 4°, Kitajskem. JaPonsk?,J°Č iZ VSega tega' se Udaril Pnpravlja, da bo a z vso močjo po Kitaj- AMERIKANEC RANJEN Zadela ga je kroglja v spopadu med kitajsko policijo in Japonci. ki Peiping, Kitajska. — Ameriški marinar Julius F. Fli-sza'r, je bil ranjen od krog-Ije, ki je bila izstreljena v boju med kitajskimi policisti in japonskimi vojaki v bližini ameriškega poslaništva v Peipingu. Večje število tujezemcev se je zateklo v varstvo v ameriško poslaništvo, nad katerem vihra ameriška zastava in poslopje, v katerem so uradi pa je obloženo radi protekci-je pred krogljami z žaklji napolnjenimi z peskom. V poslaništvu se nahaja 500 ameriških marinar j ev in kakih 600 civilistov amerikan-cev in ljudi drugih narodnosti, ki so se zatekli radi varnosti v ameriško poslaništvo. Razmere v mestu so zelo napete in nevarne. -o- IZGREDI PRED JEKLARNO V CLEVELANDU Cleveland, Ohio. — Pred Corrigan-MacKinney ^tovarno1, ki je last znane Republic Steel korporacije je prišlo te dni do hudih izgredov med stavkarji in stavkokazi.Okrog 400 policistov vzdržuje zdaj red pred omenjeno tovarno. Do spopada je prišlo, ko je policija hotela odstraniti pi-kete. V prostore stavkarjev so prihruli stavkokazi oboroženi z cepini in drugimi predmeti in so razbijali v njihovem stanu pohištvu, posodo in drugo. Stavkarji so se dvignili in začeli braniti svoje, nakar je prišlo do dejanskih spopadov, v katerih je bila ena oseba ubita in blizu 80 pa ranjenih. Med stavkarji vlada veiliko ogorčenje nad takim surovim početjem od strani policije in stavkokazov. Vodstvo stavkarjev je vložilo ostre proteste pri mestni vladi in pritožba je poslana tudi v Washington. -o-- KONGRES POOBLASTIL KREDIT ZA MORNARICO Washington, D. C. — Zvezni kongres je včeraj pooblastil kredit 50 milijonov dolarjev za konstrukcijo šest pomožnih bojnih ladij, ki jih bodo začeli takoj graditi. Delo pri konstrukciji teh ladij sk bo razdelilo med ladjedelnice v Pacifiku in Atlantiku, pravi poročilo. HITLER ZASEŽE NEMŠKO ŽITO Farmarjem bo dovoljeno obdržati samo, kar bodo potrebovali za hrano in seme. Berlin, Nemčija. — Nazij-ska vlada je objavila odredbo, s katero bo zasegla vse žito v deželi. Poljedelci bodo smeli obdržati le toliko, kar jim je neobhodno potrebno za hrano in pa za seme za prihodnje leto. Vse drugo morajo izročiti vladi, ki bo zbirala po raznih pokrajinah žito in z istim razpolagala. Ta vladna odredba je izdana baje zato, ker je letošnja letina žita zelo slaba v Nemčiji. Po enih krajih je od 15 do 25% pod normalnim letnim pridelkom. Ker bo vsled tega v deželi primankovalo kruha, bo vlada skušala na posebne načine z omejevanjem deliti in kontrolirati žito in moko v deželi. Drugi pa poročajo, da hoče Hitler poskusiti, ako bi se dalo nemški narod preživljati z lastnimi nemškimi pridelki, ne da bi bilo treba biti odvisni od Rusije in Amerike glede moke in žita. -o- SLOVENSKI DAN NA JEZERSKI RAZSTAVI V CLEVELANDU Cleveland, Ohio. — Dan 22. augusta letos je dalo vodstvo jezerske razstave, ki se vrši v tem mestu na razpolago Slovencem, da prirede svoj poseben dan na razstavi. Clevelandski Slovenci se za ta dan agilno pripravljajo, da bodo predstavili razstavi in Amerikancem ,vse slovenske posebnosti, ki so vredne in zaslužijo, da se jih pokaže ameriški javnosti. -o- SV. OČE HVALI DELOVANJE KATOLIŠKE AKCIJE Vatikansko mesto. — prj posvetovanju raznih voditeljev katoliške akcije po svetu, i katerega se je vdeležilo kakih 150 prelatov vseh raznih ZAPLENITEV ANGLEŠKE LADJE London, Anglija. — Britanski, parnik Mirupanu je bil ustavljen od Francovih oblasti in odveden v preiskavo. Parnik je vozil tovor iz Rotterdama za Madridsko vlado namenjen v Gijon. cih. Prva kitajska poročila, ki govore o delnih uspehih so brez važnosti. Kajti, ko ))0 postavila Japonska vso svojo vojno silo v akcijo, ji bodo ne dobro organizirani Kitajci le težko kljubovali. KRIZEMJVETA — London, Anglija.— Londonska "Morning Post" je bila te dni prodana za svoto $750,000.00 in jo je prekupil Lord Camrose, lastnik in izdajatelj londonskega lista "Daily Telegraph." — List "Morning Post" je bil ustanovljen leta 1772 in bil do zadnjih let eden najuplivnej-ših londonskih listov. — Washington, D.C.— Odbor judovskega ljudstva, ki je organizirano pod imenom "United Action" proti fašizmu in anti-semitizmu, je poslal daljšo spomenico na državnega tajnika Hulla. V tem pismu odbor imenovane judovske organizacije odločno protestira proti judovskim izgredom na Poljskem ter apelira na ameriško vlado, da posreduje, da se taki nečloveški čini takoj končajo. — St. Joseph, Mich. — Chicažan Joseph Kopper 47 let star, ki se je nahajal tu na počitnicah, je hotel rešiti svojega psička pred dirkajo-čimi automobili na glavni cesti med Colomo in St. Jo-sephom. Pri tem, ko je stopil na cesto za psom, da ga reši je prišel sam pod dirjajoči auto in dobil težke poškodbe, da je dve uri za tem umrl. — Tokio, Japonska. — Finančni minister Okinubo Ka-ya je včeraj predložil pai'la-mentu nujni predlog za takojšno dovolitev kredita v znesku 96 milijonov jenov, ki jih potrebuje za vojsko v severni Kitajski. S ŠPANSKIH BOJISC Po sedem dnevni hudi bitki pred Madridom, zgleda, da so obe strani utrujeni. Madrid, Španija. — Srditi napadi pehote in vojnih letal so sinoči in danes zjutraj pojenjali. Oglašajo se le še tu-intam topovski streli in zgleda, da so se obe strani utrudile od eno tedenskega srditega bojevanja okrog Madrida. Obe strani pokopavajo mrtve in iste polivajo z raznimi kemikalijami, vsled silne vročine, v kateri je nevarno, da začno razsajati epide-mične bolezni. Vlada izjavlja, cla je v teh zadnjih bitkah dokazala, da je v stanu braniti Madrid pred vsemi navali od strani generala Franca. Obenem se čujejo govorice, da bo vlada v kratkem udarila z vso silo proti belim in jih skušala potisniti proč od Madrida. Franco na drugi strani pa pripravlja ofenzivo proti Madridu. Iz Jugoslavije Veliko neurje nad ribniško dolino: Poplava je napravila ogromno škodo in ljudje so morali iz hlevov izganjati