NO. 52.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, MAY 6. 1918.
LETO XI. — VOL. XI
i parlament razgnan od cesarja
Slovani se iiipirajo avstrijski vladi.
Parlament raZpuščen.
Lonldbn", 4. maja. Avstrijski cesar je razpustil avstrij'ski državni zbor in je začel vladati absolutno. Mladi ce^ar se ni ustrašil ljudske nevolje, ara-(ptaik je podvzel nemudoma vse rake, da 'vlada brez parlamenta.
Se boji revolucije. Vsa poročila se strinjajo v tem, da je cesar razgnal parlament, ker se jei1 v Avstriji »restano širila revolucija. Gospodarska in politična kri-iza je postala tako akutna, da je cesar raje (postavil svojo (krono in prestoli na tehtnico, kot Ua bi še nadalje prenašal punt v notranjosti svojih de-«2?el.	1
Cesar gre na fronto. Medtem ko doma v Aivstriji mpA ljudstvom vre, se poroča iz Rima kot iz Dunaja, da so Avstrijci začeli z ofenzivo napram Italiji. Cesar je odpotoval na fronto,, Uradni avstrijski list "Wiener Zeitung" ipri-občuje sledeč« vzroke, zakaj je cesar razpustil parlament: : Nahajamo se v zadlnjem trenutku odločilne vojne. Noben sovražnik nam ne preti več na vzholdtu, in »vojo pozornost moramo obrniti proti sovražniku na zapiadu. Kljub velikim • ugodnostim, se parlament ni mogel zjediniti z vlado. Radi-tegn. je očividno, da bi nadalj-oio zasedanje parlamenta ško-•dk>valo Avstriji. 'Rad i tega se
parlament razpušča. In kHokler parlament ne bo ponovno skli-can» bo vlada posvetila vse svo je moči ekonomični rešitvi ipoložaja (v Avstriji. Položaj 'živeža je tak, da mora vlada napeti skrajne sile, da prebivalstva vzdrži pri življenju." Avstrija pod nemško oblastjo?
Avstrija se nahaja v najhujših škripcih, odlkar se je pričela vojna. Dr. Seyd'ter, avstrijski ministerski predsednik se je izdavil, «ia avstrijski vla-kiii nikakor ni mogoče več zalagati s hrano Tirolsko in severno Češko. Raditega se Tirolska pridruži Bavarci in severna Nemčija Saksonski. nerada se je avstrijska vlada vdala v to sramoto, kajti odvisnost avstrijskih provinc od nemških dežel in vlade, zna imeti ogromne posledice.
Slovani v opoziciji.
Kakor Hitro <se vrne cesar Kanol s Sjonte, bo ministerski predlsddJnik Seydler odstopil, Čeihi in Polj-aflci so sklenili, da ga nič več ne upoštevajo, in da se ne bodejo pokorili njegovim odredbam.
Rim zanika.
Rim, 5. maja. Uradni list Vatikana "Osservatore Romano" uradno .zainika, da pape-Ižev nuncij v Avstriji ni začel disciplinarne preiskave proti ljubljanskemu tknezoškofu Jegliču. Postavne korake proti škofu je začela avstrijska vlada sama.
$220.000 Liberty posojila podpisanega.
eške zgube so 250.000 mež
l
m , Washington, 5. maja. Anil f^ška vojaška komisija ceni,
fda je zgubila angleška armada Of) 21. marca, odkar se je pri-C čela velika ' nemška ofenziva 1:50000 motž mrtvih«, ranjenih in vnetih.
iNOinTrija naicEalje naznanja, da če Nemci ponovijo ofenzi-t. 1 \ ti ii. bodejo morali zopet An-( gleži vzdrževati najhujše na-; pade, tedaj postane položaj za j Angleže jako nevaren, če ne •dobi angleška armatila čim prej zadostne rezerve.
S tem, da je angleška armada odkrila svoje zgube v nemški ofenzivi, se more še le natančneje sklepati kako ogrom*-ne so nemške zgube, kajti Nemci so bili iskoro en mesec
Ž ofenzivi in se niso ustrašili obenuh žrtev (pri napadih. Nemci napadajo v gostih sku-pihah, ki hitreje napadajo kot jth pa morejo strojne puške podirati. Kako ogromne so nemške zgube, se povzema iz tega, da se nemška vlada Posedaj Se ni drznila c/bjaviti šte-r vilo zgub, niti ne pošilja ranjencev iv Nemčijo iz strahu, da I bi prebivalstva se polotil obup. Visi nemški ranjenci polnijo belgijske bolnišnice.
Washington, 5. maja. Glasom jako natančnih podatkov danes nemška armaidla šest milijonov mož na vseh frontah. Te armade so rpedeljene: Na
• zapadni fronti, 3.000.000 mož, U na Finskem 100.000 mož, na ruski; ukrajinski in balkanski fronti 900.000 vojakov, čete ki so v rezeiVi, 2.000.000 mož. Vse čete, ki jih je imela Nemčija na laški fronti je umaknila na zapaldbo fronto, in raditega zavezniki ne .pričakujejo da bi Avstrijci začeli ofenzivo napram Italiji.
Ukrajina druga Belgija. Washington, 5. maja. Brzojavka iz Švice naznanja, da nameravajo centralne oblasti podvzeti drastične korake napram Ukrajini. Ukrajinski kmetje raje požigajo' in uničujejo vse zaloge živeža in sami
i:	»jr
fitrajdiajo kot ipa da bi prepustili, da 'jih dobijo Nemci v roke. Vsled tega namerava Nemčija in > Avstrija zasesti cefo Ukrajino in priklopi ti Avstriji ter Nemččiji. Strahoviti boji se vršijo po celi Ukrajini med kmeti in nemškimi vojaki.
Nemško časopisje.
San Francisco, 5. maja. Tu-kajšni nemški Mlnevnik "California Demokrat'", ki je shajal od leta 1852, je včeraj naznanil, da dne 12. maja preneha s>hajati. Iz Philade\p)h.ije se pa naznanja, da tamošrvji nemški dnevnnik "Morgen Gazette" ne bo več pisan v nemškem jeziku, ampak v angleškem.
Kaj socijalisti zahtevajo.
Chicago, 5. maja. Včeraj so imeli socialisti idiržave Illinois svojo konvencijo, pri kateri so sprejdli sledeče točke: Neprestana opozicija proti vojni, takojšen odpoklic ameriške armade iz Francije, predseidnik Wilson naj skliče nemudoma delegate raznih narodov, da se dogovorijo glede miru za svo-bokilo in demokracijo. Socialistična konvShcija je tudi zahtevala, da ameriška .vlada nemudoma prizna — ruske bolj-■ševike!
Eksplozija v ječi.
Chicago, 5. maja. V severnem koncu tukajšne county ječe je nasta'la eksplozija, povzročena (po nitroglicerinu. Ko je nastala eksplozija, je skušalo skozi odprtino pobegniti 112 članov I. W. W. ki so tam zaprti in čakajo obravnave radi iveleizdaje. Stražniki so jih potisnili nazaj v ječo«
Preiskava proti graftu.
Washington, /4. maja. Predsedniki Wilson «je zapovedal strogo preiskavo v oddelku za zrakoplove. Za nove zrakoplove ameriške drmade je določenih $1.200.000.000 in v senatu se je javno očitalo, da je graft igral pri tem veliko ulogo. Vršila se bo najstrožja preiskava.
—Po zadnjem sporočilu koliko Liberty bondov so iSlo-ivenci kupili v Clevelandu, se je nabralo še, nekaj sto dolarjev, tako znaša skupna svo-ta približno $220.000.000. Toda nihče naj ne misli, da je to vse, kar so Slovenci podipisali. Organizacija za agitacijo tretjega vojnega »posojila, kljub velikemu f trudu ni bila popolna, kajti Slovenci so imeli pri tem iprvo skušnjo, in marsikaj se je opustilb, kar si je treba zapomniti za drugič, da se gre s tem večjim uspehom na delo. Če bi mpostevali 'vse Slovence, ki iso podpisali Liberty bonde, tedaj lahko' tivWma, da je podpisalo najmanj jjooo Slovencev Liberty bortdie, in da znaša skupna svota gotovo nad $350.000.00, samo kar so jo Slovenci podpisali. Mnogo stotin Slovencev se ni brigalo za to, da bi podpisovali pri Slovencih. nekateri so pa nalašč podpisovali drugje, zoj>et tretjih je bilo sirarn, da bi vedel ♦ves- narod, koliko podpišejo, verfclar znači svota $219.000 ogromen uapeh. Pretečeni četrtek se je vršila v mestu seja zastopnikov vseli narodno-stij, in pri tej seji je sodinik Friebolin, iki načeljuje agitaciji za Liberty posojilo v Clevelandu, se izjavil, da je bil skrajno začuden, ker so Slovenci ipokazali toliko iskrenega navdušenja za to ameriško stvar, in da je prej smatral Slovence vedno za majhen narod*, toda danes jih mora prištevati med največje narod«, kar se tiče njih zavednosti in
dbitimjwjjr. ijg-prer: ita-
roMt ima kredit, in ime "Slovenec" bo v čast in priznanje, kamorkoli bodete šli. Teško je dobiti narodu pošteno, upljiv-no in spoštovano ime, toda z edinostjo in požrtvovalnostjo se da namHti vse. Vlacta se na tem mestu iskreno zahvaljuje Slovencem. Z nakupom Liberty bondov so koristili samim sebi in svojim potomcem.
Ameriška organizacija.
Predsedniki posameznih odborov in člani teh odborov so 'se v nedeljo organizirali v trajno organizacijo na . željo vlade. Naloga te organizacije lbo, delovati med narodom za amerikanizacijo ter stati vladi vselej/ v pomoč, kaidiar jih 'bo potrebovala. Skrajni čas je, da Slovenci Ptopimo v bližjo do-tiko z ameriško vlado. Vse zavedne (Slovence čaka mnogo delana tem polju.
