192. iteu. Poštnina plačana v gotovini. V Ljub liani, v petek 26. avgusta 1921. mr f*c>sai«#x«ia m&i. & Leto U. lihega fazen itetiail in prašnikov vsak el a n ob te. uti d®gs©!sSsse. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1,, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notico isti prostor K 2'_____ Pri večjem naročilu popust. Glasil® Jyg@slfew. soclfalno - demokratične strank©. Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za lisi sO poštnine proste. Upravaištvo je v L ubljaui, Frančiškanska ulica št. 6 i, tičite! Bka tiskarna. Zadovoljnost v sedanfi družb!. Kdo je dandanes zadovoljen na j Svetu? Alco bi ljudje odkritosrčno govorili in če bi dali to vprašanje na splošno glasovanje, bi izvedeli, da jih je. Posebno v civilizirani družbi komaj kakšna majhna peščica, ki ne bi bili Prepričani, da imajo pravico za kakršnekoli pritožbe. Med takozvanimi divjaki bi dobili še razmeroma več zadovoljnih ljudi. Ali kdo bi si želel živeti tako. kakor žive Eskimovci, Patagonci ali Papuanci? Zadovoljnost takih ljudi je utemeljena v njihovem neznanju; čim na-ftese slučai. da spoznajo kakšno novo življensko sredstvo, ki jim je bilo dotlei neznano, se zbudi v njih tudi želja po njem. Pokažite avstralskemu amou na kakšnem polineškem otoku puško in poučite ga. iz kakšne daljave se z njo lahko strelja, pa jo bo takoj hotel imeti. Tudi v takozvanem civiliziranem svetu je zadovoljnost, kjer sploh tli, večinoma spojena z nevednostjo ali Pa s slaboumnostjo. Čim manj človek vc in zna, teni manjše so njegove potrebe. Sicer pa m njč nepretiranega. če s® pravi, da je ves sedanji svet nezadovoljen. Tudi oni. ki stoje na vrhuncih življenja, niso izjema. Evropski monarhi, kolikor jih je še ostalo, so gotovo velike glave. Toda kdor bi iirn moeel pogledati v Srce. bi opazil strah in trepet in težke dvorne; kakor igralci na odru moralo nastopati: Na obrazih morajo kazati neomahljivo zaupanje v ! moč in zmage »svojih« armad, v duši pa trepečejo, ker je usoda na bojiščih kakor kartaška sreča. In poraz : na vojni pomeni lahko izgubo trona ! in krojie. j Velekapitalisti so še večja gospoda. Ali naibogatejšim milijarderjem Povzroča zdaj konkurenca jezo. zdaj jih raztogoti vest, da štraikajo delavci, zdaj kakšna borzna špekulacija. Še sve^a mati cerkev, ki venomer pridiga zadovoljnost, je nezadovoljna. na nai bo že katoliška, luteranska. oresbiterianska ali pravoslavna. Velik vpliv ima v državi; ali rada bi neomejeno vladala. Veli* ko je njeno bogastvo, ali rada bi imela us# v svoji malhi. Backi ji verjamejo vse. ali čreda se ji z4j premajhna. Vsakovrstne privilegije uživa; ali izmisliti si zna še vsa_k dan nove. ki jih še nima. Od spodaj do zgoraj lahko prebrskamo vse. pa ne bomo našli tiste zlate zadovoljnosti, o kateri pojo sentimentalne pesmi. Da ne more biti delavsko ljudstvo zadovoljno, je pač najbolj razumljivo. Če imajo drugi dva tri razloge za nezadovoljnost jih imajo delavci na mernike. In če se med njimi najde bela vrana, ki se vendar postavila 7. zadovoljnostjo, lahko stavite, da ima slamo v glavi ali pa skisane možgane. ... Iz te vsestranske nezadovoljnosti izhaja tudi tisti duševni kaos. v katerem brede sedanji svet. tisti nervozni nepokoj. ki ni znamenje zdrave, žilave delavnosti, ampak neveselo bolehanje. Odtod prihaja tudi stremljenje Do opajanju, ki ga najde eden v smrdljivem žganju, drugi v šumnih orgijah, tretji v luksurioznih. ampak nezmiselnih zabavah. Splošna, vse prevajajoča, vse razjedajoča, vso harmonijo ovirajoča. vso lepoto omadežujoča nezadovoljnost daie pečat sedanjemu svetu. Ce