živino, da ni utonila. Tudi strela je zahtevala svoje žrtve. — Še druge vesti iz domovine. ČUVAJTE SE PRED STEKLIMI PSI Chicago, 111. — Zdravstveni urad objavlja vest, da se nahaja po mestu več steklih psov, pred katerimi se je treba čuvati. Steklega psa se pozna po obnašanju. Navadno drže glavo dol in nosijo pobešen rep ter nekam zamišljeno tekajo semintja. Takih psov, ki se tako obnašajo se čuvajte. Nevarni so pa tudi drugi psi, ki ne kažejo takih znakov. Zlasti stari psi. Zelo nevarno je puščati male otroke k njim. Za slučaj, da pes koga obgrize je treba takoj klicati zdravnika, da vkrene vse potrebno, da se razkuži rane. KORUZA OBETA BOGATO LETINO LETOS krajev, je sveti Oče izrazil zelo laskavo pohvalo o delovanju Katoliške akcije v raznih delih sveta. "To je najboljša obramba proti zlu današnjih miselnosti, ki jih širijo razne propagande," je izjavil sv. Oče. Posebno paž-njo je treba posvečati zlasti tisku in radiju, je sklep voditeljev pri posvetovanju, kako naj se v bodoče vodi delo Katoliške akcije. -o- NEMCI BODO DOBIVALI HELIUM IZ MEHIKE Washington, D. C. — Kon-gresnik O'Connell je povedal kongresu, da ima Nemčija dogovor z Mehiko za dobavo helium plina za svoje zeppe-line. Nemška vlada namerava ustanoviti nemško kolonijo v Mehiki, kjer bodo. nemški kemisti in izvedenci pripravljali helium za izvoz. . ° Slika kaže, ko poljedelski strokovnjaki pregledujejo koruzno polje blizu ŠIRITE AMER. SLOVENCA Waukee, Iowa. Vsled zadostne moče, kaže letos koruzna letina izredno dobro. Huda ura nad Sodražico Sodražica, 8. julija. — V torek kmalu popoldne so se zgrnili nad našo okolico temni oblaki in nastalo je hudo neurje z velikim nalivom in točo. Med neprestanim tre-skanjem je lilo, kakor bi se bil trgal oblak. Posledica je bila, da je Bistrica prestopila bregove in zalila vse niže stoječe skednje in hleve. Živina je bila v nekaterih hlevih že do trebuhov v vodi, ko so jo začeli reševati. Voda je zalila njive in travnike, s katerih je odnesla mnogo sena. Tudi les je odnašala Ips-nim trgovcem. Med nevihto je strela užgala v vasi Kračali Lun-drov skedenj, ki je pogorel do tal. Pri tako hudem nalivu ni bilo niti mogoče misliti na reševanje in gašenje. Pri Sv. Gregorju je udarila strela v vrh visokega mlaja, ki je stal še od birme. V gozdu nad Sodražico pa je strela ubila apneničarja Ivana Mer-varja, doma iz Kastva pri Sušaku, ki je s tovarišem rojakom pripravljal aapnenico. Omamila je tudi njegovega tovariša, ki pa je počasi prišel k sebi. Pokojni Mervar je bil že prej zaposljen v Sodražici in je bil vesten in priljubljen delavec. Pred nekaj dnevi je bil še zaradi košnje domov, kjer ima posestvo. Na delo se je vrnil s tovarišem v ponedeljek, v torek pa je že prejela njegova rodbina žalostno vest, da nima več hranitelja. Pokojnik zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. To hudo neurje je napravilo vsem občanom veliko škodo bodisi pri senu, na polju ali na cestah. Velika škoda Nad 25.000 dinarjev škode trpi posestnik Martin Voh v Mariboru, ko mu je strela udarila v gospodarsko poslopje in ga zažgala. -o- Smrtna kosa V Ljubnem na Gorenjskem je umrla Josipina Po-gačnikova, žena čevljarskega mojstra stara 65 let. — V Trbovljah je umrl Ivan Novak, upokojeni rudar star 78 let. — V Ljubljani- je umrla Minka Svetlin, ki !je bila 13 let slepa. -o- Kap Ko se je posestnik Janez Erjavec iz ZglavnSce vračal neke nedelje od maše na Polšniku, je pred svojim ske-denjem opazil v travi starejšega človeka. Pogledal je kdo bi mogel biti in ko je prišel do njega, je opazil da je mrtev. Spoznal je v njem 72 letnega jLočarja Alojzija Pilarja iz Bukovce, katerega je zadela kap. V Dravo Z državnega mosta v Mariboru je skočil v Dravo 17 letni Jakob Šibenik s Krče-vine.. Opazila sta to dva moška, ki sta ga potegnjila iz vode in oddala v bolnico. V bolnici je fant izpovedal, da je hotel v smrt ker je božjasten. Jubilej skladatelja V Litiji je pred kratkim slavil 70 letnico rojstva Peter Jereb, skladatelj, organist!, pevovodja in občinski tajnik. Rojen je bil v Kraju pri Cerknem na Goriškem. Jereb je napisal mnogo skladb, cerkvenih in narodnih, mnogo jih ima še v rokopisu katere namerava izdati za svojo 70 letnico. Nagla smrt v tovarni V Ehrlichovi tekstilni tovarni v Mariboru je tkalski mojster Rudolf Aliger, ko je hodil po tovarni med stroji, nenadno omahnil na tla. Prihiteli delavci so ga zanesli na prosto, pa jim je na rokah izdihnil. Zadela ga je možganska kap. •-o- Konjske dirke v Št. Jerneju Kakor vsako leto, so se tudi letos vršile v St. Jerneju konjske dirke, ob veliki udeležbi ljudstva, katerih je mnogo prišlo od daleč, da so opazovali to tradicijonalno kmečko-športno in rejsko prireditev. V vseh točkah, razen v zadnji, ki je bila namenjena jahalnim športnim konjem, so zmagali samo konji domače kmetske reje. V spanju napaden Jurij Foštnerič, 18 letni posestnikov sin iz Gruškov;a v Halozah se je v družbi z drugim fantom vračal proti domu. Ob cesti sta oba legla na travnik in zaspala. Kmalu potem je prišla iz nekega vinotoča gruča fantov, ki je brez vzroka napadla oba speča fanta. Najhujše je bil ! poškodovan Forštnerjč, kate-■ rega so morali odpeljati v j ptujsko bolnico. -o- Strela Iz Štor pri Celju poročajo, da je med nevihto udarila ?trela v kozolec posestnika Valentina Kramarja v Pro-žinski vasi in ga zažgala. Sosedje, ki so prihiteli na pomoč so vendar rešili da ni ogenj zajel še poleg stoječi s slamo kriti hlev. Posestnik, trpi do 50.000 Din škode. -o- Bolezen Malarija se je pojavila na Dravskem polju. Na Prager-skem, (Zlasti v Racah, so se pojavili primeri te bolezni. V Račah je doslej nad 20 primerov. Najbolj je razširjei a med otroci od 3 do 5 mesecev. Siran 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek, 30. julija 1937 MERIKANSKI SLOVENEC Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. {I849 W. Cermak RdL, Chicago X«kie*: CANAL SMI Ca celo leto _ Za pol leta _ 2i četrt leta _ Za Chicago Za celo let* _ Za pol leta _ Za četrt leta _ 4S.00 _ Z50 _ 1.50 _$6.00 _ 3-00 .. 