Številne smrti. *
Smrt je vsakdanji gost v slovenski naselbini v Clevelandu. Seka mlado in staro. Pogrebna zavoda A. Grdine in J. Zeleta sta imela nenavadno veliko opraviti tekom meseca aprila. Nakt 60 Slovencev, mladcih in starijh, je umrlo prete-!&eni mesec. Spremenljivo vreme,, ki povzroča mnogo bolezni, ipljuonica, jetika, nesreče v tovarnah, eno se vrsti za drugim in zahteva svoje žrtve. Dobro onim, ki so pri društvih zavarovani. Gorje otrokom, katerim umrje oče brez društva. Ti številni Smrtni slučaji naj boidtejjo vsakomu v opomin, da nihče ne ve ure niti dneva, kdaj bo poklican v večnost. Slovenci, pr?stopajte v društva.
Mrs. Marija Bizjak umrla.
Trideset dnij po Smrti svojega soproga Josipa Bizjaka je po kratki bolezni mirno zasipala v večnost tudi njegova žena, Marija Bizjak, v staro*-'sti 45 let. Ko je umrl ranjki Josip Bizjak, se njegova žena kar ni mogla potolažiti. Tutfi smrt John Sveteta pretekli te-icDen jo je močno potrla. Izjavila se je [pretečeni torek, da ne bo dolgo, dasi ni nihče pri-
PERMIT.
Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Peet Office of Cleveland, Ohio.
By order of the President, A. S. Burleson, Poitoiiiter General
leakoval, Ma se bodejp njene1 besede tako hitro" spolnile. Novica o njeni smrti, ki se je pripetila ob pol peti uri zjutraj v soboto, je iznenadila vse sosede in prijatelje, ker sta mož in žena oba tako hitro odšla v 'večnost in Zapustila družino, imetje in mnogo prijateljev.
Ranjka Marija Bizjifk ni bila dobrega jsd<ravja že mnogo let, vendar je vzdrževala in o-pravljala vsa hišna dela in skrbno stregla svojemu soprogu ves čas njegOVČ f bolezni. Pretečeni 'četrtek se je udele-
m
žila pogreba pokojnega John Sveteta, in je priznala, da se je nekoliko prehlalddla, zvečečr se je ipritožila, da ji je mraz in se slabo počuti, drugi dan. je pa poklicala skupaj može, da uredi vse, kar je ipotrebno preid smrtjo, prišel je .zdravnik, ki ni mogel več pomagaj, prišel je duhoven in jprišla smrt Bila je popolnoma «ti Ar- »adnjega-
ka je bila doma iz Preserja, v
Ameriki j* bivala 25 let. Tu zapušča tri hčere, enega sina in brata. Bila je članica idtr. Marije Mjagdalene, K.S.K.J. Pogreb se vrši v torek zjutraj. V domovini zapušča še mater in brata. Po prestanem zemeljskem trpljenju, naj ji bo večni mir in pokoj! Vsem sorodnikom ranjkega Josipa »n Marije Bizjak izreka uredništvo is«kreno sožalje.
Seja direktorija S.N.D.
Prihodnja seja direktorija S. N. Doma se »vrši v petek, 10. maja, ob 8. uri zvečer v Čitalnišikih (prostorih.
Sestanek kolektorjev.
Dne 14. maja, ob 8, uri zvečečr se vrši v Binkovi dvorani sestanek kolektorjev S. N. D. Na tem sestanku se bodejo razdelile nabiraihre pole, knjižice in pooblastila. Vsi ki so se prijavili za kolektorje, so prošeni da se gotovo uldeleže tega sestanka. Vledežite "se ga vsi, ki.sfe bili na konferenci 31. marca in tudi oni, ki takrat niste prišli.
Računi za plin.
Plačajte svoje račune za plin v na'sem uradu. Zadnji čas ')e ido »sobote, 11. maja do 9. ure zjutraj.
Ukradeni Liberty bondi.
Miss Mildred Kočar je hišna strežnica pri neki dlružini v Cleveland^. Od svojih bor-nifo »prihrankov je kupila Liberty bond, ker je vedela, da je denar pri ameriški vladi najbolj varno spravljen. ToJda najzlobnejši tat, ki je živel, ji je ukradel ta Liberty bond, e-dino premoženje, ki ga je i-mela gospodiččna Kočar. Ko je prišla vest o tej tatvini v časopisje, se je oglasilo toliko idbbrih ljudij, (dla su kupili dva Libetry bonda, in Miss Kočar je danes zadovoljna. Tri mesece ječe.
Ailbert Lynch, 847 E, 107 St. je dobil tri mesece j>e£e, ker je igral karte po gostilnah. Sodnik ga je vprašal, če kaj dela, in odgovoril je, da se izvrstno razume na karte. Ni se mogej več sipomniti, kdaj
je zaldinjič delal, tega je že več let, tewfa za'kaj bi delal, če so mu karte nosile po $100.00 "zaslužka" na teden.
V soboto je dospel v Cleveland John Jadrich bivši pressman v naši tiskarni. Mr. Ja-diridi je pri vojakih že od 15. seipt. lanskega leta in sicer pri inženirjrih. V Cleveland je dospel, ker mu je brzojav prinesel vese'lo novico, soproga mu je povila prvega otroka —: sina. Kateri mladi oče ne bi bil iponosen na to, in tako je tudi Mr. Jadrich. Naše častit ke in želje, da se sinu ne bo treba več boriti proti kajzer-ju, ko odraste; če pa bo treba, tedtaj bo pa gotovo posnemal očeta.
—A. I. Hitchcock, socialistični član šolskega odbora v Clevelandu, je bil od velike zverine porote v Toledo, spoznan kri'vim treh pogreškov proti špijonski postavi, če bo pronajden na scMlniji krivim istih (pogreškov, ted'aj dobi la-lilko kazni $30.000 in 60 let zapora, se jc izjavil zvezini pravnik Wertz. Obtožba proti /HiUhcoku je sledeča: Hitchcock je skušal vmešavati se v vojaške in pomorske sile /jed. držav, drugič, skušal je pomagati sovražniku v tej deželi, skušal je nalhujskati ljudi k ne-(pokornosti, nezvestobi, uporu in puntu proti vojaškim oblastem. Hitchcock pride pred sodnika 13. maja.
—Vsaka oseba, ki je podpisala zadnji mesec Liberty posojilo, je prošena, da ta teclten
varnah podpisali. Oni pa, ki
mislijo (plačevati na bankah« naj plačajo ta teden prvi obrok. Kdor ij/e vzel za $50 Liberty bond, plača takoj $2.50, dne 28. maja plača $10, dne 15. julija plača $17.50 in 15. avgusta plača $20, skuipaj $50. Kdor je vzel za $100 Liberty bond, plača na obroke še enkrat toliko, in sicer prvič $5, ipotem $20, potem $35 in ko-nečno $40.
—Frank Ullian, ki je ubil Frank Kapperja v neki boar-idting hiši n^. E. 67. cesti je bil v soboto obsojen od sodnika Levine za nedoločen rok v ječo. Prepir med obema je nastal, ker je Kapper hotel ukrasti Ui'lianu Liberty bond.
—Cleveland je poMpisal za $55.475.000 Liberty bondlov. To so uradne številke, vendar se pričakuje, da bo ta svota narastla tekom tega tedna še za nekaj milijonov, ker še ni vse ipiresteto.
—M'rs. Ester Johnson je v soboto na Public Squaru prodajala na jako uspešen način Liberty bonde. Vsakdo kdor je( kupili za $100 Liberty bond, je ldbbi> poljub od lepega dle-k let a.'1 -Mnogo moških se je sramovalo na javnem prostoru poljubovati in je prosilo dekle, naj se podlpiše na listek, da je dolžna poljub, nakar ibi se ta dolg ob priliki in v skrivni so-'b.i odplačal Toda pogodba ni veljala. Takoj ali pa nič. Miss Johnson je prodala za $60.000 Liberty bondov eno popoldne.
—V torek zvečer bo zuipan Davis razdelil darila onim o-trOkom, ki so napisali najboljši odgovor na vprašanje: "'Zakaj so moji stariši prišli v A-meriko". 1900 otrok je rešilo to nalogo, in najboljši dobijo lepa darila. Razdelitev d«aril se vrši v torek zvečer v mestni zbornici v City Hall. Otroci 18 narodnosti so zastopani. Slovensko občinstvo je vabljeno, da gre v torek zrvečer v City Hali, da je navzoče pri slovesnosti, ki se vrši ob tej priliki.
■
M
Nemci prisiljeni počivati. Avstrijci v ofenziv|v Italiji
Uspeh zaveznikov.
LoricDon, 5. maja. Nemška ofenziva, ki j!e pričela pozno popoklkie 3. maja, je "bila včeraj popolnoma zadušena. Nem Ški topovi >so na konti 25 milj silovito obstreljevali francosko angleške pozicije, in armada genera-la Armina je bila pri-pravljetiai tpiognati zaveznike popolnoma iz Belgije. Toda Angleži so odgovarjali strel za strelom Nemcem, kr so mahoma prenehali z bombardiranjem, in pričakovani infanterij-ski napak:! se ni izvršil. Nemci potrebujejo več opreme Nemško poveljstvo se je ipre-pričaibi, da trenutek ni ugoden za nove napade. Nemci potrebujejo več topoiv, več moštva, da zopet začnejo L ofenzivo. Nemško časopisje napaldla generala Armina, 'ker ni imel uspeha, in ker je ofenzivo začel, ne idla bi bil prepričan, da bo imel uapeh.
Angleži dobijo ujetnike.
Severno od Bethune so se vršili lokalni iboji, pri katerih so Angleži zajeli 400 Nemcev, dočim so Francozi pri Locre, blizu Ypresa pognali Nemce nazaj in zajeli 50 ujetnikov. Amerikanci v živahnem boju.
Ameriška armada v Franciji 4. maja. V Lorraine sektorju je ameriška infanterijai pretečeni petek prodrla do. tretje nemške obrambene črte. Ko je ameriška infanterija dospela do te točke, so Nemci že izpraznili strelne jarke. _ ijie popolnoma uničila nemške utrdbe, in pijonir-ji so podrli mostove in (podzemeljske dohode.
Amerikanci imajo ujetnike.
Amerikartci so dobili prve nemške ujetnike na 'veliki fronti. Ameriške pajtrole so našle vecija oddelek nemških stroj-pušk. in Amerikanci so »prišli tako nenadoma nad Nemce, tiia slednji niti časa niso imeli bežati. 7 strojnih pušk in 32 Nemcev je bilo ujetih.
