Leto VIII. Ste v. 129.
Poštnin* plaCan« v gotovini.
V Krškem, v sredo 10. septembra 1924.
Današnja štev. 1— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravniltvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
Čel Vodatvo 1»	*krnica Ji
-r- -r 14ubljani
NAPREJ
Stane mese2no 25 Din, ža Inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in pddplsnjte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so pOStn. proste
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Nasprotniki lastnine.
Nobenega novega ideala si ne more izmislili norčavi moderni sofist, ki bi pomenil kaj tako nezaslišanega, kakor je izpolnjevanje kakšnega starega ideala. Tisti dan, kadar pride kakšno načelo iz knji* ge v življenje, je občutiti med vsemi narodi nekaj kakor potres. Le ena nova reč je, katere ni mogoče napraviti pod solncem; to je gledati v solnce. Če poizkusite to kakšnega modrega junijskega dneva, vam bo razumljivo, zakaj ne gledajo ljudje naravnost na svoje ideale. V resnici je le ena reč, ki je pri idealu strašna, namreč uresničiti ga. To pomeni gledati iz obraza v obraz logičnemu faktu in njegovim strašnim posledicam, Kristus je vedel, da udari strela bolj silno, še sč izpolni zakon, kakor če se poruši. Pogani so vedno oboževali čistost: Atena. Artemis, Vesta. Šele ko so jo začeli deviški mučeniki kljubovalno uresničevati, so jih metali pred divje zverine in pekli na razbeljenem olju.
Svet je vedno rad imel predstavo reveža pri veslu. Lahko se to dokaže s katerokoli legendo, začenši s Pepelko in končavši z Washingtonom, s katerokoli pesmijo, začenši z Magnificat in končaje z Marseljezo. Kralji pa se niso dvignili zoper Francijo, ker je idealizirala svoj ideal, ampak ker ga je uresničila. Avstrijski Jožef in ruska Katarina sta popol-noma soglašala s tem, da naj bi narod vladal. Kar se je zgodilo, pase je zgodilo, ko je ljudstvo začelo vladati. Zato je francoska revolucija tip vseh pravih revolucij, ker je bil njen ideal tako star kakor stari Adam, njega uresničenje pa tako svežč, tako čudežno in novo, kakor Novi Jeruzalem.
Toda v današnjem svetu opazujemo večinoma čudno prikazen ljudstva, ki se obrača k novim idealom le zato, ker še ni preizkusilo starih. Ljudje se niso naveličali krščanstva; nikdar niso našli toliko krščanstva, da bi se ga mogli naveličati. A če so se ljudje naveličali politične pravičnosti, so se je naveličali le zaradi dolgega čakanja nanjo.
Tukaj se mislimo pobaviti le z enim izmed starih idealov, ki pa je morda izmed vseh najstarejši. Mislimo na načelo domačije: ideal pristrešja, srečne družine, svete družine iz zgodovine človeštva. Za trenutek se je treba ozreti le na to, da je z njo kakor s cerkvijo ali z republiko, ki jo napadajo zlasti tisti, ki je niso nikdar poznali, ali pa ki razdirajo hoteč jo uvesti. Neštevilne moderne ženske so rebelirale proti domačiji, ker je niso nikdar poznale v praksi. Množice revežev se vale v dom dela, ne da bi kdaj poznali ta dom: Splošno govorjeno: Kulturni sloji kriče, da bi jih pustili iz doma, delavke pojo, ker jih puščajo v dom.