1.75 EDINOST PUBLISHING Addrcaa oi ymUicMitm mfMm 1849 W. Cermak RtL, Chica** Phone: CANAL S544 For one iFor half a year For three Chicago, For one year _ For half a year _$6.0t For three months iOO ITS Dopisi važnaga ] fttvo vsaj dan is pat \ čai do četrtka aredaištvo ne vrača. HTfi m hitro objavo morajo biti dopoalaai na aredni-1 fan-nm. ko izida list—Za zadnjo številko v tednu je _ Ka dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, 4o kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. ___ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post aifioe at {Chicago, Illinois; under the Act of March 3. 1879.___ J. M. Trunk: Gor in dol ampak na vse kaj več, na vse Slovane in odtam na ves svet. J lepo vršila. Zbralo se je bilo na Ves svet bi rad objel. Kadi verjamemo! Ampak ravno trgu pred znano Lipejevo trgo-g. Kerže ga bo objel! To lahko, če gre v kako knjigarno in kupi zemljepisno oblo, ki pa ne sme biti v primeru dosti večja, kakor en čevelj — potem ga bo g. Kerže pa objel! In ko se to zgodi, bo časopisje z velikimi črkami poročalo: Mr. Karzey, a Slovak, have embraced the world. In slava in čast bo tukaj! a ' ^L. iN. . Raznih pojavov v javnosti in v svetu ni treba ravno pretiravati, ampak enako ne ravno prezreti. Zemlja se je vrtela okoli sonca, ko prav noben človek ni tega vedel, ali bi noben ne bil kaj takega veroval. Resnica in zmota nista odvisni od tega, kako se človek napram njima vede, sprejme resnico ali sprejme zmoto. V mestu Louvain je bilo zadnjič zbranih do 25.000 mladih ljudi, ki so na sijajen način manifestirali svojo vero v Kristusa. Iz katoliškega vidika je to mogočen pojav navzgor. Nekoč tako idealna nemška katoliška mladina je skoroda na tleh, tupatam kak sunek, večinoma je že orientirana na Hitlerevo germansko paganstvo. Tu je šlo navzdol in gre navzdol. O ruski mladini je zapisal poročevalec: mladina je povsem ateistična. V Španiji je vse le pri meču, hudo utegne biti, naj zmaga ta ali ona skupina. Pri Slovencih v starem kraju je marsikaj, kar kaže navr^or, dosti pa tudi tega, kar drvi navzdol; akademična mladina, voditeljica prihodnjega rodu v Jugoslaviji, je hudo obrnjena navzdol. Pri nas v Ameriki je tako, da morda res najbolj katoliška cerkev drži javnost še pokon-cu, ampak ni vse zlato pri nas katoličanih, v drugih krogih pa je strahovito vse obrnjeno navzdol, širša amerikan-ska javnost je vsaj v mišljenju ateistična, agnostična, tava brez orientacije, dasi dejanski še nismo popolnoma v ateizmu. Bolj navzdol ko navzgor. , Japonska. Svet jo občuduje in se jo boji. Zadnjič so napravili štatistiko med visokošolci. Do 30.000 jih je. Kaj je prišlo na dan? Le kakih 3.000 dijakov je, ki imajo vero na kako višje bitje, vsi drugi so se izjavili, da so ateisti ali vsaj agnostiki. Polagoma preide to tudi v mase. Kam utegne iti, navzgor ne more, če ne pride do temeljite izpremembe, bo šlo navzdol, najmanj iz našega stališča, oni, ki so na nasprotnem stališču, se bodo morda veselili. Gor in dol gre, za idealiste bolj navzdol, za materia-liste navzgor. Ali ni nekaj na tem, in kaj je na tem? Dosti je na tem. Bog ni, ker gre morda navzgor, izgine pa tudi ne, ako gre navzdol. Gor ali dol gre le pri ljudeh, Bog ostane, če je v resnici, in drvenje navzdor ga ne spod-rine kot resnico, če bi ga pa ne bilo, bi ga ne moglo ustvariti še tako idealno in mogočno strmljenje navzgor, in če bi to objelo ves svet. S človekom gre navzgor ali navzdol, ne z Bogom. Kdor je pri Bogu, ga morda veseli, ako gre navzgor, na sebi pa se mu ni treba žao tukaj dobil pomoč, da reši Toma iz rok Leopardskih ljudi, kateri so na najbrže že vjeli. Ko so na peljali pred Bobola, okroglo zalitega in prešernega črnca, je bil vesel ko ga je zagledal, kajti nekaj dni predno so njega in Toma zajeli Leo-pardski ljudje, se je bil sešel z njim v nekem črnskem naselju bolj proti jugu, zato ga je Walter pozdravil kot starega znanca. •— Kako se je močno pre-varil. "Pozdravljen poveljnik Bobolo." ie rekel Walter, "popotnik išče zavetja in hrane." — "Izgleda, da bomo s teboj imeli še veliko slavje," reče Bobolo, "kajti vedi, da si prišel v vas Leopardskih vojakov! Mi jemo človeško meso!" Walter se je, ko je to slišal silno prestrašil in skoro padel na tla. "Toda," začne Bobolo, "jaz sem tvoj prijatelj in ti lahko pomagam." — l'o teh besedah je Bobolo stopil s svojega nerodnega sedeža in na uho govoril prestrašenemu Waltcrju. "Daj mi svoje zlato in srebro in svoj pas in jaz bom gledal, da se rešiš." Malo čudno je ob teb besedah pogledal Walter črnca. Petek', 30. julija 1037 'AMERIKANSKI SLOVENEC Stran C Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. 7 Zedinjenih Državah C«IfJjof 121 Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. ^^ JWI1CI, ill. t4. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. podpredsednik: Toseph Klepec, 901 Woodruff Rd„ Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 500 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wadsworth ave., Waukegan, 111. POROTNI ODBOR: Anton Strukel, 1101 — 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station, E. Pittsburgh, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Cnicago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $155,757.00. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta. Roja:ki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini! CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA. SLIKA NEMŠKE KEMPE V NEW JERSEY RAZNE ZANIMIVOSTI Slavnostna otvoritev nemške letoviške kempe v Andover, New Jersey, kjer so nemške organizacije kupile 150 akrov zemlje in jo priredile v letoviško ke mpo, kjer bodo učili nemško mladino med počitnicami atletiko in drugih predmetov. Nasprotniki nazije v so to organizacijo obtožili, da širi med ameriškimi Nemci nazijsko propagando. ZGODOVINA IN ZNAČAJ NAJSTAREJŠEGA NARODA EVROPE IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 6, DSD. Waukegan-North Chicago, III. Cenjeno članstvo. Redna mesečna seja našega društva se vrši v nedeljo 1. avgusta, to je prvo nedeljo v mesecu. Vabi se članstvo, da se udeleži te seje v kar največjem številu mogoče. Jako važne točke so na dnevnem redu, katere morajo biti rešene in to zaradi konvencije. Torej še enkrat, pridite na sejo, da se malo razmotriva in da se ve pri čem bomo. — Nasvi-denje v nedeljo 1. avgusta. — Z bratskim pozdravom. Joseph L. Drašler, ta j. RAZMIŠLJANJA P. Bernard, Ambrožič. IV. V zadnjem članku smo se prepričali, da je organizacija katoliške cerkve že sama na sebi velika garancija za odpor katoli-čanstva zoper naskoke modernega brezboštva in političnega Preganjanja. Še vse bolj se pa prepričamo 0 mnogo višji notranji moči ka-toličanstva nad pravoslavjem in Protestantizmom, če se zamislijo v nauke in versko udejstvo-yanje vsake veje današnjega krščanstva posebej. Verski nauk pravoslavne cerkve se v bistvu prav malo razlikuje od katoliškega. Kdor ni do-b*"o poučen o krščanskih resni-Ci*h, se bo moral naravnost truditi, da bo našel one majhne razlike. Kljub temu je v praktičnem P°gledu med obema cerkvama razlika kot pred zgodnjim tračnim jutrom in svetlim pol-dnevom sončnega dne. . Pravoslavna cerkev je v svo- •lem nauku okostenela, otrdela, mma prožnosti, nima življenja. ^toji kakor impozanten kip iz Ravnine, mogočen in lep v svo- }} Vr«ti, toda takoj mu je vide- b da mu manjka krvi, da nima Use. Zato ne more s časom na-Prej. Kar velja o njenih dogmah, o auku, isto velja o njenem vpli-u na krščansko življenje naro-v°-Zmožna je vdahniti ljudem ^ko mero čustvene verske avdušenosti, mnogo duhovnega b^10sa> toda ni zmožna zagra-g0 !•Vseka človeka z vsemi nje-jJ? naravnimi zmožnostmi. Ukor preveč dobi v pravoslav- dob °.Vek0V° Srce' toliko l»'emaI° cerk raZUm' Zato se Pravoslavna nov T težko bori z°Per naskoke sodobnega brezverstva in io bo ? P° pravici «krbi, kako jih 0 Postala. 1 >'°te.stantizem je nastopil pot ornega ekstrema. O kaki molP S0sti seveda Pri nJ'em »e vso n ' Kovora- Prožen je na SPrem°L' VS6 preveč Prožen. Par lefT1 nekaj llaukov vsakih težav v reč niemu ne dela • v dogmah ni bil Še ni- koli prav posebno doma in je vedno manj. V protestantizmu je treba kvečemu to, da nekaj ministrov stopi skupaj in se pomenijo med seboj, če bo Kristus še Bog v njihovih pridigah ali ne bo več. Končno pa še tega ni treba. Vsak minister si lahko naredi svojo vero. Ne rečem, da je tolika prostost v vseh prote-stantovskih "cerkvah", gotovo pa je, da že po temeljnih naukih protestantizma ne moremo pričakovati drugega ko tako različnost in razkrajanje. Kaj naj končno rečemo o nauku katoliškega krščanstva? V sredi, v zlati skledi, so nam včasih govorili. Da, to velja o katoliškem verskem nauku. Daleč je od pravoslavne okostenelosti, še bolj daleč od protestantskega verskega razkrajanja. Rekel bo kdo: Razumem, da je daleč od protestantskega razkrajanja, toda če je po 19 sto letih katoličanstvo še isto kot je bilo hitro po vnebohodu Kristusovem, mora končno hočeš nočeš biti okostenelo, mora biti vedno enako, vedno samemu sebi natanko podobno. Njegov nauk, njegove dogme morajo biti natančno iste ko takrat, njegovo vodstvo duhov se mora vršiti natančno po istih smernicah, ne na levo in ne na desno ne sme zaviti. Če je katoliško krščanstvo prožno in razvoju podvrženo, potem se je gotovo v teku devtnajststo let močno predru-gačilo in ni več isto kot je bilo v začetku. Dobro vem, da mnogi raziskovalci skušajo dokazati, da se je katoliško krščanstvo predruga-čilo v teku časa in današnja katoliška cerkev predstavlja nekaj precej drugačnega kot je predstavljala prva krščanska cerkev. Toda tako in podobno govorjenje so zgolj prazne marnje, odgovoril bom pa nanje v posebnem članku, ki bo sledil v eni prihodnjih številk. V vsako slovensko katoliškr družino slovenski kntoliuki dnevnik "Am. Slovenec!" V sedanji španski državljanski vojski se mnogo govori o Baskih in njihovi domovini, po kateri se bijejo najhujši boji in kjer kri res v potokih teče. Baski so naenkrat stopili v ospredje vsega zanimanja svetovne javnosti, dasi je bil ta narod poprej kaj malo znan. Kdo so Baski? To je narod, ki šteje komaj en milijon duš ter že dolga tisočletja prebiva v svoji domovini v goratih Pirenejih na španski in francoski strani. Štiri petine Baskov prebiva na španski, ena petina pa na francoski strani. O njih ve znanost le to, da so pač zadnji ostanek nekdanjih prvotnih prebivalcev Evrope, preden so prišli v Evropo takozvani In-dogermani. Tudi njihov jezik, ki so si ga znali ohraniti, je prav tako star ter ga imenujejo "eus-kara". Sami se s ponosom nazivljejo najstarejši in prvi narod sveta. Najsi so na Pirenejski polotok silili Rimljani, ali Goti ali Mavri, zoper vse te narode so se Baski srdito branili in se jih v svojih gorah tudi ubranili ter si o-hranili svojo narodnost. Karlu Velikemu se je sicer posrečilo, da jih je premagal, vendar niso klonili, marveč so se junaško u-pirali ter so večkrat napadli frankovske vojske, v katerih je padel marsikak frankovski junak. Ko so se nazadnje morali vendarle ukloniti svojim francoskim in španskim sosedom, so si vkljub temu znali ohraniti svojo narodno samobitnost ter bili nekaka država v državi. Ni jim bilo treba plačevati ne davkov ne carin in tudi v vojake niso bili dolžni hoditi. Na španski strani zlasti so imeli doma veliko samoupravo, kjer so svoje zadeve sami urejevali na svojih zborih pod milim nebom. Te zbore so imenovali "Fueros". Kdor je med njimi živel in je mogel vsaj za 4 rodove nazaj dokazati, da je potomec Baskov, te- ga so imenovali "hidalgo" in je imel vse baskovske pravice. Ker pa Španija te velike baskovske samostojnosti ni marala, so se krvavo uprli. Kadar je bila sila velika, so se začeli izseljevati v čezoceanske dežele. Ko so se v prejšnjem stoletju bili krvavi državljanski boji za španski prestol, je bila v teh karlističnih vojskah njihova dežela večkrat prizorišče krvavih bojev. V teh vojskah preteklega stoletja je bilo njihovo glavno mesto dvakrat oblegano, a nikdar zavzeto. Svoje velike predpravice so