Avstrijci in Bulgari.
Kodlanj, 5. maja. Avstrijska cesarska rodbina se hooe tesneje zvezaiti z bailgarsko kraljevo rodbino. Glaisom poročil v nemških listih set kmalu naznani zaroka princa Borisa, bul- • garskega prestolonaslednika z avstrijsko nad<: tvodinjo Ga-brielo, četrto r^-^o nadvojvode Fridrika. Nadalje se naznanjal zaroka nadvoj|vx)tle Karla Albrechta, sina naitlvoj- ^ vode Karla Štefana s prince-izinjo Nadejo, najstarejšo hčer- , J jo bulgarsikega kralja FeTdi- f nanda.
Liberty bondi.
Washington, 4. maja. prad-no se poroča, da znaša svota podpisanih Liberty bondov preko $4.000.000.000, to je za en tisoč milijonov ^tolarjev več kot je (pa vlada pričakovala, dla ljudje podpišejo. Toda ttvo-ta še ni zaključena in uradniki pričakujejo še veliko več. 12 milijonov ljudi j je podpisalo Liberty bonde.
Pariz, 5. maja. Iz fronte je dospela novica, da so franco^) i ski topničarji uničili veliki nem ški top, ki je streljal na Pariz i:i razdalje 72 milj. Francoski zrakoplovci so fotografirali top v trenutku, ko je bil razstre-Ijen. To je že tretji veliki nemški top, katerega so Francozje uničili.

..UNGEH
g>r three year! America has ught starvation in Belgium
Will you BstUn-yvkaml
meat — n '----■ —' -
that w\
meat ~ fat* and sugar ww may still sand ' in shipload!?
a«ifa» •«•*•« >••• »airawnMiitt
Sporazum med Jugoslovairi in Italijani
gfclH:,-j,; ! . —
Poročali smo nejdbvno, da je italijanska Vlada poslala svoje posebne zastopnike v London, da se dogovorijo z Jugoslovanskim Odlborom glede mej bodoče Jugosla/vije. Pov-darjali smo, da je laška vlada sprevidela veliko napako, v katero se je dala zapeljati, po svojem imperializmu. Lašika vtoKta je sprevidela, da bi si nakopala najhujjše sovraižnike v Jugoslovanih, £e ne odneha oidi svojih krivičnih zahtev. Raditega se je naredil dogovor med laško vlado in Jugoslovanskim odborom, ki repre-zentira pred zavezniki Slovence, Hrvate in Srbe, da dobijo Jugoslovani vse zemlj-e, ki so jugoslovanske. O tem sporazumu metd Italijo in Jugoslovanskim Odborom se še sipo-rofa:
Dopisnik pariškega "Journal des. Debats" poroča iz Švice, kako slovansko Časopisje v Avstriji, posebno pa češko in jugoslovansko bilježi z očitnim in živim izakfcfvoljst-vom glasove o sporazumu med Jugoslovanskim Oldiborom in Italijani. Večina slovanskih listov v Avstriji piše večje Članke in komentarje o tem sporazumu, toda avstrijska cenzura te članke tako šiba, da mnogokrat od vsega ne ostane dru-zega kot naslov in nekaj vrstic. Iz tega se vidi, kako sil-
(Zagrebški list "Hrvatska Državla" sporoča v svoji številki ž-dne 15, aprila o sestanku Orlamda z dr. Trumbiloem v LondOnu. 1K0 komentira o-menjeni časopis o tem sestanku ter govoru dr. Orlartdla, laškega ministerskega "predsednika, piše da je ta govor jasen dokaz, da se je Itajija popolnoma snremenila v svoji ipolitjki napra3i*jf Jugoslovanskemu vprašanju. Potem sledi cela kolona berila, katerega je državni ,pravnik zaplenil, in konečno pristavlja pisatelj čfenka, da je sprememba italijanske vlade napram Jugo-sflovanom ,jako (karakteristična in za Jugoslovane največjega pomena... To je trebi povdarjati vsem amerišl Slovencem, namreč dla slovansko in hrvaško časopisje v sta>-ri ribmovini je' £e poučeno o Jugoslovanskem Odboru in sporazumu z Italijo. Poleg^ tega, kakor trdi francosko časopisje, je laško-jugoslovanski sporazum vzrok, da Avstrija ne začne- ofenzive napram Italijanom. Slovenski in hrvatski vojaki so bili edini, ki so se borili proti Italijanom. Danes pa, ko še je med slovenski in hrvatski narod razneslo prepričanje, da Italija ne zahteva s*ltc*veni?kih dežel niti hrvatskih, je tudi navdušenj«1 Slovencev in Hrvatov za Avstrijo prenehalo. Avstrija

no se avstrijska vlada boji sporazuma med Jugoslovani inSflanes nikogar več\ na !k Italijani '	j ga bi se zanesla.
v
tL.;
iičkirt'
Škliii; -ii,:-.: k .
>1	*
': <s&i <-«v. - • ■'.<. jr.. t . m a
■ "iT! ■
.001
ODT. rmmacroH 1»
LOUIS J. PIRC. BdUor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
30000 Slovenia* in the City of Cleveland and dsewkre. AifHfoiag rates on request. American in spirit Foreign in language%nly
• Rkhnd as second-doss matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, OM$ Wider the Act qffiarch 3rd, J879 *
No. 52. Monday, May 6 1918.
----
Resolucije sprejete na konvenciji S. N. Z.
Izjava ameriških Slovencev.
Slovenska Narodna Zveza na svoji prvi konvenciji dne 16. atprila 1918. v Clevelandu, O., svečano izjavlja:
1.	Da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod.
2.	Da mi Slovenci osamljeni ne moremo eksistirati in vidimo rešitev nasepa naroda samo v političnem združenju s Hrvati in Srbi v svojo samostojno in neodvisno idfžavo.
3.	iDa morajo biti vsi trije deli jugoslovanskega naroda popolnoma enaikopravni in da mora l>,ti ta enakost zagaran-tirana v osnovnih ali temeljnih državnih zakonih,
4.	Da stojimo krepko na stališču principov našega predsednika Wilsona, po katerih ima vsak narod elementarno pravico, določati si sam svojo usodo in obliko svoje države.
Vsled tega Slovenska Narodna Zveza kot ameriška organizacija izjavlja:
Da ima jugoslovanski narod v domovini neovrženo pravico, da si uredi svoje politično in državno življenje v svojem ustavotvornem zboru, ki mora biti izraz prave ljudske volje in mora imeti najvišjo suvereno oblast.
Vendar pa Slovenska Narodna Zveza v Ameriki, globoko prepričana, da je edino popolna demokracija za zadrav ekonomski, kulturni in državni razvoj vsaikega naroda, predvsem pa jugoslovanskega naroda absolutno -potrebna, smatra umestno izjaviti, da mora bodoča ustaiva našega naroda temeljiti na sledečih mddiemih idemoHratrčnih osnovah:
X. Popolna svoboda govora in tiska.
2.	Popolna versika in politična svoboda.
3.	Popolna svoboda pouka.
v 4. Popolna svoboda .združevanja in zborovanja.
Izjavljajo, da hočejo vse žrtvovati, da se doseže največji
cilj, katerega je naš narodi imel v celi mukotrpni zgodovini,
državna neodvisnost in svoboWa v Jugoslaviji. Ponujajo vse svoje silie in vsa sredstva, ki so na razpolago, Jugoslovanskemu Odboru, uiponomočenemu predstavitdju osmih milijonov
avstrijskih Jugoslovanov.
^Smatrajo za grobokope naše 'bodočnosti vse one sloven ske Amerikance, ki ne sodelujejo na velikem delu našega o-pvobojenja in zjedinjenja. Trdna, mogočna organizacija Slo vencev v Ameriki, ki bo v bratski slogi delovala s Hrvati in Srbi v interesu ameriških Slovencev in v svrho izvojevanja naše neodvisnosti, je neobhodno potrebna, Iker drugače bi se morali Slovenci sramovati svojega slovenskega amena.
Izrekajo svoje največje občudovanje na junaštvu in pogumu voditeljev Slovencev, ki so na čelu jugoslovanskega po-kreta v starem kraju.
Konstatirajo, da je delež; 'katerega so ameriški Slovenci dosedaj doprinesli za naše osvobojenje, povsem neznaten in nikakem razmerju z. dejansko silo ameriškega Slovenca. Vidijo v srbski kmetski demokraciji svoj vzor in mislijo, da združeno z njo v eni državi bo lahko delati za dos>ego pra-\ e socijalne in ekonomske pravičnosti.
Konstatirajo, da nas vera ne loči, in prepričani *o, da bosta v Jugoslaviji pravoslavni pop in katoliški duihovnik živela v bratski ljubezni in slogi.
Izražajo svoje največje spoštovanje srbski značajnosti in občudujejo brezštevilne žrtve, ki so padle za Jugoslavijo in za vesoljno demokracijo.
Pozdravljajo epohal'no delo '7utgosl°vanske&a Odbora: sporazum z Italijani, ki je prvi in glavni čin razbitja Avstrije.
Izrekajo članom Jugoslovanskega Odbora v Lonldonu in članom Jugoslovanskega Narodnega Sveta v Washingtonu, D. C. svoje popolno zaupanje ter smatrajo njih delo za pravo osnovo naše bodoče državne neodvisnosti in svobode. \
Dalj« prihodnjič.
Avstrijske Grozovitosti v Srbiji.
.......JmrP

nvna pravica obeh spolov za vse politične in samou pravne zastope.
6.	Najširša avtonomija samoupravnega življenja.
7.	Narodni referendum "in incijativa.
8.	Odgovornost vseh javnih uradnikov narodu samemu.
9.	Popolna enakopravnost vach državljanov pred zakonom.
10.	Odprava plemstva in vseh srednjeveških fevdalnih iprotidemokratekih predpravic.
11.	Podržavljenje vseh velikih posestev, ki so v rokah nemških in madžarskih, magnatorv.
12.	Rešitev agrarnega vprašanja kot nafjvažnejšega vprašanja poljedelskega naroda Slovencev, Hrvatov in Sr-'bov v smislu socijalne pravičnosti.
BOLGARI.