Če preiščemo ta dom, najdemo lahko njega duševno podlago ali njega idejo. Bog je nekdo, ki zna napraviti nekaj iz nič. Človek (to se lahko pravi po pravici] je nekdo, ki zna iz nečesa napraviti nekaj. Z drugimi besedami: Medtem ko je za Boga radost neomejeno ustvarjanje, je posebna človekova radost omejeno ustvarjanje, kombinacija ustvarjanja z omejitvijo. Človekovo zadoščenje je torej vladati nad razmerami toda v zadoščenje mu je tudi da ga razmere deloma obvladajo, da ga sočasno kontrolira piščalka, na katero igra, polje katero ob-' deluje. Povzbudljivo je pridobiti čim več iz danih predpostavk: njih število naraste, toda ne v neskončnost. človeku je mogoče napisati nesmrten sonet na starem zavitku ali iztesati junaka iz kosa trama. Toda izklesati sonet iz skale bi bilo utrudljivo delo, iH napraviti junaka iz zavitka je tako-rekoč izven obsega praktične politike. Ta plodovita tekma z omejitvijo, če se tiče neke višje zabave dobro vzgojenih slojev, je znana pod imenom umetnosti. Toda velika množina ljudi nima ne časa ne sposobnosti iskati nevidno ali odstranjajočo lepoto. Večini ljudi se more ideja umetniškega stvarjenja izražati le v ideji, nepopularni v današnjih pogovorih — v ideji lastnine. Poprečni človek ne zna iz gline zmesiti človeško podobo, zna pa zemljo predelati v podobo vrta, pa če ga ureja le s pomočjo pelargonij in floksa, ki ga sadi v ravnih vrstah je vendar umetnik, ker izbira. Poprečni človek ne zna naslikati solnčnega zapada, katerega barve občuduje, zna pa pobarvati svoj dom z barvami, ki si jih izbere. Lastnina je preprosta umetnost demokracije. To pomeni, da bi moral vsak človek imeti kaj, kar bi mogel pretvarjati v razmerju k svojemu obrazu, kakor je sam oblikovan v razmerju k nebu. Kar pa ni Bog, temveč le božja podoba, mora nje*
govo izražanje samega sebe računati z omejitvijo, glavno z določenimi in tesnimi mejami.
Dobro vemo, da je besedo lastnina v naših časih oskrunila korupcija velekapitalistov. Po tem, kar se govori, bi človek mislil, da so Rothschildi in Rockefellerji na strani lastnine. Toda oni so očitno sovražniki lastnine, ker so sovražniki svoje lastne omejitve. Oni ne hrepene po svoji lastni zemlji, ampak po zemlji svojih bližnjih. Če premaknejo sosedov mejnik, premaknejo tudi svojega. Človek, ki 1 ubi svojo trloglato njivico, bi jo moral ljubiti zato, ker je trioglata. Kdor uniči obliko s tem da pomnoži svoje ozemlje, je tat, ki mu je ukradel trioglatost.
Človek z resničnim čutom za poetičnost lastnine si želi videti zid, ob katerem meji njegov vrt s sosedovim vrtom. Obliko svoje zemlje more videti le tedaj, če uzre kraj sosedove zemlje. Negacija lastnine je, če je kak velikaš lastnik vseh posesti, prav tako. kakor bi bilo zanikanje zakona, če bi bil lastnik vseh naših žen.	Proletarec.
Razno.
Vlada je namesto Pašič-Pribičevičevskega eksponenta in gerenta Kollmanna postavila v Mestno hranilnico ljubljansko kar pet gerentov, tri klerikalce, enega komunističnega klerikalca [Stebijb] in enega »Socialistovega* klerikalca, dr. Jelenca.
SPj moramo častitati, da klerikalci njene voditelje tako uvažujejo, da si izbirajo kar med njimi pomagače pri svojem .upravljanju" ljudskega cvenka.
Otvoritev yseh celjskih šol je bila radi kužnih bolezni preložena na 1. oktober.
Vlada gre Izvozničarjem na rokO. Sklenila je izvoz moke vsake carine sploh oprostiti, na pšenico pa se zmanjša od 20 na 16 Din za 100 kg.
Na račun nemških reparacij naša država ne dobi 8800 milijonov dinarjev, kakor je bilo te dai poročeno, temveč .le" 800 milijonov.
Južne železničarje je minister Sušnik izenačil z državnimi, To je važno. Sedaj bodo obojim pajki enako predli po trebuhu.
Pri zadnjih konjskih dirkah na Dunaju je odnesel Mariborčan Franc Filipič svetovno prvenstvo. Zadnji svetovni rekord je oobil za natančno 12 se-kund. Prav. In čudno: mi socialisti bi z največjim mirom darovali svetu vse pomembne jugoslovanske športne rekorde zadnjeaa časa za drugačne rekorde: da bi bili država najmanj številnih vladnih kriz, najmanj številnih ministrskih obljub, največjega hleba kruha in najtežje množine soli v glavi vsakega državljana, kratkomalo najmanjšega kvantuma oslovske potrpežljivosti v proletariatu.