Baski na Francoskem po veliki revoluciji izgubili. Pač za to, ker jih je bilo tam mnogo manj. Toda na španski strani so si jih znali ohraniti po večini. Najbolj pa so se držali svojih narod-nij? šeg in navad. Z veliko ljubeznijo so gojili svoje stare narodne plese in godala. Igrali so svojo staro igro z žogo, pri njih ima najstarejša hči pravico prvorojenca. Njihove nagrobne in mrliške pesmi so glasne in strastne. Pri njih je bil še tisti stari običaj živ, da je mož po rojstvu svojega otroka legel v posteljo ter si dal streči, kar je pomenilo, da priznava svoje očetovstvo. Ohranili so svoja čudna vozila iz najstarejših časov, kjer so kolesa narejena takore-koč kar iz celega. Na davno preteklost spominjajo pri njih še dvorožne vile, s katerimi rahljajo zemljo. Moški, in med njimi tudi njihovi duhovniki so hodili v cerkev s sulico. Ob nedeljah in praznikih je bilo pred cerkvenimi vrati polno sulic, katere so zunaj pustili moški verniki, ki v cerkev z orožjem niso hoteli. Njihove hiše so podobne nekoliko našim starim kmečkim hišam, ker imajo okoli in okoli zgornjega nadstropja hodnik. Njigovo družinsko življenje je čisto in prisrčno. Zelo so verni in pobožni, zraven pa veseli. Do svojih prijateljev so odkriti, do PRIZOR IZ MADRIDA Slika kaže prizor po hudem topniškem obstreljevanju mesta Madrida od strani belih, ki pritiskajo zadnje dni z vso silo na Madrid. tujcev pa nezaupni in zviti. To je narod nenavadno pridnih in spretnih ljudi, ki se odlikujejo po železni vztrajnosti. V svojem nastopanju so dostojanstveni. Postave so srednje velike, elegantni, lepo zraščeni, krepki, urni in v boju, pri plesu in plezanju po gorah kar neutrudljivi. Med njimi so celo ženske, ki si služijo svoj kruh s tem, da nosijo tovore. Kot pogumen in drzen narod, ki je prebival sicer v gorah, a zraven morja, so že zgodaj šli po morju po širnem svetu. V srednjem veku so sloveli kot lovci na kite v Biskajskem zalivu. Znali so tako spretno loviti kite in tako uspešno, da so jih začeli zaradi tega zavidati i Angleži i Ho-landci. Tamkaj ob obalah stoji še marsikak svetilnik iz 13. stoletja, ki še spominja na tiste čase baskovskih pomorskih voženj po Atlantskem oceanu. V svojih malih in lahkih ladjicah so pri-drli celo gori do Spitzbergov, do Islandije in Gronlandije. V 16. stoletju so napravili pomorski pohod v Mehiko, in pod Henrikom IV. so se izselili v Kanado, kjer so v 19. stoletju v Monte-videu ustanovili novo deželo Baskov. Narod, ki se je tako odlikoval po svoji odločnosti, je tudi katoliški cerkvi dal odlične može. Sv. Ignacij Lojolski je bil po rodu Bask in po poklicu vojak. Ko je v boju z Navarci oblegal navarsko Pamplono, je bil hudo ranjen v nogo. Več mesecev je ležal in se zdravil, toda noga se je slabo zazdravila. Zato je odločni vojak baskovske odločnosti in neustrašenosti velel, naj mu nogo še enkrat prelomijo, da se bo potem pravilneje zrasla. To so storili seveda brez kakega mamila. Med tisto boleznijo se je vojak Ignacij spokoril in postal ustanovitelj jezuitskega reda, ki je vanj dal tistega duha in odločnosti, ki je lastna njegovemu narodu. Bask je bil tudi kardinal Lavi-gerie, ki je postal misijonar A-frike. Njegovo neukrotljivo odločnost in vztrajnost najbolje označuje njegova izjava: "Večnost je dovolj dolga, da se bomo tam lahko odpočili!" In res ga je njegova apostolska vnema vodila s škofijskega sedeža v Nan-eyju v Franciji v opustošeno Sirijo, v Afriko, v Alžir. Povsod je ustanavljal bolnišnice in sirotišnice. Gradil je cerkvene šole, krščanskim Arabcem je postavljal vasi, ustanovil red belih očetov za spreobračanje Afričanov. Kot apostolski delegat je prepotoval Saharo, kjer je naletel na trgovce s sužnji. Začel je neusmiljeni boj zoper suženjstvo. Ta "veliki Afričan", kakor ga imenuje zgodovina, leži pokopan v starodavni Kartagini. Strašna tragika je, da sedaj ta plemeniti narod, ki tako ljubi svojo domovino in svobodo, tako trpi in krvavi, in to celo razcepljen na dve skupini bojujo-čih se. Dve baskovski provinci sta v taboru belih, dve pa v taboru rdečih. Daj Bog, da bi te žrtve bile zadnje in da bi po teh nesrečnih poskusih narod Baskov bil deležen lepše usode. DEŽNIKI NOSIJO REKORD Družbi za zračni promet "Imperial Airways" in "Air France" sta dali statistično ugotoviti, katere predmete pozabljajo potniki v letalih najčešče. Pozabljajo pač rokavice, knjigei, toi-bice in mnogo drugega, toda prvo mesto zavzemajo slej kakor prej — dežniki. Največ iih pozabljajo potniki, ki priletijo s severa. V Croydonu imajo pač pogostoma deževno vreme, toda kdo misli še na dežnik, ko pristane letalo v najlepšem soncu v Marseil-leu ? PO DVAJSETIH LETIH JE SPREGLEDAL Londonski listi so poročati o senzacionalnem ozdravljenju invalidnega rudarja Georgesa Louisa iz Walesa. Pred dvajsetimi leti je postal mož žrtev rudniške nesreče s treskavimi plini in je oslepel. Kot invalid je živel posihmal svoje bedno življenje v domačem kotičku. Edina njegova uteha je bila pipa. Tako je tudi neko nedeljo kadil kakor po navadi. Nenadoma pa mu je padla pipa iz ust in ko se je sklonil, da bi jo pobral, se mu je zdelo, da vidi svojo nogo. Od silnega veselja, da zopet vidi, je za-vriskal. Zdravniki ne vedo pojasniti tega fenomena. Pravijo pa, da je verjetno, da je invalid z nenadnim pretresom života najbrže razgibal ohromele živce v glavi. Posledica tega je bila, da je spregledal. -o- PSI BERNARDINCI REŠENI Časopisi so poročali, da bo psov bernardincev kmalu konec, ker so postali popadljivi ter so obgrizli na prelazu sv. Bernarda več otrok. Vlada je menihom ukazala, naj zaradi popadljivosti pse pokončajo, ker niso več potrebni za reševanje popotnikov. Sedaj se tam čez ves promet vrši v avtomobilih, sicer pa pod goro vodi že dolgo železnica. Sedaj pa je mednarodna zveza ljubiteljev živali , v Ženevi zbrala 75.000 frankov. Ta denar so nakazali menihom na Sv. Bernardu s prošnjo, naj svojim čudovitim psom zgrade pasje do-movališče, v katerem bodo psi zaprti, če ne bodo v službi kje po zametih. Ker je psov