Ker je 'bolgarski narod danes eksponent prusovstva na Balkanu in ker hrepeni po hegemoniji na Balkanu in z ozi-rom na dejstvo, !da naš narod v starem kraju zahteva združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo, ni umestno, aa hočemo po sili najti sodelovanje z Bolgari proti njih lastni vollji, ker bi to nasprotovalo principom, izraženim po predsedniku Wilsonu.
SPLOSNA RESOLUCIJA.
Konvecija S. N. Z. smatra za svojo sveto idolžnost, da v teh velikih časih, v katerih se odločuje usoda vesoljne demokracije, Jugoslovanstva, kakor tudi ona njega slovenske veje, javno in pr^d celim svetom izjavlja, prepričana iz dna svoje duše:
da so Avstro-Ogrska in Habsburžani glavni krivci, ki so zakrivili, da so Slovenci propadali, izgubivši svojo neodvisnost v političnem suženjstvu in socialni bedi. Po volji Habs-buržanov je bila kolonizirana in german'zirana v prošlosti polovica staroslbvensikega ozemlja, oni so hoteli streti slovenski narodni čut in so napovedali vojno Srbiji, da bi slovenske oežele postale pašalik prusovstva.
Tisočletni zločini Habsburžnov dajejo Slovencem pravico proklarnirati, da ni več vezi udanosti in zvestobe med njimi in dinastičnini cesarstvom. Prosti hlapčevskih spon prošlosti je njihova bodočnost v državnem edinstvu s Hrvati in Srbi.
Smatrajo Avstro-Ogrsko za največjo izkoriščevalca in sovražnika Slovencev. Slovenstvo je uničeno, ako ostane to cesarstvo ohranjeno, po sedanji vojni. Zahtevajo razbitje Avstrije kot predpogoj boljše bodočnosti Slovencev, »kakor tuli kot edini predpogoj stalnega svetovnega miru t;r demokratske 1'ige narodov.
Vidijo v državnem edinstvu s Hrvati in Srbi edino rešitev svoje eksistence. Ako 'bi hoteli snovati svojo slovensko državo, bi ]>ostala ta, žoga v rokah sosednih velevlasti.
Zahtevajo, sledeči v tem jugoslovanskim državnim poslancem in njihovim osnovnim mislim, izraženim v manifestu, (predložen po dr. Korošcu na brest-litovslki konferenci, kakor tudi jugoslovanskim socijalistom v stMem kraju ter načelom, izraženim v Krfski deklaraciji, da stjysi .Slovenci, Hrvati in Srbi zediuimo v eni narodni in strog* demokratski državi, kateri ho prava osnova samoodločevanje naroda samega.
Izjavljamo, da morajo veliko vprašanje bodoče^Iržavne ureditve Slovenci, Hrvati in Srbi rešiti v eni in isti ustavodajni skupščini.
Smatrajo, za neobhodno potrebno, da se opozarja ame-. riška javnost na strašna, nepopisnd .grozodejstva, napravljena po volji Habhburžanov v Srbiji in v vseh drugih jugoslovan-tkih deželah. Srbi, Hrvati in Slovenci, vsi stanovi, vključivši katoliške duhovnike, so Mi žrtve tega tiranskega nečloveškega režima.
Opozarjajo ameriško javnost, da je ves naš narod v starem kraju proti avstrijskim avtonomijam, da nima nikake vere v obljube Habsburžanov in ida vidi svoje rešenje samo v >polni neodvisnosti.
Izjavljajo, da so ameriški Slovenci pripravljeni žrtvovati svoje življenje in "premoženje v svrho, da Zjedihjene države
v .	'
t.r
(Prestavljeno iz "Schau-
buehne", 4. jan. 1917. Ta list je tiskal omenjenega dne sle-riteči članek pod podpiisom Oscar Maurus Fontana, znanega nemškega pisatelja in nemškega rezervnega (častnika, ki je spremljal nemško armado pri njenem pohodu v Srbijo. Ta članek ne (potrebuje nobenega komentarja.)
'"Na vojnem polju se pro-miglniinr vojaške obsodbe jako sumaricno. Fri vojaških obravnavah ni nobene predpreiskar v ,eniti zagovornik niti toži-telj nista navzoča. Jetniki morajo sami zreti sodnikom v obraz, >$ami morajo čakati razglasitve obsodbe, ki more biti le smrt ali življenje. Nobenega zapora ne dobite od vojne sodnije, ne uklene vas v verige, obsodba .se progfasi na prostem, in sodnik je navadkio častnik, ki zapoveduje regimentu. Kroglja ga lahko tekom ene ure spremeni v zmes kosti in mesa, raditega se sodnik v tem oddaljenem 'kotu sveta prav nič ne zmeni za u-sOdio obtožienca. Nihče ne govori niti proti njemu, niti z^ njega. V dveh minutah je obtoženec pozabljen, in mogoče je še vedno živ in se smeje v svet, ali pa leži na tleh z otrp-nelimi udi. Poteptajo ga in pohodijo kakor škodlljiv mrčes. Njegovo trpljenje ne traja dolgo, njegova usoda ne zanima nikogar. Njegova mati, njegovi otroci, njegov oče, njegovi bratje, njegova kmetija, vse to je minulo, predno ima kdo čas misliti, iše predno se obsojenec zaveda sivoje usode.
"Nekega jutra sem videl mladega kmečkega fanta. Neki stotnik ga je rahlo pehal pred seboj^kot bi se šel z njim pogajat /a kopo sena. Pri tem prizoru pa sem opazil nekaj, kar me je presunilp. V njegovem očesu sem zazrl pogled, kalkoršnjega nisem še niktfiar prej videl, in da sem se nehote vprašal: ''Kaj pomeni vse to?" Stotnik in mladi kmečki fant sta zginila. Nekaj sekund pozneje sem zaslišal streljanje pušk. Takoj sem začel poizvedovati in odgovorili so mi 'da so ustrelili nekega mladega ustaša, katerega so ujeli Nemci pri napadu na vas. Bil je tO oni mladi fant, katerega sem videl par trenutkov prej, in sedhj sem razumel "pogled v njegovem očesu; bral sem smrt -v tem pogledu.
''Nekaj dni pozneje smo na nekem pohodu prišli do hiše, ki je gorela. To je bil signal. Srapneli so pričeli se vsipati na nas. Vojaki so pogasili o-genj ter pripeljali s seboj tri ženske- in nekega starega mo ža, katere so dobili blizu ognja. Obdolžili so jih, *da so zažgali hišo. Odgovorili so: Mi nismo zažgali. Naša lastna hiša je pogorela, ljudje so jo
i i
_________
nam zažgali." Nemški stotnik jih je na to vprašal: "Koliko srbskih vojakov je korakalo tu mimo?" In ženske so odgovorile : "Ničesar ne vemo." Nemški stotnik: "Ustrelite jih!"
Stotnija se je ustavila.3 Brez sape smo gledali v to dramo. Talko mladi smo še v tej vojni. Nihče' ne pove tem ženskam v njih materinem jeziku, da bodejo ustreljene. Toda razumele, kaj se godi okoli njih, povesile so svoj pogled kakor živali, ki pričakujejo usodepol-nega udarca. One ne protestirajo. Trenutna mrzlica jih strese po telesu. Kar vrjeti ne morejo, razumeti ne morejo, na desno in levo se ozirajo in pričakujejo odrešenja kot po kakem čudežu* Polagoma in utrujeno korakajo. Predno so bile obsojene, so nemo zrle v naše oči, mu t as ta prošnja brez solza, tako presunljiva, da smo bili mi prisiljeni povesti pogledi Potem smo pa začuli pokanje pušk.
"Pol pre pozneje pripeljejo vojaki, ki so se vračali z nekega pozvedovanja, starega kmeta in njegovega sina, starega do 17 let. Obtožena sta, da gledata na orožje. Oba odvrneta s ponosnim "Nisva T In tajila sta neprestano. Potem jima je stavljeno vprašanje: "Kaj vam je znano o Sr-bij!i<? Koliko jih je korakalo tu mimo?" In oba odlvrneta: "Ničesar nama ni znano, videla nisva nikogar." In major za-pove: "Ustrelite ju!" " "Oče, ki je stal s sklonjeno glavo, začuje obsodbo in njegov pogled se obrne proti sinu, ki stoji na njegovi levici. Sin se ravno tako ozre v očeta, njiju pogleda se srečata, slovo jemljeta eden odi dru-zega. Solza se zasvet? v ,pim-čici očetovega očesa, ki se veča in veča, dokler ne zalije vsega očsa. Pogled sina pa je bil bolj energičen. ' Jaz ne morem umreti," je dejal, "saj sem šele sedemnajst let star. Petdeset let moram še živeti, pobegnil l>om, da pobegnil bom!" Oče moli, prosi in ja-dikuje in zopet ozre v sina. "Ustrelite ju!"
"Kdo naj poveljuje* vojakom? Kdo bo streljal? Dolg molk nastane. Potem se pa nekdo spomni nekega prostovoljk ca, ki se je izjavil, da bi rad postreljal vse izdajalce. Poznal sem ga dobrb. Svoje žepe ima napoljnene z ljubavnimi pismi, katera čita svojim tovarišem. Drugi sveženj teh pi-smov ima v teJečnjaku. On se napoti z dvema vojakoma, da spolne svojo nalogo. Sin koraka kot v poletu, oče pa zaostaja. KmaTu so na koruznem polju. (Čakali smo strelov. Vraga, koliko časa to traja! Neki mehkočutni poročnik, ki žaluje za svojo materjo, je ne-r
r
■ j
in
vedno mi je pred očmi sanjajoč pogled očeta. Pozneje sem zvedel, <l\a je skušal sin pobegniti. Toda straža ga je dobila in zopet se je podal. Stari mož ni mogel starti na nogah. Ustrelili so ga ležečega.
"Neflcaj mesecev kasneje sta bila pripeljana v tabor dva u-jetnika, obtožena ali na sumu, da sta ustaša. Oba sta bila starca. Eden je rezervni vojak. Sicer je oblečen v kmečko obleko, toda njegova vojaška kapa, čuidne prikazne in nasilne barve dofkazuje, da je vojak. Mogoče, 'da je tudii on pred eno uro streljal na nas. Toda on je vojak, ivojni ujetnik. Njegove brezizrazne oči gledajo nas po vrsti, srečne »n zadovoljne. On je rešen. Toda drugi ujetnik je najbrž bri-gant. On jadikuje, prisega in maje iz glavo, prepira se, prosi kot bi imel kaj prodati.