Samostan sv. Navma na jugoslovanako-alban-ski meji ie haaško razsodišče prisodilo Albaniji in vlada zaradi tega v nekih krogih veliko razburjenje, ker je londonski dogovor 1. 1913 ta samostan prisodil Srbiji Naša vlada samoatana noče izročiti in bo nastopila pri Zvezi narodov.
V	Albaniji se priprsvija nova revolucija proti Fan Nollijevi vladi
Na dunajskega sodruga Zlpperja, enega glavnih zaupnikov dunajskih pekovskih delavcev, te Izvršil neki brezposelni delavec atentat, češ da je on kriv njegove nezaposlenosti. Ta delavec ni organiziran, prej je pa bil pri krščanskih socialcih. To pove vse. Sodrug Zipper je težko rartjen kakor tudi neki drugi delavec, vendar obstaja upanje, da ne podleže ranam.
Vlada katoliških popov ne more na Slovenskem preprečiti rojstvo nezakonskih otrok — in sicer takih nezakonskih otrok, nad katerimi ata oče ali meti, najčešče oba skupaj navadna zločinca — potencirana vlada katoliških popov na Madžarskem pa ne more preprečiti, da bi se ločitve zakonov vedno bolj ne množile. V zadnjih sedmih mesecih so morala madžarska aodišča dnevno odločati o 7—15 slučajev ločitve zakona. Vseb sodnijsko odobrenih ločitev je bilo v tem času 9.500.
Katoliška organizacija na Nemškem nazaduje. Tajniško poročilo o gibanju nemškega centra v zadnjem lefu ugotavlja, da je stvanka izgubila 43,000 Članov. Dvakrat toliko je pa strankina organizacija izgubila v prejšnjih letih. Pred dvema letoma je aa katoliškem daevu v Monakovem še lahko govorila o 688.000 članov, med njimi 150.000 žen. Sedaj ae Ja število članov akrčUo a« 546,000, Ti podatka
smo napisali za »Pravico*, ki tako rada šnofa za tem, kako kje kakšno marksiatično gibanje pljuje in se usekuje. Naj si jih zatakne za klobuk, da bo tudi njeno članstvo smelo videti, kako se svet pre-raja v znamenju papeškega krščanstva.
Vojaška kontrola nad Nemčijo bo v kratkem ukinjena. Dne 8. tm. je začela — upajmo da — zadaja generalna inšpekcija nemške oborožene moči.
Trade Unions so sprejele na svojem kongresu resolucijo, ki določa, da se skliče izreden kongres takoj, kakor hitro bi grozila kakšna nova vojna. Strokovno gibanje naj bi potem izrabilo vsa aredstva, da ae vojna onemogoči. Kongres je izrekel Macdonaldu tudi zahvalo za njegov govor v Ženevi in za vse mirovne načrte, ki jih je predlagal. To je posebno važno, ker je v zadnjem času izgleda-lo, da je angleško strokovno gibanje zelo nezadovoljno z Macdonaldovim delom za ozdravljenje in pomirjenje sveta.
Zadnja seja angleškega strok, kongresa je sprejela resolucijo, ki se odločno izjavlja proti obligato-rični razsodiški odločitvi pri morebitnih gospodarskih konfliktih.
MacdoPaldov mirovni govor na Ženevski konferenci je našel ogorčen odmev — v krogih Male antante seveda. Češkoslovaški tiskovni urad kritizira ta govor, češ da ni dovolj upošteval neza-varovanosti malih držav. Eno pipo finega tobaka dobi od nas. kdor bo naučil te klavrne buržujske diplomate	izreči	20	floskelnov in	zdražb manj na
dan. Za dvajset pip	pa tisti, ki jih	bo naučil govo-
riti vse, kakor je po pravici.
Ženske napredujejo- kakor povsod tudi v izumiteljski stroki Londonski patentni urad sporoča, da je letos patentiral 400 ženskih iznajdb. Še vedno štejejo moški izumitelji na tisoče proti stotinam ženskih, vendar se zadnje čim dalje bolj množijo. Patentni urad ugotavlja da so ženske v svojih iznajdbah veliko bolj praktične nego moški. Posebno veselje imajo do izpolnjevanja stvari, ki jih v gospodinjstvu rabiš.
