Drobiž              
Milijarda. V današnjih časih se mnogo čita o milijardah. Ta država je dolžna toliko milijard, a druga zopet toliko rtd. Milijarda in milijarde, besede, ki se \z-govarjajo, ne da bi imel vsakdo določen pojem, kaj označi s tetn, če reče mili-jarda. Ako rečemo, da je 1000 milijonov 1 milijarda, še nimamo pravega pojma* koliko to pomeni, ali koliko bi utegniio to biti. Da to številko 1000,000.000 (mi-lijarda) nekoliko bolj razumemo, naj slu-ži sledeči primer: Zdravemu človeku udari srce vsako minuto 75krat, torej na uro 4500krat in na dan 108.000krat. 108.000krat 365 (dni) je 40 milijonov. Ker je 1000 milijonov 1 milijarda, udari srce šele v 25 letih 1 milijardokrat. Ena milijarda! Ogromna številka! Človek mo-ra živcti 25 let in. šteti noč in dan od
1 do 1000, od 1000 do 1 milijona ,.. in v 25 letih šele bi naštel 1 milijardo. Kdor ne verjama, naj podzkusi!
15letni deček umrl radi tobaka. V Sunderlandu na Angleškem je nanaglo-ma umrl pred meseci neki petnajstletni deček. Vsa javnost je bila razburjena radi te nepričakovane smrti. Dsčka so raztelesili, in pokazalo se je zastruplje-nje z nikotinom, kcr je deček pokadil preveč cigaret. Kadil je seveda na skriv-nem. Zdaj so pričeli celd akcijo, da bi se praprečilo kajenje tobaka pri nedo-raslih.
Noj namesto konja. Noj, ki bi ga mo-rali pravzaprav imenovati kralja perut-nine, ima silno urne korake. Lov na nje-ga je izredno težak, ker ga niti najhi-trejši arabski konj ne more dohiteti. Ujeti mladiči se pa prav hitro udoma-čijo. V južnih deželah je prav zdaj na-stala posebna moda, da se vozijo okrog z udomačenim nojam. Saj je dovolj mo-čan, da v naglem diru vleče mal vozi-ček z dvema, tremi osebami na njem. Noji so prvikrat nastopili kot vprežna živina na pariški svetovni razstavi, kjer so z njim priredili posebno dirko. V Egiptu, Tunisu in drugih sredozemskih pokrajinah pa prav često srečate na ulici noja, vpreženaga v razkošen koleseljček. Poscbno otroci tamošnjih bogatašev se kaj radi vozarijo s tem dvonožnim oper-ienim konjičkom.
Stavkujoči slon. Slon je na dobrem glasu, da je v zverinjakih in cirkusih napram občinstvu zelo vljuden. Toda včasLh ga primejo posebne muhe, tako da postane nedostopen vsakemu prigo-varjanju in noče vršiti svoje naloge na noben način. V zverinjaku v Londonu so itoali bbiskovalci veliko veselje ž nekim izredno lepim in visokim indijskim slo-nom, na katerega hrbet so plezali otroci in uganjali tam svoje burke. Neki dan je pa indijski slon odklonil poset otrok in od takrat se je" držal čmerno, in na noben način ga ai bilo mogoče spraviti v prejšnjo dobro voljo. Končno je pod-jetnik, ki je vidisl, kako škodo mu pri-naša slonova trmoglavost, pisal v Indijo po nekega znanega krotilca slonov. Ta je prišel, se pričel zelo lepo gibati okoli slona, krmiti ga s posebno hrano in pre-

peval in sviral mu je indijske domorodne pesmi. Slon se je izpreminjal dan za dnevom in kmalu je bil spet izborno raz-položen v veliko veselje malih obisko-valcev, kd so spet plezali po njegovem hrbtu in zbijali tam svoje šale.                    
Koliko je stala svetovna vojna. 0 tem piše »Newyork Herald«: Svetovna vojna je stala 250.000,000.000 dolarjev v sre-bru. Ta vsota ima težo 7,812.000 ton. Za prevoz te teže bi bilo potreba 3906 vla-kov pa 40 vagonov vsak. Ti vlaki bi zavzemali dolžino 1302 milji, to je pot od New Yorka do San-Paulo. Ako bi sj ti dolarji položili drug poleg drugega v eni črti, bi mogli 236krat po ekvatorju objeti zemeljsko kroglo, ako bi se pa po-ložili drug na drugega, bi se stvoril sre-brn stolp v višini 349.560 milj, t. j. dva-inpolkrat toliko, kolikor znaša razdalja med zemljo in luno. Ako bi se pa ti do-larji splavili, bi dobili srebrno reko, dol-go 49.322 milj ali dvakrat več, kot je dolg zemeljski ekvator. Ako bi sz to srebro razdelilo enako med prebivalce celega sveta, ki so živeli avgusta me-seca 1914. leta, torej ob izbruhu sve-tovne vojne, bi dobil vsak, tudi naj-manjši otrok, 170 dolarjev. Za ta denar •— dostavlja list — bi sa bilo dalo go-tovo kaj veliko bolj pametnega narediti, nego je bila svetovna voina.