"Skoro bi mu zaklical, da .se mu <gre za glavo. Postal je zmešan v svojem poročilu, vedno Ibolj trdoglav, razidražil je vsakogar in konečno je obsojen, da se ga obesi. V divji jezi stoji pred nami, <brez suknje, stiskajoč se v odejo, simbol življenja v tej dežefli, ker v teh -gorah mora človek zmrz niti če nima tople odeje. Pred nami stoji in posluša jeke besed, katerih ne razume, bere ivjih pomen na ustnicah, v o-čeh in na rokah onih, ki mu narekujejo kazen. Mrzlica ga strese, polt ga oblije, in z gesto skrajne nestrpnosti vrže, ne spusti svojo Odejo na tla, kot bi mu hipoma postala nadležna. Ganljivo je videti kako življenje sprejema smrt. To je njegov smrtni boj, odeja ki leži na skali pred njim, ga ne bo nikdar več pokrivala.
"Kje je narednik? Tu prihaja. Narednik je Dunajčan,* po poikJicu brivec ženskih las. On ima že sikušnje pri obešanju oseb. Njemu se izroči obsodba, da jo izvrši. Srb mu. o-brne hrbet in koraka pred narednikom, ki mu bo vzel življenje. Resolutno koraika Srb in poje melanholično slovansko pesem. Poje si svojo lastno mrtvaško pesem. Ponosneje koraka, pokončneje se drži.
"Kakih dvesto korakov od nas je sedaj, /blizu drevesa, toda še vedno poje. Vsi ga gledajo. Kar se tiče mene, sem obrnil glavo proč. Mislim, da oj človek! oj človekf Spomnil sem se, kolikokrat nam je narednilk pravil o ženskajh, katerih lase je uravnaval, kaj nam je pripovedoval) o njih perilu, srajcah, o kodrih, i.t.d. videl sem njegove roke v teh svilnatih finih žensfkfh laseh, in iste roke segajo sedaj okoli moškega vratu. Končano je. Naša kolona na'dlaljuje s korakanjem. Ozrem se proti drevesu. Srb, ko je 'bil naslanjen na drevo, se drži otrplo, toda pokončno, noge se mu skoro dotikajo odeje, ki leži spodaj na kamenju, še vedno je go-i*ak, toda zgubljen, brez namena, brez koristi............
Zahvala.
(Spodaj podpirani se najis-kreneje zahvaljujem društvu Mir, "št. 10. SDZ in Slovenski Dcvrodiebii Z.vezi za točno izplačilo smrtnine po moji ne-ipozabni soprogi Ivani Radela. Zahvaljujem s<* tudi družini J. Fttrlan, ker je skrbela ves ta čas za mojo hčerko in družini Fr. Kovačič, ki ima sedaj o-troka v oskrbi. Zahvaljujem se t tuli pogre'. niku g. A. Grdina, ki je talko poceni računal po-greb in še precej odpustil od faouna. Iskrena hvala vsem. Andrej Radela, 3555 E. 82 St.
(54)
Soba se odda v najem zai ali dva fanta, brez hrane. Vprašajte na 1044	St. (54)
Naprodaj je didb.ro i dota gro cerija in mesarija <v Nottingham«. Vzrok prodaje so družinske razmere. Na zahtevo se tudi pokaže koliko se proda na mesec. Več se pozve v ured^ nistvu tega lista.	(54)
♦ M ♦ ▼ *
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK
6127 ST. CLAIR AVE.
KNAU$OVO POSLOPJE NAD GRDINOVO TRGOVINO Najboljše zobozJravniško delo po nizkih cenah.
Uradne ure :Od8:3o zjutraj do 8:30 zvečer.
Kdor ne more ot> tem času priti, naj se "dogovori za njemu ugoden čas. Or. Župnik je priporočan od" tiso-čev zadovoljnih oseb, ki so 9e pri njem zdravile.
Sprejemam Liberty bOnde v plačilo zdravniških računo
DR. L. E. SIEGELSTEIN,
Ball PImm	Cay. Phona
Main 1306	C.ntr.l 2481 R
KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI |
URADNE UREi i Od 9. sjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. zvečer. r	Ob nedeljah od 10 do 12
303 Permanent Bid«. 746 Euclid Ave. near East 9th St.
1
HliniriMr»1TT»ITITTtH»T>TtT»tTmf»**«T1tlir
£ight Cylinder
Automobil najfinejšega izdelka, krasno delo in čudovite trpežnosti. Dajte da Tam avtomobil razka-žemo, prepričali »e bode te, da je beljii kot vsak drugi 8 cilindrov avtomobil.
KING CLEVELAND CO.
1924 EUCLID AVE.
, Vpralajte za
Cur. Central 2410 R ffc^	Q. ^^ Bell Proepoct 3020

ČUDOVITA PONUDBA.
1 Doctor Oovdrfck, «lavni X-Ray Apecljallat nudi avoje tkutaje vsaki bolni osebi, da je bbko vaikdo &ttleten te čudovite ponudbe, Jodor te je bres uspeha cdravl) pri drufib sdravuikUi ki troM denar.
Moja preiskava i
Moja ekrbna preiskava vsakega bolnika, ki pride k meni je ena i>-med posledic i uspeha. Moje metode bo različne od drugih. Imam najnovejše In najboljše aparate ln električne stroje. Zdravim vsakega bol* nika direktno na Isti bolezni, na k*, terl trpi. če po preiskavi pronaj« dem, da vas lahko ozdravim vam z veseljem povem, če pa pronajdem da ne morem, vam to odkrltosrčno\ povem.
Moja prestava zdruZena i X žarki •n floureekopom mnogokrat odkrije va£ pravi položaj lin bolezen.
Posebno naznanilo.
Jaz Selim, da mi zaupate. Jaz ž« n. da pridete ki mj razložite svojo bolezen v vatiem jeziku. Pomnite, nisem navaden zdmvniik, ampak špecljalist z mnoglimi leti skušnje, da zdravim bolezni, kakor Je vaša tn katere so drugi nehali zdraviti Dalj časa ste bili bolni, bolj je zapletena vii&a bolezen, tem večje zanimanje imam. Jaz naredim rad kar drugI skušajo narediti in ne morejo narediti. Ne zgubljajte dela. Vse zdravljenje je prijetno in vam ne povzrofta bolečin. Imam številne čudovite »troje za zdravljenje vsake bolesnl. Kadar se oglasite pri nas, »te sprejeti z idejo, da bodete ozdravljeni v najkrajšem času. Moja popolna preiskava % X-Ray vam pove o vašem položaju. Ce so drugi ugibali, pridite k meni. Go-tovo pridete pozneje, zakaj ne bi prlSlt sedaj.' Ne računamo za nasvet in preiskavo, če se zdravite.
2047 E. 9th Si. 4. nadat
DOCTOR COWDRJCK Med Euclid
ipacijeliit, CLEVELAND, O.	»« PrO»p«Cl
Uradne ura: 9. zjutraj do 8. «». Ob nadaljah od 10 do 1.
wmmmmmmmm
MmMmmmMmm.
PRINCETON
1381
Bell Rosedak 1881
AMBULANCA.
Za vsaki slučaj artreče alt bolezni, če potrebujete ambulanco ali holniiki voz, pokličite katerikoli telefon viak čas, po noči ali po dnevu. Mi vedno čujetno in odgovarjamo telefon, ker zvoni v hiši obenem Ako vara operator reče, da »e ne oglasimo, ne vrjemite, zahtevajte super viaorja, in dobite odgovor od aas takoj.
ANTON GRDINA
6127 St. Clair Ave. Cleveland, O.
hLEPONI
SLOVENSKI FOTOGRAF.
tej priliki na posebno lahka mesečna odplačila.
Sprejemam Liberty 'Bonde Kfit got os) denar, Kdor Ktipi za £50
ali n)eč ga Vzamem za £51.
Zgorajšne cene veljajo samo do 15. maja, potem bodem preselil trgovino z gramofoni poleg moje se-dajne zlatarske trgovine.
Se priporočam v obilni poset
6121 ST. CLAIR AVE.
Izdeluje »like za ženitbe in družinske slike,otro&ke ■like, po najrovej&i modi in po nizkih cenah. Za vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ.
VSE DELO JE GARANTIRANO. ^
===== MUSIC STORE ......
6113 ST. CLAIR AVE.
6202 ST. CLAIR AVE. SLOVENSKI ZDRAVNIK
Urada« ut:	Urad Xaprt
~12	h) sredo in nedeljo popoldne
—3 papolda*	--. p""1 --
-g .v.«.,	tn xtJecer.
Talefoa: Urad: Ohio Stat* Princeton 162« W Ball: Rom dala 8633 J
Stanovanj«: 9109 KEMPTON AVE. Talafaat Priac«t«a 1011 L
nflgMQ
pa ye
zvekk/l, da se alhaja njen mož p-ri vojakih, ij J{c odločil, da mora Mrs >waiski ostati omo^ena, Idto-se njen mož ne vrne od »vojakov. Po vojsiki pa lahko toži na razporoko.
Položaj v Rusiji
iLomdon, 30. aprila. Na čelu gibanja nove ruske revolucije so general Mihael Aleksijev, Aleksander Gučkov, Paul MHl-jukov in M. Rodzianko. Vse te osebe so največ pripomogle, <la se je car odpovedal ruskemu prestolu in je teško vrjeti, da bi sedaj delovale za monarhijo. Ameriški poslaniki v Rusiji še ni ničesar sporočil vladi v Washington.
Nemčija bo bombardirana.
(Washington, 2ir. aprila. Zje-dinjene države so se odločile, <la je treba nemška mesta in vasi nepnstano bomlfcardirati v povračilo za strašna grozoldiej-stva, ki jih počenjajo Nemci na fronti. Namen Amerike je tzbmditi strah pri Nemcih, da ■prosy o za milost. Ameriški vo-jaJki s0 dobili povelje ne loviti Nemce, ampak .ubiti vsakogar ki jim pride1 it roke.	«"
SLOVENSKIM UJETNIKOM V RUSIJI.