Sovjeti demantirajo vest o,uporih v Azerbei-džanu. Tudi revolta v Gruziji je baje že zatrta.
Rusija bo protestirala pri angleški vladi zaradi angleško-ameriških vmešavanj v kitajsko meščansko vojno.
Vsi	hudiči	so	se spravili na	pekinško vlado
z ultimati,	samo	da	dobe pretvezo	za zaaedbo ka-
kega kosa kitajske dežele. Meščanska vojna na jugu. ki je čisto notranja kitajska zadeva — koli* kor je niao zunanje velesile povzročile — je dala Angleški, Francoski, Japonski, Ameriki, Italiji in še mandžurskemu generalu Kang Tso Lingu povod intervenirati pri severni vladi, ki nima absolutno nobenega vpliva na jug, za nevtralizacijo reke Jang-tse-kiang, v nasprotnem slučaju grozijo vsi ti ptiči, da nastopijo z oboroženo silo. Ker se reka seveda ne bo mogla nevtralizirati, je jaano kaj mora slediti — če ne bo Rusija prekrižala roparske načrte drugih. Rusija zahteva namreč popolno nedotakljivost Kitajske, razen tega si je snela pridobiti tudi aeke odločilne japonske osebnosti na svojo stran in ae utegne zgoditi da bosta zdrnžena Rusija in Japonska znala izriniti vse drage'države iz najvzhodnejšega dela Azije.
Henry Ford, znani ameriški avtomobilski tovarnar, je imel lansko leto 442 milijonov dolarjev čistega dobička. Vse njegovo imetje cenijo na vsoto, ki presega 5000 milijonov dolarjev, to je preko 40 miliard dinarjev. Ali je potem čudno, da so g. Fordu ku-kluks-klanovci, ameriški fašisti tako na srcu, da jih skuša oprati pred svetom, kakor smo pred krat-kim pisali? O Fordu je znano, da svoje delavce bolje plačuje nego ostali ameriški velekapitalisti. Lahko je dati delavcem par krajcarjev več in jih tako napraviti voljnejše svojemu izkoriščanju, če ti ostane v enem samem letu 442 milijonov čistega v lastnem žepu! Če bi le delavci, ki se jim pri kakem podjetniku bolje godi, hoteli vedeti, kako se podjetniku godi!	‘
Ameriška alkoholna prepoved se obnaša tako kakor vsaka druga nasilna reč, V zadnjem času so v Združenih državah obsodili 41.000 ljudi radi prestopka te prepovedi in so morali plačati 7 milijonov dolarjev kazni in ao in bodo morali odsedeti skupej 3148 let ječe. Šole bi bolj koristile nego zapori...
V	Čiliju so izvršili oficirji ker vlada ni sprala nekih zakonov socialnega la finandalnega sna«
čaja, nekrvav prevrat. Dobili ao vlado v svoje roke.
Prejeli mo 16. Me v. .Meje", poljedelsko-industrljsko-obrtnega lista, bi izhaja v Zagrebu. Sudnička ul. 9. V pomanjkanju sličnih listov pri nas bi ga priporočali vsem zlasti tistim, ki ae ba-vijo z agrarno reformo.
Popravek. V nedeljskem .Napreju' je tiskarski škrat malce ponagajal v listku .Menjava ze«eljske skorje". V 4. koloni se mora glasiti, .da ina led večji obseg (ne vpliv!) nego voda in zato se mora kamenje razdrobiti*. V isti koloni se mora glasiti, da so nekateri gradovi in mesta za rimskih časov stali ob obali, medtem ko ležijo danes po več kilometrov od morja. Znan je n. pr. slučaj meata Ravene in Hadrije, po katerem je Jadransko morje dobilo ime.
Kupujte čevlje samo z znamko .Sloga".
Ako piješ „BUDDHA“ čaj, vživaš že na zemlji raji
Vendar združeni!
Tako bi lahko zavpili vsi okrog »Socialista* in mi jim k tej združitvi čaatitamo in ielimo dober lak. Namreč ta »konsolidacija” je lepo razvidna, is »Socialistove* itv. 34., kjer se med drugim priporoča »Socialistovim'' backom oportunietiatičao sentimentalno glasilo milijonarja A. Kristana .Pod Lipo*. Mimogrede amo se spomnili, kako je letos pred občnim zborom Konsumnega društva aa Slovenijo »Socialist" rohnel proti Kristanu in mu očital-umazanosti tako da bi moral vsak poštenjak. magari pri meščaaskem sodišču, tožiti. Pa milijonar Kristan očitanih umazanosti ni popravi), in glejte ga spaka. .Socialista*, kako lepo zopet napeljava slovensko delavstvo milijonarju in kapitalističnemu stebru Kristanu v klavnico! Pa ta napeljava ae vrši izvrstno in prefrigano. Milijonar Kristan namreč dobro ve. koliko pomeni danes ime A. Kristan., med delavstvom Slovenije, zato ae previdno v lastnem listu akrije za .Historicusa". .Socialist* to vse dobro ve, pa vseeno piše: »Sodrugom priporočamo, da pridno sežejo po tej podučni mesečni reviji naših zadružnih delavcev*. Takih .zadružnih delavcev,, ki jim je še pred .kratkim »Socialist*' očital umazanoati, ker so aami postali milijonarji ko je zadruga katero so vodili, ostala odviena od bančnega kapitala. Danes ima ta zadruga avoj hranilni oddelek, pa vaeeno ustanavlja ta zadružni delavec a kapitalistično prefriganostjo hranilnice, k katerih koncentrira denar v svoji banki. Is te banke šele dobi Konaumao društvo za viaoks obresti poaojilo. To vaa »Socialist" ve, pa g. Uratnik je tako resnicoljuben. da je imel pogum, umazanoati prinesti na daa le takrat, ko je za takratne konatelacije koristilo, danes pa molči kakor grob, ker — mora. Govore neprestano o združitvi delavskega pokreta. pa ne pridejo z odkritosrčnostjo in resnico na dan Zavedno delavstvo se bo konsolidiralo, vendar nikoli z ljudmi, radi katerih ae je delavaki pokret razbil. Razbil se je radi kristanovakega oportunizma ki je še danes isti, kakor je bil, in kdor naa še danes žnjim druži, da se sam uveljavi, ta opravlja judovako delo umazane korupcije a proletariatom, Gospoda to vse dobro ve, seveda iz osebne koristi in ambicije ae pove reaaice, računajoč na to. da ja delavstvo še vedno neumno in da na razume nnčelnega in doslednega aocialiatičnegn boja. Zato je bilo treba te povodnji .razdora*, ker da-nea ni več vae tako neumno, da bi se dajalo radi »enotnosti" striči lukor pokorna ovčica. Zato ja dolžnost vseh ki jim je kaj za reanično enotnoat, da atrogo preiščejo in vodijo natančen račun o tem, a kom se je treba konsolidirati. Ali ni neumno se* diajevati ae a posamezaiki, ki vendar niao nikoli predstavljali kakšnega pametnega gibanja, ia o katerih je dokazano, da ae niao apremenili od tistega časa, bo ae je radi njih delavsko gibanje razbilo? la bar to mi vedno v »Napreju* naglašamo, zato aeveda demagogi toliko vpijejo, da je Bernot razbijač. bakor da bi bila oseba Bernot pri naa vae, kakšen bog. Seveda, bogovi okrog »Socialista* aodijo po sebi in aplicirajo svoje rasmere tudi aa druge.
Poleg »Historicusa* se koče v J Podlipi" vriniti slovenskemu delavstvu tod! »Abditus*. — g. Prepeluh, izdajatelj nesocialiatičaege .Avtonomista", ki ja figarsko zapustil socialistična vrste, ko ni bil izvoljen za poelaaca, in auriodušno izjavil, da Je rešitev delavatva najbolj mogoča aa — krščansko-klerikalni podlagi. No, mi dobro vemo. koliko korist! še danes to krščaaatvo zatiranemu delavatvu, le oglejmo ai na pr. g. Pollaka e tutti quanti. Po* len tega je avtonomizem, posnet po klerikalnem in sedaj po Radičevem vzoru, kakor ga Prepeluh v svojem .Avtonomistu* priporoča, tudi v protislovju z marksističnim socializmom. Pa brihtnemu .Socialistu* je to vseeno, on »aodrugom priporoča" z meščanskim duhom in oportunizmom presojene traktate bnržuja Abdita. ki ae tudi pod tem imenom previdno akriva alovenakemu delavatvu —• štuli ae pa vseeno k njemu. Čudno je le, kako ata ae a Tonetom pobotala. ker ga je Abditns. recte Prepalnh, znal vedno le a »mokarjem* imenovati Najbrž imata skupne namene ujeti zase kar ae bo dalo ujeti.
»Socialist* pa zelo dobro ve tudi o delu »za-družnega delavca* Naceta Mihevca, ki as je v »Pod*
lipi" oglasil z vodeno črtico »Iz trojih mledih let.* Najbrž «e t*»u zadružnemu delavcu zbirajo sline pri apominu na mlada lete, ko so bili vsi lepo združeni, ko ni bilo še sitnih razbijačev, ki te skritizi-Htajo od glave do pete in ki ai upajo danes drzno trditi, kaj je prav ia kaj ae nn starani tistih, ki se ponoaao trkajo na prsi. češ .30 leten socialist sam* itd. »Socialist* naj 4e» rajši pove, kakšno je bilo to zednižno delo zadružnega delavca Mihevca v Ju-gometaliji pri 3000 K tedenske plače, ko je pe vseeno moral od tega korita zginiti. To najbrž spada med »Socialistove* rezervate, ki aiso za .neumno maso". Nič čudnega, če delavstvo *«e more hitro naprej in spoznati resnico, če ae mu to aa tak način aatajaje. Nič čudnega, če osvobojevslni * boj delavstva počasi napreduje, če je nastalo disgustiranje mas napram socializmu in če še danes mnogi trde, de je socializem .za niči ko pa socialistični .Soda* list* priporoča na pr. razne Historicuse z njihovimi kstsrani ae bsšsj.
v svoji stari slavi. Ne. kar je bilo, ampak kar je in bo. to je potrebno delavatvu. »Socialist" to dobro ve. pa gre preko tega in poleg svojih nsglaševanj za razredni boj in zn socializem take stvari »sodrugom priporoča". Tako delajo le aalauraki kramarji. ki vedo. da je med njihovim blagom to ali oao slabo.
.Socialistu' smo že večkrat očitali zvezo s Kristanom, pa je dosledno na to molčal. Sedaj pa smo te tiče zopet vjeli pri skupni mizi, na kateri hočejo
Ronovno hazardirati z usodo slovenskega delavstva, las to ni presenetilo, mi smo to že dolgo časa pričakovali. In čigava je ta zasluga? To je zasluga .Napreja*, ki po mnenju vseh njegovih napolrdečih sovražnikov z resnico baje razdira! Po zobeh se vsak tolče, kdor to trdi. ali pa je zelo kratkoviden. Razbijaški .Naprej* konsolidira! Kristan gre s Prepeluhom, Golouhom, Mihevcem, Svetkom, Uratni-kom. Kocmurjevci, Peričevci, Mariborčani itd. roko v roki in njihovo glasilo .Socialist' jih vse skupaj »sodrugom priporoča". Pa še recite, da .Naprej' razdira! Kar je slabega, je že vse skupaj otaog »dobrega gospodarja* Kristana združeno. Vse drugačne trditve so traparije in oslarije I Ravno isto velja tudi o vseh ostalih »zaslužnih* iz te skupine ki je že večkrat »zaslužila* ... Vi delavci* že veste kaj so zaslužili.
Radi tega se vi vsi, ki ste se rešili tega železnega kroga oportunizma, veselite prave svobode in dihajte prosto bivše • gnilobe očiščeni zrak, grupirajte se tudi tesno v vaši organizaciji na temelju resnice, doslednosti, nepokvarjenega marksističnega socializma, ki ga ob vsaki priliki tudi forsirajte Tn izvajajte in zmaga ne bo izostala. Do zmage, do boljšega družabnega reda hočemo mi socialisti brez-pogojno pitttiin tudi !&qok» j priSli, ?>cek0ukapitali-stičnega sorodstva, ki ga kapitalizem tako spretno pod vinko socializma pošilja med nas proti nam.
— J. P. -
Iz stranke.
Celje. Za četrtek .dne 11, septembra 1924 ob 19. [7. zvečer) aklicujem člansko zborovanje krajevne organizacije SSJ v prostorih srezkegs tajništva SSJ in KDZ v hotelu pri »Kroni". Ljubljnn-ska cesta štev. 10, dvorišče. Ker bo dnevni red izredne važnosti in potrebe, je brezpogojna dolžnost vsakega člana, da se zborovanja udeleži. Sodrugi, treba si je priti končno na jasno, kdo bo rešil proletariat; ali cerkvene pridige in misel na nebesa, ali skupno sodelovanje v organizacijah, kjer ne ame nihče manjkati, kdor hoče potem tudi aad zmage uživati! — ŠTEFAN LAH, t č. predsednik.
Vestnik »Svobode*.
Del. telovadna enots »Svoboda*1 v Hrastniku L in II. priredi v nedeljo dne 21. aeptembra aa vrtu goap. Domitroviča javen nastop s sledečim sporedom :ob treh popoldne nsstop članov, članic In aa-raščaja, po naatopu prosta zabava s plesom, šaljivo pošto itd, Vatopnina 7 Din za osebo. Igra priljubljena Delavska godba aa pihala iz Trbovelj. Vabimo vse bližnje odseke in prijetelje telovadbe, da ae v čim večjem številu tega nastopa udeleže.
ODBOR
Dopisi.
Imamo vlado rada. rada in pravice. Kako se ta pravica deli, nam je že zaaao. Vse klerikalne prireditve ia če ao ša tako malenkoatne, imajo pod daaainjim klerikalno-demokratsko- turškim režimom pravico do polovična vožnja na železnicah. Vae klerikalne korporacije [pa sokolske in orjunaike istotako! Ur.] ae upoštevajo pa četudi gre le aekaj tercialk na kakšno zmešano božjo poL Delavcem ae pa ta pravica krati. Zveza delavskih telovadnih enot »Svobode" je priredila 7. trn. v Trbovljah n. pr. zlet, naš g. prom. minister in prof. Sušnik pa aaši kulturni »vezi ai dovolil istih ugodnosti kakor tercialltam. S tem misli gospod uničevati izobraže-zalno dalo razradaega proletariata. Goapod se zelo moti, preko, klerikalcev ia vaeh žajkai združenih bnržajev in proletariatovlh izdajalcev pojde soda-liatična mladina a vojopot do pravice ia av o bodel J.P,
Spet Senčarjeva zadeva v Gaberjih pri Celju' Helena Pintarjeva ima stanovanje, v katerem ima po vremenu na razpolago vodo In točo in je tako zasigurans, da se ji ni mogoče posušiti, četudi bi si tegaJtolela. Stanovanje imn. namreč okna. v katerih je samo po ena šipa. ostale tri so razbite. Prej je stanoval v tem stsnovanju g. Senčar sam, kar je treba pribiti, da ga bo zaala javnost ceniti. Ker Pintarjeva ne more stanovati v sobi brez šip, si jih je pustila vrezati v okna. Da te stroške ne mere ona kriti, je krivo dvoje: 1, ker je revna in 2. ker nasprotuje vsem človeškjm zakonom, da bi kdo najemal ljudi na stanovanje, ki ni zavarovano proti prepihu in dežju ter mrazu. Šla je torej k nekemu človeku, ki ji je pisal piamona g. Senčarja, da si bo ona odtrgovala stroške za napravo šip od stanarine. Pintarjeva je pa čez neknj dni dobiln piamo od g. drja Laznika, kjer ji zaračunava 22 Din lnstnih stroškov in jo vljudno vabi, naj pred —dnijo dokaže, da je naročil g. Saačar Jipe popraviti. drugače bo morala tiste stroške pač sama utrpeti. Razumljivo rje. da M SO- -advokati kot zastopniki kapitalistov prav tako lahko ugoali vse ljudi v rog, če bi seveds ti ljudje ne poznnli zakonov, ki govore drugače, in če bi se ne znnli braniti. G. Senčar tudi tistih staaovanj ni popravil, ki jih je zadajič začel podirati ia ga je s. Leskošek s pomočjo pravice od tega odgnal, V ta stsnovsnja lile sedaj voda kar curkoma, kadar dežuje, in atranke v ajih So še na slabšem kakor potniki sredi oceana, ko dobi ladja luknjo, tam sesajo vodo iz ladje mornarji, tukaj jo morajo pa atranke same, nobene pomoči jne dobe od g. Senčarja. O-pozarjamo ga, da ae zgane in spravi stanovanja spet v prejšnje oz. še v; boljše stanje, Naj nikar ne nadaljuje s podiranjem, kakor ie to započel pri stranki Davičarjevi kjer je podrl strop, nad katerim je streha razdrta. Ko je pred dnevi ponoči tako strahovito bilo. Davičarjevi niso mogli apati, ampak so vso noč preb deli ter ču vali, da jim ni ata-novenja popolnoma zalila vodni G. Senčar zapomnite si, da imate v atanovaajih ljudi in ne cživali. kakor si vi predstavljate. In ti ljudje morajo dobiti za pošteno plačilo tudi pošteno, od nikognr ogroženo stanovanje, Če jim kapitalistični sistem ne nudi prilike, da ai preekrbe vsaj ekaistenčni minimum, niso krivi aami, ampak ljudje, kateri molijo zlato tele ia h baterim bomo prišteli tudi vas, če ne bode pripravljeni dati zahtevane pravice strankam, od katerih prejemate denar. Ni io vaša dobrohotnost, če jim daste pravico, ampak vaša družabno dolžnost je, ki boste dejali še odgovor, če je ne boate' veatao izpolnjevali. (Nadaljovaaje sledi.)
UTRINEK.
Ckt* V ll -ti *'^ Iii.^1 j ±	j	-	*	#	J.1	Mii#	i	1	tl	t	A
Jovno mnenje ie mnenje tistega, bi piše čaao-pise. Kadar bodo delavd vedeli, da pišejo .Naprej" delavci sami, bodo razločevali med kapitalističnim in proletarskim javnim mnenjem- Javno mnenje je pa tudi mnenje čitajoče javnoati. Le da to ai laat-no mnenje, ampak ga je čitateliem vtianil kapitalistični izdelovalec mnenja. Delavako javno mnenje bo predatavljal šele veliki ddavaki dnevnik, Uugs bodo piaali delavci iz vaeh bratov sami. ia hi ga bodo čitali delavci v vaeh krajih aami.. Zato je aaj-potrebnejše delo za socisliatično zmago v tem, da razširjamo dnevnik, ki ga že zdej pišejo delevd aami in čitnjo, naročajo in plnčujejo delavci aami. — »Naprej"je tol Čitaj ga en mesec vaak daa, pa boš našel, da je to rea delavaki list. ki nn Sloven-skem edini predstavlja delavako javno mnenje!
*
.Maščevanje je moje I" Tako pravi Gospod, ki ga imenujejo Judje Jehova, kristjani Bog. sodalisti pa Življenje. Narodi, pri katerih vdja maščevanje za človekovo pravico, sd barbarski.
Od malega so nas tako učili in čeprav se je naša kri mnogokrat proti temu upirala, je pamet vselej dala prav nauku, nikdar pa ne krvi. Škoda, da izvršuje kri svojo voljo hitreje nego pamet — zato je človek velikokrat brez potrebe tepen od Življenja.
Kri ia pamet sta mnogokrat v nasprotju. *Kri ni voda!* pravijo razni voditelji, ki hočejo v človeških srcih vzbuditi razpoloženje proti pameti. Zlasti nacionalizem operira s to frazo in zelo veliko narodov je plačalo s potoki krvi svoje krvavo razpoloženje. Tudi verski boji so se mnogokrat v zgodovini ravnali po kričanju zavrele krvi Tn v današnjih dnevih, ko je postala narodnost, in vera že popolnoma puhla fraza, se prenaša razpoloženje krvi v politične boje. Tako n. pr. .se je le mnogo-kateri republikanec dal od monarhista nahujskati na boj proti republiki. In marsikateri socialist se je od kapitalistov dal nahujskati na boj proti socializmu.
Citajte naš tisk!
Lastnik: »Slogu", r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odbora.>SSJ ta. KDZ.)
9, IX. TiskaiM brstov Rmprst v. Krškem, itd