veliko, je za nje res treba posebnega hleva, katerega bodo menihi sedaj najbrže zgradili. OTROK MED MEDVEDI Neki lovci so v bližini Bruse v Anatoliji obstrelili medvedko, ki je obležala v bližini svoje dupline. Ko so se možje približali duplini, je planila iz nje deklica, ki jih je divje napadla. Lovci so odpeljali deklico v Bruso. Tam so se spomnili, da je pred sedmimi ali osmimi leti izginil otrok, ki mu še ni bilo eno leto in ki ga niso našli več. Zdi se, da je deklica, ki so jo odkrili v medvedji jami', istovetna s tem otrokom. Deklica je popolnoma podivjana in ne zna govoriti. Prebila je gotovo ves čas med medvedi. Spravili so jo v neko zavetišče in iščejo njene starše. -o- — Moskva, Rusija. — Blizu vasi Petrovo v Dnepropetrovsk provinciji se je prevrnil izletniški parnik, ki je vozil šolsko mladino po reki Dnjeper. Deset otrok je utonilo, ostale so rešili. -o- Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovencc"! POMAGAJ! DELAJ! ZIDAJ! To je geslo akcije za novi list-mesečnik Še nikdar ni bila potrsba za jačenje in širjenje katoliškega tiska med ljudmi, kakor je v sedanjih časih. Še nikdar niso nasprotniki bruhali iz sebe toliko napadov in udarov proti krščanstvu in njega nazorom, kakor v sedanji dobi. Pro iiverska fronta je aktivna noč in dan in neprestano preži, kje bomo popustili katoličani, da udre v naše vrste in da osvoji ljudska srca in v njih uniči ljubezen do Boga in vsega kar je katoliškega. Zato moramo biti katoličani neprestano na straži. Naš najboljši stražar je naš lastni katoliški tisk, kolikor ga imamo. Potrebujemo pa še močnejši tisk. Obenem pa list, ki naj skuša zbrati in ohraniti našemu narodu v spomin zgodovino slovenskih pijonir-jev v Ameriki in zgodovino slovenskega naroda voboe v tej zemlji. Vse to tvori potrebo, da katoliški Slovenci pokličemo v življenje še en list — mesečnik, kateri naj bo posvečen namenu, ki smo ga zgoraj naVed-li. Iz tega razloga ie razpisana posebna kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika. Ustanovnina je $3.00 in enoletna naročnina pa $2.00. Skupaj $5.00^ K ustanovnini se posebno vabi vsa slovenska katoliška društva, da pristopijo in postanejo člani ustanov-niki novega lista. Vzemite pri vseh katoliških društvih na Vaši prvi seji to stvar na znanje in v pretres. Vabi se tudi vse slovenske družine in vse posameznike, da pristopijo k tej akciji in postanejo usta-novniki in naročniki novega lista. Za prijavo k tej akciji se poslužite kar spoda> navedenega kupona, katerega izpolnite in pošljite na Upravo "Amer. Slovenca." — Storite pa to čimpreje. Kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika se zaključi z DNEM 1 OKTOBRA 1&37. Za slučaj, da se z listom ne prične, dobi vsak, vsak cent, ki ga prispeva v ta namen povrnjen nazaj. Ne odlašajte, ampak še danes izpolnite spodnji kupon in se prijavite kot ustanovnik in naročnik predlaganega novega lista — mesečnika. KUPON------- 1 UPRAVA "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. Cenjeni: — S tem vam pošiljam svoto $............................. s katero se prijavljam kot ustanovnik ali naročnik novega lista — mesečnika, zakar prosim, da mi pošljete tozadevno potrdilo. To pošiljam s tem pridržkom, da ako list ne začne izhajati, da mi to poslano svoto vrnete. Ko list začne izhajati, mi ga pošiljajte na sledeči spodnji naslov: Ime Naslov .........................^.................................... Mesto................................................ Država.. -J r Stran Q 'AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 30. julija 1937 m ROMAN Spisala B. Orczy Prevedel Paulus "Verjamem!" se je smejala Margareta. "Percyjeva francoščina je taka, da bi jo lahko z nožem rezal!" "Gospod," se je z užaljenim poudarkom oglasil mladi Tournay, "bojim se, da me niste razumeli —. Rekel sem, da vam ponujam zadoščenje, ki je edino častno med možmi —. je z "Kaj vraga bi to utegnlo biti neumnim obrazom vprašal Percy. "Meč-!" Percy je šiloma zadušil zehavec, zaspano strmel skozi polodprte trepalnice na mladega človeka pred seboj, vtaknil roke v hlačni žep in zagodel: "E-hm —! Cemu mi bo vaš meč —?" Smeh je dušil navzoče in komaj so se premagovali. Mladi grof pa je trepetal od jeze in razburjenost.. Jecljaje je spravil čez ustnice: "Za dvoboj!" Percy se je bebasto nasmejal in leno povedal: "Dvoboj —? Glej ga, mladega krvoloč-neža —! Ali hočete na vsak način narediti poštenemu človeku luknjo skozi kožo ? — Sicer pa se jaz nikdar ne dvobojujem," je mirno pristavil, sedel na klop in z u-dobnim: "Ah — oh!" stegnil svoje dolge noge od sebe. "Vražje neprijetna reč, takle dvoboj, Tone, kajne?" "Prosm vas, lord Anton, pomirite mladega Tournayja!" je posredovala Margareta. " Fantek bo sicer počil od jeze in —" je pridjala zbadljivo — "bi utegnil mojemu možu kaj hudobnega storiti!" Hudomušno se je nasmejala, kar pa prav nič ni vznemirjalo njenega soproga. "Percy ima danes svoj dober dan", je pravila. "Vse svetnike, kar jih je v pratiki, bo izzival, pa bo ostal miren in hladen kakor ledena sveča — Brezdušno se je smejal Percy soprogi-nemu zbadanju. "Preklicano duhovito, kaj —?" se je prijazno obrnil k mlademu Tournay. "Brihtna, tale moja ženka, eh —? Iznašli bodete to, če ostanete še nekaj časa na Angleškem!" "Gospod Percy ne more drugače, grof Tournay!" je vljudno razlagal lord Anton in pomenljivo položil roko mladeniču na ramo. "Vedite, da je tu pri nas na Angleškem dvoboj prepovedan! Ne bilo bi dobro za vas, če bi začeli svoje življenje v tej gostoljubni deželi s kršenjem postave." Za trenutek se je Tournay obotavljal, nato pa je nalahno skomignil z rameni in dejal prezirljivo: z "Ako je gospod Blakeney zadovoljen, sem seveda tudi jaz. — Vi, moj lord, ste naš dobrotnik, vas bom ubogal. Ako dovolite, bom pa odšel." "E-hm — da, pa odidite! Tamle skozi tista vrata!" je z dolgim zadovoljnim ze-hanjem dejal Percy. "Vražje nasajen poba, tale —! Dvoboj mi napove —! Ha ha ha —! Kar zbal sem se ga —! Kaj misliš, Tone? Bati se ga je bilo, ne — ? Ampak prizor