Slovenci, ki etc ujeti v Rusiji, berite pazljivo oglase v listu "Cleveland-ska Amerika", v katerih oglasih iščejo vaši prijatelji in sorodniki v Ameriki svoje znance in sorodnike, ki se nahajajo v ruskem ujetništvu. Mi vam pošiljamo nad 400 izvodov lista v Rusijo, in ko ste prččitali list dajte ga še drugemu #tati. Vaši prijatelji in sorodniki po širni Ameriki se jako zanimajo za vas, radi bi vam pomagali, samo da jim je mogoče dobiti vaš naslov. Torej pazno pre-čitajte vsak oglas, v katerem vaši prijatelji in sorodniki iščejo svoje znance, in sporočite nemudoma na označeni naslov, kar morete pozvedetL Hvaležni vam bodejo rojaki, hvaležni jim bodete vi, ki lahko dobite pomoč. Prejmite vsi slovenski u-jetniki v svobodni Rusiji iskrene svobodne pozdrave iz Amerike od vam naklonjenega lista.
ZAHVALA.
Neutolažljivo potrti nad neprecenljivo izgubo povodom smrtj našega dobrega slkrbne ga in nepozabnega soproga, očeta, brata,
John-a Svete, se čutimo dolžne, <l*a izrečemo na tem mestu prisrčno zahvalo vsem sorodniikom, znancem in prijateljem, za izkazano sočutje in tolažilne besede, s ka-/ terimi so lajšali težko ločitev dragega nam rajjioega.
Posebno se zahvaljujemo •družini fr. Justin in A. Virant, ki so prihiteli iz Loraina, O. k pogrebu. Iskrena zahvala Rev. B. Ponikvarju za ginljiv in tolaiilni govor v cerkvi. Lepa hvala in zahvala pogrebni-ku Mr. A. Grdinu za spretno in lepo oskrbo pogreba. Iskrena zahvala Slov. Lovskemu p-. Idruštvu Sv. Evstrahija in društvu Delavec št. 51 S. D. P. Z. za krasne venec in za veliko udeležbo pri pogrebu.
Srčna zahvala vsem darovalcem prekrasnih vencev in vsem, .ki so ,prišli kropit dragega rajneega na mrtvaškem odru, ikalkor 'tuldi vsem, ki so ga spremili na njegovem za'd-njem potu.
•Nip moremo se dovelj zahvaliti vsem onim, ki so nam stali ob strani v teh britkih urah s tolažljivimi besedami in s ipri-jaznimi nasveti. Srčna IhVala vsem skupaj.
Žalujoči ostali: Jenrile Svete, soproga, Annie, Frank, John Joe, Jennie, Fanny, Mary, L6uis otroci., Joseph Svete, brat. Cleveland, O. 6. maja 1918.
.rt	■«.'!»

katere ne morejo ra/biti, posebno hočejo sladkarije, maščobo itkjL Njih prebavljallini organi niso možni prebavlj^ti -te stvari, in celo majhne količine povzročajo napetost in utripanje srca. Talki simptomi kažejo, da je bolnik nenormalen, da se ne more ustavljati 'boleznim, in raditega je potre)bno, (d& se gre do korenine tega zla. Triner-jevo ameriško grenko vino j«e zdravilo, ki gotovo^ pomaga v teh slučajih. Sčisti želodec in prebavi j alne organe, pomaga prebavnost in poživi ves sistem. Po lekarnah. Cena $1.10. Če rabite zanesljivo zdravilo za revmatizem, nievralgijo, kimbago, otekline, vas bo zadovoljil Trinerjev liniment gotovo. (35c in 65c) (po lekarnah, po pošti 45c in 75c in če rabite uspešno in prijetno sredf-stvo za grgranje pri prehlajen-j-em vratu, rabite Trinerjitv Antiputrin, 50c in $1.00. Po lekarnah, po pošti 6oc in $1.10. Josep Triner Company, 1333-43 1S0. Ashland ave. Chicago, Illinois. •
Naznanilo in zahvala.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijate
Severova zdravila vzrir/iijtjo zdravje v družinah.
Vaše zdravje ;
zahteva snainott tn natančno ravnanje pri vaeh zdravnilkih predpisih in nasvetih. Da vam bo mogoč« odstraniti maraikako bolečino, ki preži od vseh strani na vas kot hud sovražnik, bodite vsled tega vedno pripravljeni. Imcijtt vedno pri rokah
S
everas
AntisepsoL
To Je izvrstno hlgijenično in antiseptično sredstvo, ki na^ bi se rabilo sleherni dan pri izpiranju ust, pri grgljanju, pri izpiranju ule% nosa, ali pri antiseptičnem izpiranju ran m o tiskov. To zdravib ' vam hladi in lt£i bolestne dele in srbeče izpahke. Navodila so označena na zavitku. Cena 3Bo.
Na prodaj v vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Dobro sredstvo za vtreti
n« am* manjkali pri nobenem dobro uiw)«<Mq domu. Dr. Rich ter)« v
PAIN-EXPELLER
imai« nad SO lat TallVo prlinanje med Slovenel ni Ctilrnu kvatu.
Jedino p ray l s varstveno znamko sidra
Ue. In 6->, r lekarnah ln n»r»Tiioat od P. AD. RICHTER A CO. 74-SO Waahinrton Street, New Ywrfc. N. V
OBRESTI
SE ZAČNEJO TSAK DAN
VLOŽITE DENARNA
LAKE SHORE BANK
3a pa pravilih plačamo do ko potfi^Dtto
St. Clair awi SSthfSt. Pmpecl and Huron Soperier and Addison.
National Drug Store! Slovenska lokama.
Vogad St. Clair ave. in 61. oe-sta. S poseibno skrbnostjo izdelujemo zdrajvniške (predpise. V zalogi imamo vse, kar je tfeiba v najboljši lokami.

Anton Peteriin
v soboto zjutraj, 27. aprila v Nottinghamu, O. Preselil se jie» dan ,prej iz Clevelanda k sestri, idia bi na Ičistem zraku1 prej zadobili zdravje, toda kruta smrt mu je preprečila/ namen.
Tem {potom se iskreno zahvaljujemo dr. sv. Jožefa, katerega čilan je bil, za krasen venec, avtomobil in soudeležbo pri pogrebu .Zahvaljujemo se društfvu 'Lira za krasno petje nagrobnic katerimi so pokojnem« skazali zadnjo čast. Zahvala .pogrebniiku A. Grld'ina iza 'krasni pogreb, zahvala g. župniku v Collinwoodu za svečanostni pokop. My. Steve in Mariji Peterim za krasen veinec in vsem sosddom, ki so nam bili v pomoč in vsem, ki
orno-
žena Rotar, Ig. Rotar, njen soprog. Karbl, Rajmond otroka.
Nottingham, O. 29. aprila.
Bolj zdravstveno kot I>u<i>ir. Se lahko umiva z vodo aU milom. Pre* ko noči so (barva po-eušl, duh zgine :n vi sobo zopet lahko rabi-te. Pridite k nam in zberite ei barvo, katero hočete.
\
C. MANDEL, 15702 Waterloo Rd.
"for porches, floors and walls
DRIKt HARD OVERNIGHT v
130 Gramofonov z rogom viak vredni $25, sedaj samo . .	.
40 Gramofonov z rogom vsak vreden $18, sedaj samo
5 Lohrophone kabinet gramofon vreden $65, sedaj samo
1 Operolo kabinet grafofon vreden $100, eedaj samo
1 Operolo kabinet grafofonov, vredi $65, sedaj samo . . .
7 Hrenola najboljšega izdelka vredi $13p» sedaj samo .
20 Carola gramofonov vredni $18, 1 Piano Golden Oak, vredni $350,
Columbia Gramofone od $18
SELL MAIN 1441
CUY. CENTRAL S821-W
MIHAEL S. ČEREZIN,
HmUho-slovqisfei odvetnik
Piaairna: 414 ENGINEERS RLDG. 4. NADSTROPJE, VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO.


iHVilTilillTl'lifilV
3 MAGNIFICENT STEAMERS 3
Ti« Groat Ship "SEEAND3EE" —**CITY OP ERIE" - "CITY OF BUFFALO" CLEVELAND —Daily, May 1st to Nov. 15th—BUFFALO
n r-.M. ) CwtTHAL j Lm^c'Buffalo - - S.00 P.M. 0 A.M.) Stakdakd Ton J Arrire Clkvblakd • 6i)0A.M.
I/rare CuvtuHD Arrive Buffalo .
- 8.00 ]
Conner* !nn» nt B iTMo frr Nl»par \ FaUl and all K« jtarn ami f >n»(lmn point«. Railroad ticketa
rriuiicg IntCTiorri Clo<. ^l-ui'i ami H'lTolo ure soi'd fur trannpntation on our ateamer*. Ank »onr tick (.-t a.t"nt far ti-trett -r!a C. £r, II. Lira. Na-.r Tourist Autotoobila Rata f/J0 Bound Trip,
witU S Uuya return limit, for cmra not oxooedtus IV in. wbaWbata.
beaut fnht cnlorwl wr .Loaal i.uajlo chart of Th<t Great fliitp" "llE ANUUEE" Bto centa. At'omk fur our ?A-pmv pirtorM ari l (VwcH^li—i l-'oklat frar.
nt on raeaipt of
Tito CJavolanil tz E.uTilo Triaflt Coitip.ui/
C'lavulnnJ, Ohio
Tho (Irect ?hlp "jJtJi., ~th»i larent; «tnt tnoaicoallr |iitieeg.r Slaniura.i iglinU 1 vrler^ot tl'e i"irl<l. Slreplag "ihtI't, JBO«> pnaaenp><;ra,
ijr?An IN delavniiwO
1361 East 55th Stree<
NjiHpruli I .ikr S ho if Uankr
COUINWOOf) PODRUŽNICA
15513 Waterloo Road
Zravtu ISfllh St.
CENTRAL KOHKUALK JUJ^I
Cistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.
Moik« obleke.................$1.00
Moškttaki^.................$1.00
JopKi...................;...........SOc
NIZKE CENE.