smo vsi nezadovoljni, ne bi li bilo logično, da bi vsi skupno poiskali nov temelj, novo obliko življenja, novo družbo, ki bi nam moRJa dati več zadovoljnosti? Ali kadar prihaja socializem, da bi odpravil glavne vzroke nezadovoljnosti. da bi uravnal materialne razmere in rešil človeštvo najzepr-nejše skrbi za vsakdanji kruh ter na tu način omogočil duševnejše življenje. tedaj je sedanja dtižba naenkrat nedotakljiva, sveta, in naš svet je tako dober, da ne more biti boljši. le tisti ki morajo prenašati najhujše. najobčutnejše in najsurovejše trpljenje, morejo imeti dovolj poguma in volje, da se ga otresejo. Zato more najti socializem le v delavskem razredu svoi pravi dom: samo delavstvo more biti osvoboditelj človeškega rodu. Poročilo prve trboveljske komisije. (Dalje.) ga, ker ie to edina poslednja perijo-fja normalne produkcije, v kateri so pogoji k lede produkcijskih stroškov najbližji sedaniitu pogojem. Komisija je stala na stališču, da se v svojem računu ne ozira na rudnika v Rajhenburgu in Hudijami, ker se ta dva rudnka šele prirejata, produkcija pri njiju je popolnoma spo-rednega značaja, dočim so stroški pri obeh rudnikih pretežno investicijskega značaja. Zato meni komisija, da so čista produkcija teh rudnikov, ki znaša sedaj 400 ton mesečno, da po- Po Pismenem in ustnem zaslišanju ^ ljubljanskega predstavništva družbe (priloga št. 8 in zapisnik št. 9) je konusi ja prešla na računanje cen premoga. Obračuni produkcijskih stroškov za premog ori družbenih rudnikih so napravljeni po perijodah, ki jih je 12 v letu. — Vsaka perijoda ima štiri tedne izvzemši 6. in 12.. ki imata po 6 tednov, tako je, srednji izvzemšl, v letu 13 perijod po 4 tedne. Na podlagi tega računa je komisija vzela il. periiodo iz tega razlo- LISTEK. Zvonimir Kosem: Pravica. (Konec.) »No. pa skoči v vodo, žaba, da »boš sit 1... Ampak da more človek tako globoko pasti, tega bi ne bil pričakoval od vas. Hlavka... prav zares ne... Dobro, da sva sama, da vas nihče ni slišal; posebno nerazsodno mladino bi bile takoj okužile vaše brezbožne besede, tako da bi navsezadnje še o meni napačno sodila ... a vi. Hlavka. zviti lisjak, bi se mi smejali v brk. rekši: saj je res »ako... O, vi potuhnjenec, zakrknjeni hlapec, licemerec in podlež In po-liujševalec — idile, hitro idite... sam so vrata! Naša tovarna, naše polnoma družbi na razpolago, s čimer bi se družba vzpodbudila, da pospeši delo v smeri čimvečje produkcije. Komisija je vzela za podlago računanja čisto produkcijo, odbivši količino premoga, ki ga rabi za svojo lastno porabo, kakor je v tečki 2. konsiatirala. Na tak način bo avtomatično obračunana lastna poraba premoga po svoii faktični vrednosti. Bruto produkcija pri produktivnih rudnikih, t. j., v Trbovljah. Hrastniku, Ojstrem, Zagorju in Kočevju, je znašala v eniinisti perijodi po rudniških računih ton 78.380. lastna poraba 10.558. tako da znaša čista produkcija ton 67.826. Celokupni produkcijski stroški pri teii rudnikih znašajo po računu rudnikov^ v tei perijodi I< 31,346.821.53. V istih računih je vračunan v gorenji vsoti pr^nog po prodajni ceni v znesku K 5,396.847.97, razlika med obema vsotama pa znaša K 25 milijonov 949.973.56. Zadnja vsota, razdeljena na čisto produkcijo, izkazuje od nabavljenega oremoga produkcijskih stroškov na tono (t. j. neto tona) K 382.59. Po rudniških računih in konstataciji v zapisniku seje z dne 27. januarja (zapisnik 5) v Kočevju so v celokupnih produkcijskih stroških zaračunane tudi »investicije v Rajhenburgu in Hudijami« (glej točko 5) v znesku K 2.290.^39.03, kar znaša, če se preračuna na tono pridobljenega premoga. K 33.77, katere je treba odšteti od produkcijskih stroškov za vsako tono pridobiienega premoga kot neopravičeno, kar priznava družba v svoji izjavi (priloga št. 8). samo da je njena številka manjša, ker je računana po bruto produkciji pri vseh rudnikih. Iz rudniških računov ni bilo mogoče razvideti. kolika je vsota zaračunana za lastne investicije produktivnih rudnikov, ker ie bil meseca julija 1920 dotični investični* račun ustavljen in pomešan med različne postavke rudniškega računa. Po izjavi družbe (priloga pod 8) treba bi bilo odšteti od Produkcijskih stroškov gorenje stroške za lastne investicije, po 27 K na bruto tono vseh rudnikov, kar znaša v 11. peri-iodi za vse rudiiike. t. i. tudi za Raj-henburg in Hudoiamo. za skupno bruto produkcijo 79.114 ton. vsoto K 2,136.078, ali računano na neto tono. to je prodano tono iz produktivnih rudnikov (glej točko 6) po K 31.49. Po izjavi družbe je v 11. perijodi zaračunano za vse rudnike od zunaj nabavljeni materija! z zneskom K 4.500.000. Ta vsota je dobljena tako. da so avstrijske krone preračunane v jugoslovanske krone. Po proporcijl 1 jugoslovanska kona = l.fjg avstrijske krone. Iz izkaza cen materijala, ki ga je družba priložila svoji izjavi (št. 8), se razvidi, da se je materijal v času od junija 1920. 1. do decembra-janu-arja 1921. 1. podražil v avstrijskih kronah za 50%. Potemtakem bi danes veljal materijal. ki je porabljen v 11. perijodi. 10,125.000 avstrijskih kron. Ako se vzame za podlago računa, da je 1 jugoslovanska krona vredna 4 avstrijske krone, dočim je običajni kurs jugoslovanske krone sedaj Še znatno višji, bi veljal gorenji materijal 2 milijona 531.250 jugoslovanskih kron. kar je za K 1,968.750 manj kakocr je bilo zaračunano v rudniških računih za 11. petijodo. Če se ta vsota razdeli po tonah na vil. perijodi prodani premog, dobimo vsoto K 29.02, ki jo moramo odšteti od produkcijskih stroškov po rudniških računih (glej točko 4). Družba v svoji izjavi jemlje mesto proporcije jugoslovanska krona: avstrijska krona = 1:13, proporcijo 1:1.2 ter prihaja do sklepa, da bi bilo treba odšteti od produkcijskih stroškov na bruto tono K 18.10. To novo proporcijo brani družba s tem. češ. da je bil materijal. rabljen v 11. periiodi. nabavljen v času od maja do decembra 1920. — To stališče bi bilo opravičeno, če bi bil govor o računanju prevelikih dobičkov družbe zaradi sprejetja navedene proporcije 1:1.5 za časa 11. pe-rijode. Toda ker se ta proračun dela za bodočnost, tedaj komisija ne more sprejeti ga podlago gornjo novo predloženo ptoporciio, marveč se moni ozirati na vse gibanje valutnih kur sov kakor na cene materijah. Po konstatacijah, ki jih je navedla komisija v svojUi zapisnikih o sejah pri pogdinih rudnikih glede lesa. je v 11. perijodi zaračunana celokupno prevelika vsota pri les« za 332 tisoč 2S8 kron. kar znaša na tono premoga po K 4.90, ki jo je tudi treba odšteti iglei točko 3). S umsko ekonomijo družbe v Zagorju komsija ni mogla smatrati kot poseb. podjetje, ki ima edini cilj do-bgje. ampak kot podrejeno podjetje rudarskemu ali kot posebno delavnico rudnika, v katerem ie vložen tudi kapital te premogokopne druž-eb. v katerem je že dojočen bruto dobiček na tono nabavljenega premoga. V ostalem se ce^ja 300 K za kubični meter lesa iz te ekonomije, ki jo smatra komisija za zadostno ne razlikuje mnogo Qd cene, po kateri kupujejo ostali- rudniki družbe les od privatnikov. Najzadnji ugovor družbe, da je les iz njene ekonomije boljše vrsle, se ne more smatrat kot merodajen, ker boljši les dalje vzdrži ter manj velja, in porablja se v svtrhe. za katere mora biti les dobre kvalitete, t. j. za deske in materijal za gradbe, ki ga obdeluje v svojih delavnicah pri rudniku za svojo potrebo, kar je tudi dobiček in v korist družbe. V svoji vlogi družba ni vzela v račun, da se v Kočevju pri sedanjih delih vrše pretežno tudi investicije za bodoče delo, kakor je v poročilu že prej pojasnjeno. (Dalje prih.) Politične vesti. + Delovanje odsekov v narodni skupščini. Na podlagi sporazuma med predsednikom narodne skupščine. predsednikom zakonodajnega odboja in predsedniki posameznih nje-, govih sekcij se je sklenilo, da bodo sekcije začele delovati 15. septembra. plenum zakonodajnega odbora pa se bo sestal 20. septembra. Sredi septembra bosta začela delovati fi-nančni odsek in odsek za določitev novega poslovnika narodne sikup-. ščine. + Preki sqd v Baranji. Madžari so ob zasedbi Baje in Baranje proglasili preki sod, da bodo lažje in biez sodne obravnave lahko morili zavedno delavno ljudstvo, ki noče biti kužek raznim »krščanskim« šiko-fom. t Za nadomestne obilaske volitve v LJu"ianl so demokrati in k’er kal;l že vlomili svoji kandlJatnl listi: Demokrati kamdidlrajo: Kandidati: 1. Planinšek Franc, železniški viSji revident. 2. Malenšek Josip, posojilniški uradnik. 3. Janežič Vincenc, višji poštni oficljal. 4. Kavčič Pran, gostilničar. 5. Kozak Josip, mesar. 6. Bonač Franc, tovarnar. — Namestniki; 1. Flerin Ivan, natakar. 2. Gorja.ic Jožel, knligoveški pomočnik. 3. Sič Albert, profesor. 4. Zorko Anton, sodni kanclist. 5, Geyer Rudolf, ključavničar. 6. Seliškar Antoni, strojnik. — SLS pa kandidira: 1. Jože Gostinčar, državni poslanec. 2. Dr, Valentin Rožič, profesor. 3. Ludovtk Čop, železniški brzojavljač. 4. JtirlJ Moser, posestnik in Izvošček. 5. Josip Rainer, železničar in posestnik. 6. Dr. Jak. Mohorič, odvetniški kandidat. + Francoski komnnlsll proti preganjanju komunistov v Jugoslaviji. »Rude Piavo« poroča, da je izvrševaliil odbor francoska komunistične stranko sklenil oipozoritl francoski proletariat na teroristično politiko balkanskih In podonavskih držav proti komunistični stranki. Izvrševali^ odbor se izraža solidarnim s komunisti podonavskih In balkanskih dežel in nalaga mednarodnemu strankinemu tajništvu nalogo, da zbero vse dokumente o belem terorju v teh deželah in da jih predloži francoskemu proleta« rlatu. + Italijanski komunisti ser poslali italijanski Splošni delavski zvezi, Strokovni zvezi. Strokovni železni-čarski organizaciji predlog glede za-početja velike splošne stavke po celi Italiji. Ta stavka naj bi bila nekaka manifestacijska stavka za delavske pravice in obenem za njih ohranitev, + Fašizem se kruši. Podtajnik fašistov-skih organizacij, Cesare Rossi le odstopil, ker mu, kakor pravi v svojem pismu izvršilnemu odboru, resnoba in čast prepove-duleta še nadalje ostati na vodilnem mestu. Rossi se je potegoval za mir med socialisti In fašisti. + Francoske strokovne organizacije so sklenile, da odstopijo enodnevno mezdo v prilog stradajočemu ruskemu ljudstvu. Podjetje, stoji na krščanskem, da. na strogo katoliškem temelju... a vi. antikrist, bi radi ta temelj izpodkopali, pa se vam ne bo posrečilo! Tako je! Kaj stojite in me gledate? Pojdite že vendar enkrat!... Saj me ne boste več pregovorili... zastonj čakate in mo prosite z očmi. Kar sem rekel, sem rekel! Starih lenuhov ne rabimo, zahrbtnežev tudi ne. antikristov še manj. Naše podjetje je katoliško ... Pa stoji tu in me gleda! Ne bo nič, prijatelj... Izginite!« «In to so vaše zadnje besede? Kar verjeti ne morem: zdi se mi, da se šalite z menoj...« je z drhtečim glasom izpregovoril Jernej Hlavka. »Kaj — šalim naj se?« je kriknil in poskočil s skokom, besnim in Jju-tim. kakor poskoči Iz gošče leopard za plenom. »Šalim v.tako važni zadevi? Šalijo se samo norci. Torej | mc imaš za norca, ti kreča upognje-| na in stara, ti mrha cepeligasta, ki i bi moral Bpija na kolenih zahvaliti, i da sem te petnajst dolgih let tako-rekoč za prazen nič vzdrževal v naši tovarni! Kako si drzneš zabrusiti kaj takega v obraz svojemu najviš-j^uiu gospodu — ravnatelju? Kje sl se učil olike, ti neotesanec, razbojnik, lump. mačji mešetar, kozji jezdec — to le vprašam, ljuba dušal Kje je tvoja olika? In petnajst let seiri trpel takega neolikanca v svoji tovarni. petnajst let sem gojil na svojih prsih gada!... Resničen je pregovor. ki pravi: Nehvaležnost je plačilo sveta. Zdaj imam pa dovolj, Hlavka! Tam so vrata. Pojdi, pa hitro, hitro... moj škorenj je špi-čast in močan!« Jernej Hlavka je pritisnil za kljuko : predpn pa je šel. se je še enkrat obrnil proti ravnatelju, s pogledom. blaznim od obupa, in s topim, brezizraznim smehljajem na žoltem obrazu. »Grem! Toda pomnili boste, kdaj ste se igrali z Jernejem Hlavkg in s pravico!« Tako je rekel Jernej Hlavka In je šel. Šel je visokozravnan, nič več upognjen in omahujoč, temveč z odločnimi. trdimi koraki, pokonci in samozavestno, kakor Kire vojščak, ki ie v boju zmagal: In topo se je smejal vso pot in iudj oči so mu gledale topo, brez veselja in. brez žalosti, brez upanja in brez pričakovanja, kakor na nokaj, kar mora priti in čemur se ni mogoče nič več izogniti... Zunaj je šc vedno deževalo, v debelih, poševnih curkih, ki so pljuskali Jerneju Hlavki naravnost v obraz. Mimo je švignil nagel voz in ga oškropil z blatom od vrha do tal. Tam je že šumela reka. blatna, od deževja narastla... S črnih, nad vodo sklonjenih kostanjev je curljalo in kapalo kakor solze v doreče valove ... Jernej Hlavka je stopil k ograji in pogledal podse v kalno vodovje: za hip se mu je zazdelo, da vidi v valovih svoj obraz, kakor da bi se ogledovala v ogledalu lobanja... Blazen krohot se mu ie izvil iz prsi... »Ha. vi ljudje visoki, imenitni... takšna ie pravica, ki nam io delite siromakom ... ha-ha!... Nagnil se je čez ograjo in razprostrl roke... v vodi je zapljuskn.lo in zagrgralo ... Ravnatelj je stal ob oknu in jc gledal; ko sc je iz valov poslednii-krat prikazala koščena roka Jerneja lllavke in nato za vedno izginila, si ie zavihal brke in oči so se mu zelenkasto posvetile kakor risu. — — Na mednarodni konferenci za pomr.č ruskim beguncem je bil za podpredsednica Jzvoljen jugoslovenski poslanik v Bernu dr, Milutin Jovanovič. -f Duševni delavci se internacionaliziralo. Kongres .duševnih delavcev v Bruslju je sprejel resolucijo, ki govori o ustanovitvi internacionale teli delavcev in o zapocet-lu propagande po vseh deželah. Kongres pooblašča to zvezo naj stopi tozadevno v stike z — zvezo narodov ... S tem postane jasno, kakšne cilje zasleduje nova internacionala. Postavila si je koj ob začetku veliko cokljo na pot, ki jo bodo preskočili samo buržuaznl duševni delavci. Socialistični pa — in teh je menda večina — se je bodo izogibali. + Wranglovcl se povrncio v Rusijo? Biotski polkovnik Thomson se pogaja s Trockim glede povrnitve onega dela Wran-glovccv v Rusijo, ki jih podpirajo zavezniki. Trocki je baje te predloge sprejel In se bodo VVranglove čete internirale v enem taboru pod angleškim nadzorstvom. Izvršilni odbor HI. internacionale, ki }e bil Imenovan na zadnjem shodu, je tako- le sestavljen; Zinovjev, predsednik; odbor, niki: Buharin, Radek, Lenin, Trockij za Rusijo, Heckert in FrOlich za Nemčijo; Souva-rine za Francijo, Terracini in Gennari za Italijo, Burian in Kreibich za Čehoslovaško, Šuinški za Ukrajino, Slinski za Poljsko, Popov za Bolgarsko, Markovič za Jugoslavijo, Schefflo za Norveško, Bell za Anglijo, Baldrviu za ameriške Zedinjene države, Meririo Garcia za Špansko, Sirola za Finsko, Janson za Nizonemsko, Van Over-straetcii za Belgijo, Killboom za Švedsko, Bodtilescu za Romunijo, Stučka za Avstrijo, Bela Kuha za Ogrsko in Vujovič za inter-nacijonalo komunistične mladine. Rusija ima v odboru 5 glasov, Nemčija, Italija, Ceho-sl o vaška in internacijonala komunistične mladine po 2 glasa in vse druge dežele, ki so zastopane v izvršilnem odboru, po en glas. Druge dežele, ki niso zastopane, pa imajo le posvetovalni glas. V ožjem izvršilnem odboru so Zinovjev, Buharin, Radak, Heckcrt, Souvarhie, Gennari in Bela Kuhn. V tajništvu izvršilnega odbora so Rokovski, Humbert Droz m Kouzinnen, Brzojavi. Iz belgrajskega koncerta. Ministrski svet. LDU Belgrad. 25. avg. Snočna seja ministrskega sveta ie trajala od 17. do 21. OdotAUi so se krediti ro-samezr.:rn uiialstrsivom. Izvolil se je odsek ministrov, ki bo proučil načrt invalidskega zakona. Potem se je ministrski svet bavil o razmerah v Hižnih krajih tei sta muslimanska ministra zahtevala, da so posije v Sand/lak posebna komisija, ki bo poročala vladi o odnošajih med pravoslavni u in muslimanskim prebivalstvom. .Ministrski svet je potem izvolil posebno delegacijo ministrov, ki bo šla v Pariz in poročala kralju Aleksandru. V to dele.Racijo so izvoljeni ministri dr. Kumanudi, Uzu-iiovič. dr. Spalio in Pucelj. * O. n inister Pucelj bo \tdel Pariz. P( gaiania. UDU Bel»ra — Ljudsko štetje v Angliji, ki sc je vršilo 19. junija, izkazuje, da živi v Angliji, na Škotskem in vVvalesu 42,767.530 duš. Od tega prebivalstva ie 20,430.623 moških m 22,336.907 žensk. Od zadnjega ljudskega štetja leta 1911. je prebivalstvo napredovala za 1,936.134 oseb, to je za 4.1%. — Prebivalstvo Londona. Kakor je dognalo ljudsko šteteje, znaša prebivalstvo Londona s predmestji 7,476.168 prebivalcev proti 7,250.338 leta 1911, Birmingham šteje 919.438 duš. — Nad 70 tisoč slučajev kolere v Rusiji. Od 1. januarja t. 1. do sedaj je bilo v Rusiji 71.871 slučajev kolere. V francoski pokrajini Ilaute-Loire so odkrili nove petrolejske vire. gobe, laneno sems in druge deželne pridelke plača najbolje SEVER A KO i'. P., Ljubljana, Wolfavs ulica 12. nsr- "Mi JiaJ Sc pr ©selila svoj zdravniški avnbufiatoref, niški fin prislasnl oddelek pr v Gradišči št 2. Vsi bolniki iz Ljubljane in sodnega okraja ljubljanskega se naj prijavljajo v tem poslopju. Tara se sprejemajo ludi priglasi in odglasi zavarovancev iz Llubljane iil sodnega okraja ljubljanskega. Uradne fin ordfinacilske Mre od 8, do 14. •; S-C Ravnateljstvo* ŠpE(i3iii aifisiifoi atelje za črkcillkarstvo \\l Ljubljana Aleksandrova cetia t, Jofel Kalif, Uk busg&va ulita 6. F. BRUHAT LJUBLJANA ' Manufaktura in tkanine. Mestni trs 25. Išče se: Jamski samec ali oženj mi’ • ' ‘ samec, svoje stroke popolnoma Vešč, samostojen delavec. Po uudbe naj se pošljejo 8 prepisi spričeval na upravo „Naprej-a‘ pod fcifro * Premog". ■ q}A-‘ - j;- liiliii.il. ofiej, gotovih oblek, dežnik tf \\i po znižanih cenah se prodaja pri J. TRPIN, Glavni trg it. 17. Silil ffiteitfil umjetnicke, historičke i ijubavnei i. L d. PAPIR svake vrsti uq vrlo jefthie cijene nudi [lil ................ izdajalelj: Ivan SiUnar, Tisk Učbcliske tiskarne y Ljubliani^ pogovorili urednik; Jak, .VehovC'