je vreden, da se ga zalije—! He, Jelly, kje pa tičiš?" Dobra volja se je vrnila v družbo. Tudi spoštovani Jellyband se je polagoma pomiril, čeprav mu je še v vseh kosteh tičal strah pred dogodki, ki bi se bili utegnili razviti v njegovi miroljubni hiši. "Vina na mizo, Jelly, kuhanega, močnega vina! Pri takem slabem vremenu bo dobro delo! — In tudi moja duhovita ženica tule mora pomagati!" "Ne bo časa, dragi Percy! Armand mora na krov, sicer bo "Zora" zamudila u-godno plimo za v Francijo!" "Kaj še! Časa dovolj, da se pošten človek napije in da pride na krov ob ugodni plimi!" "Zdi se mi," je spoštljivo pripomnil Jellyband, "da gospod Armand že prihaja z "Zorinim" kapitanom!" "Tem bolje! Nas bo še več, he he —! Kaj misliš, Tone, ali bi, e-hm—, povabili tudi onegale mladiča? Reci mu, naj pride sem! Pili bomo v spravo —!" "Dobre volje ste," je dejala Margareta, "in oprostili mi bodete, če želim prebiti zadnje trenutke pred slovesom sama z bratom!" Niso je zadrževali. Ljubila je brata Armanda. Preživel je par dni pri njej na Angleškem in tisto noč se je vračal nazaj v Pariz. Čutili so, da ni bila razpoložena za veselo pivsko družbo. Tudi Percy je ni silil. Z uslužno vljudnostjo, ki je bila značilna za vsako njegovo kretnjo, jo je spremil k vratom, in globoko se ji je priklonil, ko je odšumela iz sobe in ga ošinila s površnim, rahlo prezirljivim pogledom. In le gospod Andrej, čigar oči so bile zadnji čas posebno občutljive in sprejemljive za skrivne poglede, le on je opazil, kako je za hip — prav kot bi si bil strgal krinko — izginil trapasti izraz iz Percyje-vega lic£ in kako so njegove oči koprneče, polne ljubezni in otožnega brezupa gledale za odhajajočo ženo —. VI. j TAJNOSTI. D i Globoko si je oddahnila Margareta. Sveži žrak ji je dobro del po zakajeni, šumni gostilniški sobi in po razburljivih prizorih, ki jih je doživela. Dež je prenehal in popoldansko solnce je boječe sijalo skozi bežeče oblake. Margareta je stopila par korakov po cesti in pogledala ven na morje. Vitka jadrnica, vsa obložena z razpetimi belimi jadri, pripravljena na odhod, se je zibala v pristanišču. Percyjeva "Zora" je bila. Odnesla bi naj Armanda, njenega brata, preko "Rokava" na Francosko, — v središče krvave revolucije, kjer nihče ni vedel, kako se bo zanj končal dan, in ali ga ne bodo že zvečer odpeljali v ječo in drugi dan postavili pred nagli sod in poslali pod guillotino —. Dva moža sta prihajala po cesti iz pristanišča. Eden je bil star, sivolas, z gosto obraščenim licem, njegova gugajoča se hoja je razodevala pristnega mornarja. Drugi je bil mlad, vitko zrastel, čedno oblečen in gladko obrit, temnih las in plemenitega obraza. "Armand!" je vzkliknila Margareta in srečen smehljaj ji je zasijal na otožnem licu. Trenutek pozneje sta si ležala brat in sestra v naročju. (Dalje prihodnjič) Tudi katoličanom ne bo škodovalo če se držimo gesla: Svoji k svojim! "tiskarna Amerikanski Slovenec" 1849 \V. Cermak Road ticka vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE Kap Med delom, ko je 84 letni upokojeni železničar Andrej Puh iz Maribora izkopaval stare štore na nekem posestvu, ga je zadela kap, da je obležal mrtev na licu mesta. -o- Lavantinski novomašniki Letošnji novomašsiki la-vantinske škofije ki so peli novo mašo so: Viljem Jevni-kar iz Guštanja, Rado Junež iz Kostrivnice, Franc Kranjc iz Luč, Martin Krištan iz Ponikve, Matija Nemec iz Tišine, Anton Orozel iz Št. Uija pri Velenju in Janez Rajner iz Murske Sobote. bi se vodovod oskrboval z da se je hudo poškodoval na glavi in so ga morali odpeljati v bolnico. Nezgoda Z Golega pod Krimom je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 13 letni posestnikov sin Anton Lenič, katerega je krava pohodila in ga močno poškodovala. Jubilej društva Na Lokah pri Zagorju je pevsko društvo "Loški glas" slavilo v nedeljo 4. julija desetletnico svoje ustanovitve. --o- S kolesa je padel Železniški premikač 26 letni Jože Rozman z Jesenic, je tako nesrečno padel s kolesa, Nenavadni zločinci Z Dravskega polja poročajo, da so se tam pojavili neznani lopovi, ki se vtihotap-ljajo v odprte hleve, katerih kmetje zaradi morebitnih požarov ne zaklepajo. Ti tatovi režejo konjem, žrebetom in drugi živini repe in žimo dobro prodajajo. Obiskali so kraje kot Sv. Marku, Pacinje, Dor-nava in tudi Sv. Lovrenc v Slov. goricah, kjer so že 50 do 60 konjem porezali repe in napravili do 6000 Din škode. Orožniki jih vneto zasledujejo. ANGLEŠKI MOLITVENIH in ANGLEŠKE NABOŽNE KNJIGE Molitveniki: "THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike............................15c CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana .................................................................................... 25c "KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje vezan, rudeča obreza .................................................................:.......... SOc "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza... $1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza ..........................................................................$1.50 "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza....................$1.75 "KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50 "KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza ........................................................$2.75 Druge knjige in molitveniki: "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo pri- poročljiva za dekleta, rudeča obreza ................................................$1.50 V fino usnje vezana, zlata obreza........................................................$2.00 "THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in praznike, rudeča obreza ......................................................................... 50c Boljše vezane, zlata obreza ........:.........................................................$1.50 Fino vezane, zlata obreza ......................................................................