2eo«ke kiktje.....................80e
Ženske dolge suknje........$1.00
Ženske obleke .................$14»
The DAMM DRY CLEANING Co.
c—-73*-* 1574 E. 55th ST. 5«L3S5
* H
A. J. DAMM, poslovodja.
Zaupno zdravilo dela čudeže.
Skoro že trideset let se Tirinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, k<e<r zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in krislainje od strani številnih odjemalcev. Mako povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zamesjiva vsebina izdelkov. B-ranili smo Se dolgio zoper kJraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavelc inam je spod-bil še zadnji steber in morali smo cemo nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov priznaiva brez ugovora, da v sedanjostj, ko moramo veiiklo več •plačati za potrebšloine, in tudi lekarja stane velilko več, ni mogiotče dmginji v okom priti. Zato <pe bo vrednost Tdnerjevih ldkov povrnik odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tabo zaupanje in vspeh med svetom, <ker učini, da 'bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh boiezinri jih je devetdeset odstotkov povzročenih Ln spočetih v želoldicu. Trinerjevo Zdravilno Grtnloo Vino očisti želodiec in odstrani iz notranjščine d«rdbovja vse »nabrane nepkDtrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Tritferjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice; ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasarto-sti, nepre-bavnosti, glavobola, poJiglavobdla, nervoznosti. rravadne slaiboče, Ikakor tudi v žekx$6nflh neprilikah, ki rade nadlegujejo ženski ob premembi žitja ali rudarje ali druge 'delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dofbite j'e v vseh lekairnaih.
TRINERJEV LINIMENT
prodore vselej v koren bolečine, ziato pa je zlasti v slučaju protima, ali revfna-tizma, n"evragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša p6moio. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi zat drgne»je živcev in za mazanje po kopanju nog". Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno inprav prvotno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno izpiranje grla im st; isfcotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseih lekarnah.
Naj novejše nagrade so dobila TrinCrjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Prix —Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHEMIST.
1333-1343 So. Ashland Ave.	. Chicago, 111.
5M
■vj'f i I

v
Cernišev,
Roman
Spisal; JULIUS ZEYQR
Poslovenil STANKO SVETINA
Prišel je na konec tatoiika
k
in je zagledal na stan preprogi malo obledelo Didono z Ene-jevim mečem v roki: oči nesrečne kartaginske ikraljice so se svetilei na nemalo začudenje v resničnem ognju, toda ta mali čudež si se je Andrej knialu pojasnil s tem, da Di-ti&na ni visela na ridiu, ampak da je zakrivala najbrže vhod razsvetljene«g prostora, odiko-der so ji lili žarki slkozi kraljičine oči ven. Dvignil je tapeto in je vkfcl, da se ni motil: to I mirite se, nič več ga ne boste je ibiia nekaka majhna čumna-1 videli — ni ga ve£ med\živita, natpravljena iz indijskih ša- mi!"
'(lalnjillu step azijskih..
K/Stojte! Ne izpregovorite njegovega imena!" je vzklik nila v najglabočji ginjienosti.
"Ali ga sovražite?"
"Oh, igorje meni!" je lomila z rokami. "Odlidite! Nisem vredna njegove ljubezni SUmr-la bi ipred pogledom njegovega očesa!"
"Pomirite se, madame,' jc šepetal Andrej in je obvaladal z vso silo svojo razburjenost, svojo bolest in svoj obup. ''po-

lov, med katerimi so se zrcalila svetla zrcala, ki so odbijala luči mnogoštevilnih giran-š. dolov. Pred enim izmed teh zrcal je stala dama v rumeni, staromoskviški obleki — zdelo se je, klia si popravlja mehki, • črnimi perlami Ibogato pose-jeni pajčoilan. Andreju je zastala sapa. Zagledala je njegovo postavo, le na polovico iz draperije aeves poinoljeno, pred seboj v zrcalu, (nasmehnila seje, toda ni se ozrla. An-tdirej je hotel napraviti korak naprej, toda zdelo se mu je,da ga je moč zapustila, in mislil je, da ga mamlja kri, ki se je močno valila Ao srcu in v glavo. Katarina se je slednjič počasi ozrla. Njene velike oči so počivale na njem polne miline in ljubezni. Kaj Ibti bilo mogoče, da Ibi uganila njegovo prisot-it, da bi ga spoznala tudi maskio? Poniignila mu je /z roko, naj (pristopi bližje. "Opazila sem na vas novo lastnost, o kateri tdosedaj še nisem slutila," mu je rekla pot čepetoje, " naenkrat ste postali --- boječi! Prosili ste
me tako vneto za razgovor,no kaj želite? Radevolje sem prišla na označeno mesto. Govori torej, vendar sami spre-vidite, idia ne ostaneva dolgo tasa sama tu, Orlov!"
Pri poslednji besedi in pri pogledu na njen zapeljiv nasmeh, (ki je bil namenjen drugemu, se jei Andireju ohladilo srce. Torej je venkllar resnica, kar je Ana govorila! Mislil je, da se majtei svet pred njim in <ia nebesa padajo! Za hip mu je prišla v glavo kruta, maščevalna misel. Kaj ko bi naglo »nel masko? Ali se ne bi zvijala pred njegovim svarečim pogledam? Ali ne bi sklonila pred njim to ponosno čelo?AH naj jo kaznuje z ..očitajbčiini besedami?... Ne, nikdar? Nič več ga ni ljubila, tpirevaržla ga je, ni ibila več taika, kalloor se mu je zdela... Toda čemu maščevanje? Kakor zver, krvaveča iz ran, katero ji je zadala kruto roka, išče goščave da bi tam tiho izkrvavela — tako je hotel tudi on tiho smr:no rano oditi nazaj v svojo ječo in tam umreti od žalosti t Nikdar se ne sme zardeti pred njim ona, katero je dosediaj častil kot boginjo.
'IMadame," je rekel, pristopil je (lilizje in je govoril fran-»ko z glasom, ki se je nje-samemu zdel tuj, ''mada-meV blagovo/Iili ste govoriti rusko in jaz nisem razumel niti besedice."
Katarina se je prestrašila, toda fkimalu se je pomirila.
"Ali ste tujec?" je vprašala s prevdarkom.
"Da, madame, prihajam od Idlakč in zopet odidem daleč. Mislim, da vas poznam tu'd'i pod masiko, zatorej se ne obotavljam več predstaviti se vam kot sluga osdbe, -kt se tolaži z nado, morda zastonj, da še niste doslej pozabili nanjo, ker vam je 'bila nekoč draga—"
"Vi prihaja'te iz Stoc|khol-ma! je vzkliknila ginjeno, "vi ijate odi Sergija Soltiko-
otite se,"	odgovoril
o in od čuvstev že skopan, 'prihajam iz
Katarina je krifkmila tako presumljvo, da j»c njen glas prodrl skozi šum plesa in zvon ike godbe celo v dvorano. Bojevala se je nekaj časa z oined-1-evico. V hipu je /bila cela množica oseb v čumnati. An-ijtrej je hitro tdlvignil draperijo poleg zrcala in je izginil.Hitel je po hodniku k Dianini sohi in odtod -kalkor blazen skozi, dvrano na koridor, ki je držal ik slopnicam, Imiel je samo eno Tžfijo, potopiti se zopet v temno .noč, fbloditi po sneženi pustinji — vrniti se zopet v svojo ječo in tam odcekga sveta pozabljen umreti. Nekdo "iu je zastavil pot.
"Ali ste blazni, Mirovič?" je vprašal neznanec, oni ki ga jie bil že »prej pozdravil. "Za božjo voljo, skrijte usodni denar, dokler ga Iklclio ne zagledialKa-ka nepozornost!"
Andnej je šeOe sedaj spoznal, da se mu je klati denar Agrafene čisto nedolžno gmgal v zraJku na ornem traku, ki se je izmuzal iz žepa plašča, ne da 'bi to opazil. Hitro ga je shranil.
"Mirovič, pojdite, čas je že" je nadaljeval neznanec, "'baje ne poznate dobro grajskih hodnikov, peljal vas bom jaz. Se enkrat se ozrite po krasnem, zapeljivim svetom, s 'katerim se boste morda za vedno ločili s tem korakom! Ali imate ictovolj možatosti za smrt ?"
iKrasni, zapeljivi svet! Glasilo se je kaikor posmeh, U-mreti! Ta besekla je ibila zanj prava .godba. Namesto odgd-v6ra se je pomembno zavesil na neznanca.
Ta ga je molče poljal skozi dvorano, dokler nista prišla do vrat majhne, sobe, Ikri jie bila razsvetljena le od enega samega kandelabra, ki je bil slučajr no podrt, takQ 'da je !b41a v sobi skoro tema ;samo nekaj svet lobe je prodiralo tam iz dvorane, Hitro sta se zmuznila v ono sobo in nteznanec je odprl, qprezno se ozirajoč, tapetna vrata. Nahajala sta se sada j na Idblgem, nera^svetiVjenem hodniku, po katerem sta hitela naprej. Na koncu koridora je izvlekel, neznanec (ključ in je odprl druga vrata, ki so držala k stopnicam, šla sta po njih doli in sta prišla na vrt; potem sta krenila po širolkem, črnem drevoredu, ki ju je z globoko senco popolnoma zakrival pred kakim nepoklicanim pogledom, in po okroglih, 'krivih potih sta slednjič prišla do stare vrtne hieice. Tri korake odtadf je stal ntt'kklo za drevesom. iNeznanec mu je po-šepetal nekako gieslo in je hitel z Andrejem naprej.. V hišici je bila pqpolna tema. Neznanec je otipoval zidovje in je potrkal na leseni zid yajprej clvalkrrr.it, nato trikrat. Pri poslednjem udarcu, s0 se odprla majfima vrata, katerih pa je bi-v 'tu m i le malo slišati, toda prav nič videti.
Tri hiše na vogalu, vsaka za dve družini, 31 sob, blizu 71. ceste, so naprodaj. Plača se
takoj samo ($3500. Cena sa mo $8200. To je jako poceni. Predno kuipite hišo se oglasite pri J. Lušin 1065 E. 66th St
(52)
Prodajo se prašiči po jako ugodni ceni. Vprašajte pri Jim Robič,#East Goller St. Euclid Obio.	(55)
Slovenski fant, pošten in pri den, dobi delo pri slovenski mlekarni. Fr! Jerič, 1166 East 60th St.	(53)

Delo dobita mož in žena, srednje starosti, da delata v klubu. Vprašajte takoj pri S. Goodman, stop 10, Euclid O. (52)
PozOr fantje in možje!