$1.75 SVETO PISMO V ANGLEŠČINI: "THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950 strani ..........................................................................................................$2.00 "THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan..................................................................................$2.50 Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitvenika ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji po-streči. H naročilom je treba prid jati potrebni znesek, katerega je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Pisano polje J. M. Trunk Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdo vezan v platno-- $1.50 Broširan mehko...........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, HHnois Časniška cenzura. Taka cenzura je mogoča sploh le tam, kjer je še nekaj tiskovne svobode. Kjer velja le volja ene osebe ali neke politične klike, ni nobene cenzure, ker se sploh ne more pisati ničesar, kar bi komunističnemu, nazijskemu ali fašističnemu diktatorju ali diktaturi ne bilo po godu. Cenzura je tam, kjer je vsaj nekaj neke demokracije^ in tako je vsaj zdaj v Jugoslaviji. Marsikaj se toraj tam lahko zapiše, česar se ne more kje drugje, ampak vsega se ne sme zapisati, ker visi nad pisanjem Damoklejev meč — cenzure, časnik izhaja, pa so mesto članka prav neslani oglasi. Tudi cenzur je več vrst, kakor n. pr. vremen. Cenzura v sedanji Jugoslaviji je pod vsako kritiko dočim, je bila pod rajno Avstrijo vsaj nad kritiko, toraj je Jugoslavija malovredna država že radi tako klaverne cenzure. Tako pišejo. Bodimo odkriti Simpatija ali antipatija se ravna po politični veri, in to velja prav posebno pri presojenju kake cenzure. Ker ima v Jugoslaviji nekaj politične moči ta in ta stranka, je vrlo slabo to in to v Jugoslaviji že radi te in te stranke. To je splošna politična bolezen. In cenzura spada pod ministerstvo notranjih zadev, in ta minister je zdaj dr. Korošec, ki je poleg ministerske robe še duhovnik — bogami da mora biti cenzura pod kritiko v očeh onih, ki ne morejo videti dr. Korošca, dasi so mu nekoč vsi vzklikali in ga na ra-meh nosili, ko je prej imel pogum, da je podal majniško deklaracijo, in je potem ta deklaracija prinesla tudi viden sad v obliki nove Jugoslavije. Drugi se tedaj niso upali na dan, zdaj se postavljajo, ker je nevarnost minila. To bi bila ena stran te jugoslovanske in Korošceve cenzure. Druga stran je bolj psiho-logičnega značaja. Korošce-va cenzura je tudi na sebi klaverna in pod ničlo, dočim je bila cenzura v prejšnji Avstriji tudi kot cenzura najmanj boljša. Mogoče, da je bila. Ali se kakovost cenzur presoja res le iz notranje vrednosti, le po bistvu? Dvomim, ko spada kritika cenzure pač tudi v politično območje. Priznam, da stara Avstrija ni bila v vsem slaba. Bila je šest stoletna država, imela dosti izkušenj, uprava DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemii ob sredah. RezidenSni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. je bila na sebi dobra. Jugoslavija je šele od včeraj, dalje je na Balkanu, je brez izkušenj, v povojnih razmerah, hudo balkanska Srbija ima glavno besedo...ni čuda, če bi bila tudi cenzura slaba, najmanj slabša od prejšnje avstrijske cenzure, kakor trdi vsaj Korošcev politični nasprotnik. Bo pa še drug moment. Ko je še bila stara Avstrija, je bilo tam vse precej slabo. Radi slabih avstrijskih gospodarskih razmer smo morali iti s trebuhom za kruhom v Ameriko. Ampak zdaj je Jugoslavija, in že radi tega bi šli, izgleda, prav vsi, če bi mogli, pa ne morejo, in že radi tega je skoroda vse hudo slabo v sedanji Jugoslaviji, najmanj pa je slaba cenzura, dočim je bila v Avstriji cenzura veliko boljša. Stavim pa, da bi bilo vrlo slabo v Jugoslaviji tudi, če bi sploh cenzure ne bilo, pa bi bi le ta dr. Korošec kak minister. Po prelomu ni bilo sladkorja, le neki odurni "zoft" je bil. Pridejo na Koroško Jugoslovani in pride dosti sladkorja. Pa ni dolgo in slišijo se pritožbe, da zdaj ni — zofta, tam v Avstriii pa imajo zoft, dasi tedaj ni bilo sladkorja. Ne vem, kakšna bi utegnila biti sodba o Jugoslaviji, če bi res tam ne bilo cenzure, niti davkov, niti vojaške obveznosti, pa bi le bil na kakem mestu tam ta dr. Korošec. Dalje utegne biti še ena stran pri cenzuri. V stari Avstriji so morda kritizirali to in ono. Ko je bilo le preveč, je prišla cenzura, dobra cenzura baje je prišla. V 'svobodni' Jugoslaviji bi radi nove — svobode vsak rad pisal, kar mu pride pod pero, saj smo osvobojeni, in če se le prikaže pri taki čudni svobodi v pisanju svinčnik cenzorja, je najmanj cenzura v Jugoslaviji zelo slaba. Kritika javnih zadev mora biti mogoča, ako je le količkaj še neke svobode in demokracije, ampak tudi vsebina kritika mora biti malo kritična, stvarna, nikakor pa ne kritika za vsako ceno, ali kritika radi nove svobode. Dr. Maček sam se pritožuje, da ga kritizirajo, ker ni dosti radikalen. Stavim, da bi ga kmalu kritizirali, ko bi res bila Hrvatska svobodna in brez davkov, dokler bo tako tolmačenje svobode, da bi lahko vsak delal, karkoli bi se njemu poljubilo. Ne bo le morda cenzura v Jugoslaviji še precej balkanska, tudi mišljenje je prav gotovo hudo — balkansko. -o- Katoliški Slovenci, podpi* rajte svoj list "Amerikanski Slovenec"! bote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od JOHNA KOCHEVARJA West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 W. 23rd Streel CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177 ROJAK! SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobo"» svojih dragih, ne (»oslabite, da imate na razpolago lastnef?" rojaka. Postavljam in izdelujem vse vi*'1* nagrobne spomenike v vseli naselbinah države Illinois. Cene rnern' delo jamčeno, postrežba solidna- S' priporočam I Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, piSite »9 podpisanega za vsa pojasnila in cene. V Vaio korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street. JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787