Naznanjamo vsem fantom in možem v Clevelandu, Ohio, da je s»klenilo Slovensko Lovsko Podporno kltruštvo, da se rvstop nina zniža za dva meseca na $1.00, to je za mesec maj in jamij. Torej fantje in možje, ki še niste v društvih, pristopite sedaj, v naše Slovensiko Lovsko Podporno društvo.
Pri našem društvu se prične meseca julija plačevat en dolar na mesec, in bo dobil poleg smrtnine vsak član $7.00 na teden bolnfške podpore. Naj ne zamudi noben fant in mož te lepe prilike, da pristopi v d)ruštvo.	(52)
Frank Aupič, tajnik.
CE POTREBUJETE kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da 'dobite boljše iblago po nižji čemi kakor drugje pri Beno^B. Leustig, 6424 St.Clair ave. ,	(X39)
KJE STA
moj oče IGNAC TANKO in moj ,brat JiANEZ TANKO? Jaz služim v srfbski armadi kot prostovoljec že 20 mesecev, in sem prišel iz Rusije. Tu je prav 'dolbiro in vsi smo zado-vojni. Naslov je : Ignac Tan-Iko, of. aspir. ,Ser<be,4. Com .2. Bat. Post 24, Salonique, Ar-mee »Serfoe d'Orient (52)
VODNENE ALI SVILENE
kžklje vsakovrstnega kroja in iz najboljšega "blaga, fino izdelane, ivise številke, dobite pri Beno B. Leuistig, 6424 St. Clair ave. vedno ceneje 'kot drugje.	(X39)
NAJFINEJŠE
ženske bluze iz vsakovrstnega blaga, fin0 izdelane, dobite vedno po najnižjih cenah, pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave.	(X39)
POROČNE
fine svilene obleke., vence, tančice in vse dlrugo dobite pri meni vedno po nižji ceni kot drugje. B*mo B. Leustig/6424 St. Clair ave.	(X39)
NAPRODAJ
je. trgov,sika oprava, razstavna okna, counters, mize, oprema za okna, zrcala in druge trgovske potrebščine. Se dobi ja<ko poceni. V najem se odda tudi ipolovica prejšnjih Kauš-kovih trgovskih prostorov. Vprašajte na 6204 'St. Clair ave. Tel. Princeton 1278 K.
(x46)
Napr°daj je restavrant, ki dela dobrQ trgovino. Na razpolago so tudi štiri sobe zgorej za stanovanje. Vprašajte na 1340 K. 55th St.	(59)
a pristop k Slovenskemu
Podpornemu druš tvu. Društvo je sklenilo na re dni mesečni seji, da se spreje majo fantje in možje od 18 l.lo ,45. teta brez vstopnine Plača se samo $1.00 v smrt ninsko blagajno. Prost vstop je za mesec maj in junija. Ju lija se prične plačevati in si cer $i.co meseonina. Podpora znaša $7.00 na teden. Možje in fantje, sedaj se vam nudi lepa prilika, <la pristopite v to društvo ibrez vsake »pristopini ne. Za druga pojasnila se obrnite na odbor: Predsednik E Brezovar, 1173 E. 60 St. tajnik Frank Aupič, 2572 E. 75 St blagajnik John Grdina, 6025 St. Clair ave.	(53)
Delo dobi dekje v restavrantu
za strežnico. Vpraša se 16119 Waterloo Rd1. (52)
Jako čedna front soba se odda v najem za eno ali dve osebi. Vprašajte na 1453 E. 53rd St
(54)
Stanovanje, tri sobe, se odda v najem. Rent $9.00 na mesec Oglasite se na 996 E. 61st St.
(53)
Daljb prihodnjič.
Soba se odda v najem za ene* fanta, brez hrane.- Poz ve se pri Frances Lausche, 6121 St. Clair ave. *>	[ (54)
LASTNIKOM HIŠ!
Pddlpisani se priporočam v naJkup stenskega papinja od lanskega leta, katerega prodajam po ceni lanskega leta.Sprejemam UUlii naročila za papi-ranje «ofl>. Delo vam jamčim, .da ugaja.
FRANK JBLERČIČ. (X41) 5801 St. Clair ave.
Išče se soba
v bližini 60. ceste do 79. ceste okoli St. Clair ave. brez-hrane. Če je mogoče, da bi.bil za zi mo plin v sobi za gorkoto. So-!ba prazna ali tudi meblovana, se sprejme. Pismena ali ustna sporočila na Louis Alešovec, 844 E. 154th St. Collinwood, ali pa Louis Alešovec, 10696 White Motor Co. 5th floor, Boldiy paint. E. 79th St. (53)
> VABILO
za pristop k 'društvu "Cleveland", »t. 23 Zapadne Slovan-stke Zve"ze. .Društvo je na redni mesečni seji siklenilo, da sprejme vse ženske in moške oid) starosti od 16. do 45. leta brez vsake pristopnine in sicer tekom maja, junija, julija. Z. S. Z. daje $7.00 tedenske podpore'. Rojaki in roja-kinje, sedaj se van*- nudi lepa prilika za pristop v društvo. Kateri še niste nikjer ali samo v enem, z malimi stroški lahko postanete sedaj član našega društva, ki je v najlepšem redu in na dobri podlagi. Mesečna seja se vrši vsak prvi pon-deljek v mesecu v Knausovi dvorani točno ob 7. uri »večer. vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike in sicer na predsedtiika L. Mež-nar, 1197 E. 61st St., na podpredsednika Anton Frbežar, 1327 Marqu-ette St. in tajnika John Kadunc, 6319 Carl ave.
(53, naj-jun-jul.)
NAPRODAJ
je dobro idoča igrocerija in mesnica v Nottinghamu. Proda se radi družinskih razmer Na za'htevo se tudi pokaže koliko se proda na mesec. Več se pozve v uredništvu tega Usta.
(52)
NAZNANILO.
Dr. sv. Ane št. 4. S. D. Z. je na svoji redni mesečni seji 10. marca enoglasno sklenilo, da odslej naprej ne vzame nobenega asesmenta pri seji od otrok. S tem se ovira društveno zborovanje, in nobena sestra ne ve 'kaj se pri seji sklene, potem se pa po stanovanjih kregajo, to ni prav in to ni prav. Vsaka sestra naj sama pride plačat, ali pošlje po kaki drugi sestri poleg asesmenta še toč društvene nafklade. Prosi se vas, da upoštevate te vrstice. Pozdrav, Faimie Trbež-nik, tajnica.	(52)
NAPRODAJ
je restavrant in pool room. Na rontu je pool room, zadaj pa lunch room, 9 sob fcgorej lahko odda. Proda se, ker sedajni astnik ni 'državljan in ne more dobiti licence za pool room. Vprašajte pri .Mlilan Starčevič, 3946 St. Glair ave.	(5^)
Dva fanta se sprejmeta na hrano in stanovanje. Vzamejo se pa tudi fantje samo na hrano. 1158 Norwood Rd. zgorej.
- T 5*)
t L
V



PAZITE
kje kupujete vašo narejeno o-pravo. Blago kupljeno pri meni je vedno najboljše, sveže, trpeižno in poceni. Beno B. Leustig, 6424 St. Cl^ir ave.
(*39)
BF
A-' L!___1 ••____

ravni plin.
v J #	••	A
. . '»	;	'	.1 ^ ,	'V I,'.j v,'". 'J
Mai goxJor z H)ami.
"Kurivni administrator je izdal svarilo, v katerem pravi, da bo pomankanje premo-ga letošnjo zimo veliko hujše kot je bilo tekom pretekle zime." - Priobčeno v časopisih.
Neprestana zahteva po naravnem plinu, ker je jako uspešen in pripraven in ker je čist, je postala tolika, da se plina ne more prodneirati kot ga zahteva.
Zadnjo zimo, tekom mrzlih mesecev, se je porabilo toliko plinove gorkote na dan, kot bi 30.000 ton premoga. Največja zahteva je bilo 40.000 ton tekom štiriindvajset ur.
Položile so se nove plinove cevi in več plina seje dovajalo v stanovanje kot sploh kdaj. prej. <:
TODA PLINA SE NI MOGLO DOBITI, DA BI SE ZADOSTILO VSEM ONIM, KI SO GA ZAHTEVALI ZA DOM.
Zadnje leto smo svetevali, da se stanovanja preskrbijo še s kakim drugim kurivom namesto plina. Mnogo ljudi je to posluš&lo, in ti ljudje so imeli v najbolj mrzlem vremenu precej udobno stanovanje
Vi ste radevoljno se odzvali našemu vabilu, toda ne v zadostnem številu.
In mi ponovno prosimo one, ki nimajo druzega kuriva v hiši kot plin, da nemudoma pripravijo v hiši še drugo kurivo, da ne bodete zmrzovali ob najhujših dnevih prihodnje zime.
.', t <> r . j , *
Mi prosimo pomoči vas vseh, da kolikor je mogoče, da se dobi zadostna zaloga kuriva za domače potrebe poleg plina, ki ga rabite v vaših pečeh.
Plina hitro zmanjkuje na poljih, nasprotno zahteva se ga pa vedno več ker prebivalstvo mesta neprestano narašča, in potrebno je, da vam naznanimo,da skoro ni mogoče dovajati vsem zadostno množino plina.
Zatorej nujno prosimo, da sledite nasvetu kurivnega _ administratorja, in kupite vaš premog čimprej, to liko bolje za vas.
Plinova družba ni obljudovala v preteklosti, niti ne ob ljubuje danes in ne mere obl/ubiti za pri-hodnjošt zadostno množino naravnega plina za vse potrebe.
Onim, ki so sledili našemu svarilu in nasvetu preteklo zimo, smo iskreno hvaležni. Mi prosimo vaše pomoči, da pregovorite svojega soseda,
da se okoristi po vaši skušnji.
i #
Naši izkušenci vam dajejo nasvete zastonj.
THE EAST OHIO GAS COMPANY
M. B. "Daly, predsednik

M



- 'ti: