TRST, sreda 6. maja 1959 leto XV. . Št. 107 (4261) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo j^MSTVO: UL. MONTECCHI it. S, II. n Ml — TELEFON 93-898 IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, t , OGL««,38 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Postni tekoči račun. „ I SOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst U-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljuoijani / Drugi dan uspešne stavke Oster napad desničarjev na kovinarjev vodstvo ENI ENI krije baje milijarde primanjkljaja dnevnika «11 Giorno» Sen. Pellegrini o krizi podjetij IRI v Trstu in Tržiču - Tudi današnja skupna seja parlamenta bo brez rezultata ? 5. __ (Od našega dopisnika) ■ Z današnjim dnem je zaključena stavka kot V'^ev' Odstotek stavkajočih pa je bil celo večji Nal?ra^' Sindikalna vodstva so s svojih sestankov ij a stavkajočim pozdrave, v katerih poudarjajo, 1 b0rt) 'narji dali ponovni dokaz čvrste strnjenosti Jobio i za dosego obnove Wv za novo pogodbo, i* so pozvala kovinar-tti]l va> ostanejo budni in ti i« b°doče izvajajo skle-l’t Morebitno nadaljeva-^zdnega gibanja. Fftu vodstva so po-'•iank odtočno protestirali , ,°dila policijske me- hfcefn- erimi se je hotel j 1 .uspeh stavke — z aioče 1 i® napadi na stavki dj?tek stavkajočih je zna-es povprečno nad 97. vseh treh sindikati ,» a,zPravljala tudi o 48-^Uitfij- 1 delavstva v lesni t* *■ in o *C1 3e napovedana •hcii t' m- Avtonomna ? k r\ bančnih uradnikov bvj, potrdila, da bo vsedr-8vka 8. in 9. t. m. so danes nadalje- C^rji Nj(tjii.razPravo o državnih 1 ta" ^esn'čarii so na če-W*‘°m Eerettljem ostro Jll n-.j tanovo ENI in nje-'t: je ®sednika Matteia. Fe-Hl - y svojem napadu izlil. ^nič^®' ki t'h je obja-? ki na) bi bi' k birni Parlamentu pred kHv«P0fitnicami, udelež-Oih nVa. Pri nadzorstvu VLlae tf- organizacija m vsedrinih P°diet'i- za‘ V e a« energetske Hlu *Plns .?odlagi prevlado-<)(?• koristi, kar se V,10 ewl. sam° z naciona-y,|?Čit ' ktrične industrije, ? ®Nl z nalogo, da Sb. išlti Slstematičnim razi-vHtev Petrolejskih polj, NiSka , arSanizacije Fin-« pri državnih industrializaciji dgih pasivnih kra-V^itaioJ10 vlaganje mrt-‘etie “v v investicije za it^ril; j i senatorji pa I.kiP ERt 3e v glavnem A-, sto-u v*s napredek, ki 0“ «o.leJ pri izko-ttiC'a'ist * Kori v v drža- Jt'1 lasi, )e dejal, da ^ j1 v ENI, če se je t yigni ,2a'd n j iH letih vsaj iješto oJt«W11egrini ie precej l\ ^r«tu • 0 krizi podjetij S,8ro»i ',n. Tržiču, ki jim \£r0or dklnitev. Dejal je, i,l» ta **kem poročilu ni fb« djet; a P° naročilih »L kar bi om°K°- »' p 4ei„„ Poslitev suspen- k» >t«kdariiCe-V in brezposel-bUje te, da poročilo 1*1?a PL dikakršnega or-B.J*. na za investicije. občirv.a ta vpraia fg PUna F 4t°zil J® y>rcT,inski svet'v Tr- v Ja, s°VaU * za katere-.<6*1° je , Judi demokrist-!W8®oln; eval jamstva, dveh obl juba glede stihu TfjiA Velikih ladij v K" te}1** ter omenil, da *N.,>r'dsertnlibi Že P1,01®" v Ge k trgovske iii 1 da ifPnvi. Pripomnil i * iz L nad vse značit \Hai'“stavn'ni:i> natJladr' nai P°- * ene ima s tem l P nnaVor'l Pellegrini - ki d)etju OMFA iz Poloi-. nahaja v še in dela » (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Pod pred-sedništvom predsednika SZD LJ maršala Tita se je sestal danes v Beogradu deveti razširjeni plenum zveznega odbora Socialistične zveze, da b: razpravljal o aktualnih vprašanjih socialističnega razvoja na vasi. Poleg članov zveznega odbora so na plenumu navzoči predsedniki okrajnih odborov SZDL ter številni politični delavci in funkcionarji, ki so zaposleni v kmetijskih in zadružnih organizacijah. V obširnem poročilu, ki ga je podal na plenumu generalni tajnik zveze Edvard Kar; deli, se ugotavlja, da je cilj jugoslovanske socialistične politike na vasi rekonstrukcija kmetijstva v smeri formiranja velikih socialističnih proizvajalnih enot, ki bodo sposobne, da na osnovi sodobne tehnike in iz znanstvenih pridobitev organizirajo družbeni proces dela ob istočasnem podružab-ljanju zemlje. Kardelj je ugotovil, da je socialistična praksa v Jugoslaviji pokazala, da so v Jugoslaviji nemogoče metode ko-lektivizacije razen za ceno hudih gospodarskih in političnih potresov in da je nepotrebno vztrajati na kolektivizaciji za vsako ceno, ker ni edina možna metoda socialističnega preporoda na vasi. Izkušnje kolektivizacije v Sovjetski zvezi in drugih državah socialistične demokracije kažejo, da se metode kolektivizacije ne morejo mehanično prenašati iz ene drža »-e v drugo. Ce bi Jugoslavija nadaljevala proces^ kolektivizacije, ki ga je pričela leta 1948, bi imela danes uničeno kmetijstvo. Jugoslavija se ne misli spuščati v analizo, kaj bi bilo v Sovjetski zvezi, če ne bi bilo kolekti-vizacije, toda zelo dobro ve, kaj bi bilo v Jugoslaviji, ce bi se spustila v birokraticno avanturo uvajanja državnega monopola v kmetijstvu. Neuspehi v razvoju kmetijstva v številnih drugih državah ljudske demokracije potrjujejo pravilnost jugoslovanskega stališča. Kardelj je ugotovil, da je potrebno na prvotno obliko kolektivizacije gledati kot na zgodovinsko nujnost v pogojih relativne gospodarske in politične slabosti socialističnih činiteljev, a ne kot na neobhodno fazo v razvoju socializma. Jugoslavija ni za kampanjsko podružabljenje zemlje, temveč za vzdrževanje socialističnega sektorja s kmetovalci na osnovi obojestranskih interesov. V vedno tesnejšem sodelovanju kmetov s socialističnim sektorjem se bo pospešil socialistični preporod na vasi. Jugoslovanski socialistični preporod na vasi se ne izvaja s stalinističnimi metodami kampanjske kolektivizacije, ker ji gospodarski in politični pogoji omogočajo, da to doseže postopoma z manjšimi gospodarskimi in političnimi potresi. V zvezi z napadi v drugih socialističnih državah na ju goslovansko politiko na vasi, češ da ni socialistična, ker ne izvaja kolektivizacije, je Kardelj ugotovil, da kritiki Jugoslavije uporabljajo v svojih napadih isto logiko kot v kritiki stališča Jugoslavije do blokov. «Oni pravijo. Ker ste vi proti našemu pojmovanju tabora in taborskih odnosov in ste proti socialističnemu bloku, ste tudi proti socializmu. Toda za vsakega človeKa, ki se ima za marksista, mora biti jasno, je poudaril Kardelj, da za ocenitev socialističnega značaja družbe ni važen tabor, temveč družbeni odnosi in značaj lastnine proizvajalnih sredstev. Tabor in bloki niso nikakršna pisana karakteristika socializma, temveč samo politična oblika, k. je lahko dobra ali pa slaba. Poleg tega nismo proti tistemu, kar je v taboru socialističnega, kar v njem odraža socialistično solidarnost, temveč smo proti določenim elementom konkretne politike, ki se izraza v določenih, za nas nesprejemljivih političnih koncepcijah. Mi smo Posledni, je izjavil Kardelj, ne le v deklariranju socializma, temveč s obrambi socialistične solidarnosti, toda mislimo, da oblika in metoda za • uresničenje t<*h načel ni ta, ki se danes imenuje ((socialistični tabor«. Skrajni čas je, da se razume, da so socializmu potrebne drugačne metode, ki odgovarjajo novemu družbenemu političnemu bistvu in njegovemu demokratizmu.« Na napade kritikov jugoslovanske politike na vasi je Kardelj navedel kritično analizo Hruščeva na decembrskem plenumu CK KP So vjetske zveze o stanju v sovjetskem kmetijstvu in ukrepe, ki so jih v SZ sprejeli v reorganizaciji strojno-trakton skih postaj. V zvezi z organizacijo kitajskih komun je Kardelj ugo- tovil, da gre za navadno vzpostavitev gospodarsko - državne kontrole na vasi. Kitajske komune ne temelje na ustvarjalni pobudi, na materialni zainteresiranosti človeka, temveč na volji države. Pomenj-kanje individualnega interesa zahteva stalno krepitev Kon trote in inšpekcije, administrativni pritisk in vedno večjo centralizacija in s tem vedno večji birokratski apa rat. Da bi eden delal, ga morajo trije nadzorovati. Po mnenju Kardelja tu sploh ne gre za »jugoslovanski primer«, temveč za dve povsem različni koncepciji. Ena izhaja iz stimulativne vloge gospodarskih odnosov, v katerih deluje in živi proizvajalec-dela-vec. a druga izhaja od vodilne vloge državne kontrole. Iz tega izhajata dve smeri prva, ki je usmerjena na nadaljnji razvoj in stalno izpopolnitev novih gospodarskih odnosov na družbeni osnovi, na postopno spreminjanje države od gospodarja v slugo človeka, in druga, ki je u-smerjena na ovekovečenje dr-žavnolastninskih odnosov. Kardelj je ugotovil, da v mnogih državah, ki napadajo Jugoslavijo in njeno politiko, danes Jugoslavijo posnemajo. V zvezi s tem je navedel vrsto konkretnih primerov in poudaril, da si Jugoslavija ne prisvaja avtorske pravice na te metode. Jugoslavija se ne spu šča v diskusijo, kdo ima prav, temveč samo zahteva, da ima kot socialistična država pravico, svobodno določati svojo socialistično prakso v notranji in zunanji politiki v korist narodov Jugoslavije, mednarodnega socializma in miru. Obstoječe nesoglasje med Jugoslavijo in ostalimi socialističnimi državami so odraz neizogibnih in zakonitih protislovij na poti socialističnega napredka. Toda ta protislovja se ne morejo zanikati s sklicevanjem na socialistično solidarnost. Potrebno jih je videti in reševati. Za rešitev vseh protislovij med socialističnimi državami pa so potrebne drugačne metode, a ne metode pritiska, nenačelnih napadov in podtikanj, temveč metode enakopravnih, demokratičnih odnosov, konstruktivne diskusije in potrpežljivega puščanja, da praksa da svojo oceno. Po Kardeljevem poročilu se je popoldne razvila živa razprava. ki se bo jutri nadaljevala. B. B. dve uri in pol. Vprašali so ga, ali se bo držal svojih izjav v Leipzigu, t. j. ali SZ ne bo izvedla er.cstranskih ukrepov glede Berlina med pogajanji z zahodnimi državami, tudi če se bodo ta pogajanja zavlekla za nekaj časa. Hruščev je od-' govoril pritrdilno in pripomnil: «Da. Ostajam pri tem. kar sem izjavil v Leipzigu. Toda opozoriti vas hočem na dejstvo, da se zadeva ne tiče sa; mo Berlina. Mi smo sprožili tudi vprašanje mirovne pogodbe in vprašanje Berlina je samo en argument. Zaradi tega bomo skušali skleniti mirovno pogodbo v sedanjih pogojih verjetno z obema nemškima državama. Če naši bivši zavezniki ne mislijo tega storiti, moramo tedaj domnevati, da so zahodne države že rešile enostransko vsa vprašanja, ki bi lahko nastala iz mirovne pogodbe z Bonnom. Tedaj bomo mi rešili ta vprašanja z nemško demokratično republiko in bomo podpisali ločeno mirovno pogodbo z njo. Če bo prišlo do tega, tedaj bodo funkcije, ki jih imajo zahodne države v Berlinu, prenehale. Iz tega sledi, da bo njihova pravica imeti čete v zahodnem Berlinu ponehala.« Hruščev pa je nato dodal: »Pripravljeni smo upoštevati potrebo prestiža naših bivših zaveznikov in izreči pripravljenost sprejeti prehodno dobo, v kateri bi simbolične čete štirih držav ostale v zahodnem Berlinu. Prav tako smo pripravljeni sporazumeti se, da novi statut nadzoruje OZN in da se zagotovi nevmešava-nje vzhodnonemške republike v zadeve zahodnoberlinskega svobodnega mesta. Predlagale bi se lahko druge variante, ki smo mi pripravljeni obravnavati jih, seveda če je njih namen mirno rešiti to vprašanje.« Hruščev je dalje izjavil, da ne more videti nobene zveze med mirovno pogodbo z Nemčijo in vprašanjem evropske varnosti. Dodal pa je, da je kljub temu pripravljen sporazumeti se o omejitvi oborožitve ali pa o umiku vseh tujih čet iz Vzhodne in Zahodne Nemčije. Poudaril je tudi, da je v sedanjih tehničnih in vojaških pogojih mogoča samo ena mirna rešitev svetovnih vprašanj. «Samo blazni bi lahko sledili po kaki drugi poti,« je pripomnil. Tako n. pr. i-majo nekateri poveljniki NATO navado trditi, da imajo na razpolago največje enote bombnikov. Toda ti so že zastareli. Največja višina, ki jo •iniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii McElroy o učinkih v veliki višini WASHINGTON, 5. — Ameriški tajnik za obrambo Mc El-roy je pred senatnim odborom za vojaške kredite potrdil, da so ZDA preteklo poletje napravile dva jedrska poizkusa nad otokom Johnston na Pacifiku. Dodal je, da so bile posledice teh eksplozij take, da so ovirale uravnavanje ameriških protiraketnih izstrelkov vrste «Zeus». Omenjeni dve eksploziji pod imenom «Teak» in «Orange» so povzročili 31. julija in 11. avgusta v okviru raziskovanj o protiraketnih izstrelkih. Povzročili so eksplozijo vodikovih bomb z močjo milijona ton tritola. Več ur po eksploziji ni bila mogoča radijska povezava med zahodno poloblo in Avstralijo ter Novo Zelandijo, lahko dosežejo, se suče od 12 do 17 kilometrov, t. j. letijo v dosegu našega protiletalsKega orožja.« LONDON, 5. — predstavnik Foreign Officea je izjavil, da bo zunanjega ministra Selwy-na Lloyda spremljalo na konferenco zunanjih ministrov v 2enevo enajst strokovnjakov. Lloyd bo odpotoval iz Londona 10. maja. Predstavnik je tudi izjavil, da je predlog tajnika OZN Hammarskjoelda, naj bi OZN sodelovala na konferenci najvišjih med Vzhodom in Zaho dom, samo ((hipotetičen«. V ostalem pa ni hotel predstavnik komentirati Hammarskjoel-dovih izjav. Ameriški list «New Yoik Times« pa odborava Hammar-skjoeldove predloge o rešitvi berlinskega vprašanja in pravi, da so konstruktivni. List poudarja, da je OZN «nujno potreben sedež za javno razpravljanje o velikih svetovnih vprašanjih«. Zatem izreka list mnenje, da bodo Združeni narodi lahko dejansko imeli svojo vlogo pri rešitvi berlinskega vprašanja na podlagi, ki jo je omenil Hammarskjoeld, in zaključuje; ((Trenutek, da se zavzame tako stališče, lahko kmalu pride, in upati je. da bo mogoče zbrati veliko večino Združenih narodov pri obrambi miru in svobode.« Primer evtanazije v Veliki Britaniji LONDON, 5. — Neki zdravnik v angleškem mestecu Burton On Trent, 58-letni Kilick Millard, je sinoči na nekem zborovanju v «Rotary-klubu» izjavil, da je umoril neko svojo pacientko na njeno zahtevo, ker je imela neozdravljivo bolezen. Pacientka, ki ji je bilo 80 let, je bila operirana; pri operaciji se je pokazalo, da ima raka in da je bolezen že tako daleč, da ni mogoče več rešiti pacientke. Ta je že prej večkrat zahtevala od zdravnika, naj ji primeru, da je neozdravljiva, da kako smrtno injekcijo. Pred operacijo je uredila vse svoje zadeve in je zdravniku ponovila že večkrat izrečeno prošnjo. ((Prevzelo me je veliko sočustvovanje, je pripomnil Millard, in sem ji dal smrtonosno injekcijo.« Zdravnik je član društva za evtanazijo. Izjavil je, da je njegova vest mirna, in je izrekel prepričanje, da so številni zdravniki napravili že kaj takega, če prav rajši o tem ne govorijo. V angleški javnosti so te izjave napravile velik vtis. Številne osebe so izrekle solidarnost z omenjenim zdravnikom, Znani biolog in pisatelj sir Julian Huxley je izjavil: «Zdi se mi, da je dr. Millard ravnal v okviru svojih etničnih pravic Ne verjamem, da se lahko razglasi splošno načelo, toda mislim, da je dovolj v skladu z rao-lalo skušati prihraniti bolnim nepotrebno trpljenje, če se to lahko stori, ne da bi ustvarili druge težave«. Dr. Charles Mac Donald, ki je predsednik nekega ((društva za evtanazijo«, je izjavil, da se angleški zdravniki zavedajo dejstva, da številni njih kolegi prakticirajo evtanazijo. Priznal je, da je med svojo kariero tudi on «enako ravnal« kakor dr- Millard, ter je dodal; «Mnogi zdravniki, in verjetno vsi, so to storili v tem ali onem primeru; to je neizbežno«. Neki drugi zdravnik in predstavnik metodistične cerkve dr. Weatherhead je tudi odobril ravnanje zdravnika Mil-larda, čeprav je pripomnil, da bi ga utegnili črtati iz seznama zdravnikov. V krogih angleških pravnikov izjavljajo, da bi dr. Mil-larda lahko obtožili umora, ker zakon ne dovoljuje, da se lahko «ubije iz usmiljenja«. Vendar pa ne verjamejo, da bodo praktično sodno nastopih proti njemu. Krediti FLRJ Ceylonu BEOGRAD, 5. — Jugoslavija je danes odobrila Ceylonu kredit v znesku 5 in pol milijona funtov šterlingov za nakup jugoslovanskih ladij, opreme za industrijo, za hidrocentrale in transportna sredstva. Del tega kredita bo Ceylon izkoristil za izgradnjo in razširitev svojih pristanišč. Odobritev kredita predvideva trgovinski protokol, ki je bil danes podpisan v Beogradu med Jugoslavijo in Ceylonom. Istočasno je bil podpisan tudi sporazum o znanstvenem in tehničnem sodelovanju med obema državama. Trgovinski protokol predvideva tudi ustanovitev ceylonskega skladišča na Reki in ustanovitev mešane jugoslovansko-ceylonske komi sije, ki bo spremljala razvoj gospodarskih odnosov med obema državama in predlagala ukrepe za njihovo izboljšanje. WASHINGTON, 5. — Churchill in predsednik Eisenho-wer sta danes obiskala Fo-sterja Dullesa in Marshalla v bolnišnici. Nocoj je Churchill večerjal v Beli hiši z Eisenhowerjem in z nekaterimi predsednikovimi tovariši v drugi svetovni vojni. govorila tudi o nedavni kritiki, ki jo je na račun ZDA izrekel Montgomery, je Eisen-hower odgovoril, da se je trudil, da s Churchillom govori «0 resnih zadevah«. Ko mu je nekdo omenil, da je bivši predsednik Truman ponovno odklonil vabilo, naj se udeleži večerje v Beli hiši, je Eisenhower izjavil, da je on vedno pustil svojim povabljencem prostost,-da se ravnajo kakor se jim bolje zdi, in da ne namerava javno raz; pravljati o izključno osebni plati te zadeve. Na tiskovni konferenci je predsednik govoril tudi o številnih drugih vprašanjih. Srednji vzhod: Eisenhovver je r.a kratko omenil amerisico politiko giede Srednjega vzhoda. Izjavil je, da se bodo ZDA trudile biti «pravične in nepristranske«. Mnenja so, da morajo države tega področja imeti možnost svobodnega odločanja o svoji prihodnosti, S tem, da se ne bodo preveč tesno povezale s katero koli državo, bodo lahko najbolje izpolnile to nalogo. Asuanski jez; Na vprašanje, kaj bi storila ameriška vlada, če bi SZ sporočila, da bo finansirala delo za Asuanski jez, je Eisenhovver izjavil, da ZDA nimajo za sedaj v programu nobene pobude za morebitno finansiranje dela za omenjeni jez. Evropska zveza; Predsednik je ponovno izjavil, da nudi vso svojo podporo sedanjim naporom za evropsko združitev. Dodal je, da so ga njegovi številni razgovori z evropskimi voditelji prepričali, da so ti odločeni ustvariti to združitev. Vedno se je trudil, da bi pomagal omenjenim voditeljem pri njih nalogi, čeprav se je izogibal specifičnim predlogom. Pomoč tujini; Predsednik je ponovno zagovarjal svoi program za pomoč tujini in poudaril, da morajo ZDA še dalje dajati vojaško pomoč državam, kakor sta Koreja in Formoza, ter drugim državam, ki so se jih obvezale ščititi. Omenil je tudi, da je posebna 'komisija priporočala dodatno vojaško pomoč 400 milijonov dolarjev, ki bi bili med drugim namenjeni modernizaciji oboroženih sil NA TO. Indija: Eisenhovver je izjavil, da je za «svobodni svet« potrebno, da je Indija gospodarsko močna. Na pripombo nekega časnikarja, da ameri-riška vojaška pomoč Pakistanu lahko privede Indijo do tega, da zmanjša izvajanje svojega drugega petletnega načrta, zato da se bo lahko oboroževala zaradi nevarnosti pakistanskega napada, ie predsednik odgovoril, da so vprašanje pomoči Pakistanu dolgo proučevali v zvezi s potrebo, »da se zajamči zaščita svobodnega sveta« Zahodna polobla; Na vprašanje, ali je možna ukinitev vojaške pomoči ostalim ameriškim republikam in kaj mi sli o ustanovitvi policijskih sil Organizacije ameriških držav je predsednik izjavil, da je prezgodaj govoriti o možnosti revizije politike ZDA v zvezi z obrambnim sistemom zahodne poloble. Predsednik je govoril tudi o nekaterih notranjih vprašanjih. Izrekel se je za to, da ostane v veljavi sprememba ustave, ki prepoveduje trikratno kandidiranje za predsedni- ka republike. V zvezi z nedavno ugrabitvijo nekega črnskega mladeniča v državi Misisipi, ki so ga potem našli mrtvega, je predsednik izjavil, da ni mnenja, da je zaradi tega potrebna revizija ameriške zakonodaje. Pripomnil je, da sedanji zakoni zadostujejo in da policija išče izvršitelje tega zločina. Predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora Ful-bright ie izjavil, da državni tajnik Herter upa, da bo konferenca zunanjih ministrov v Ženevi dovolj plodna in da bo opravičila poznejši sestanek najvišjih. To je izjavil Herter pred omenjenim odborom. Fulbright je dodal, da tudi on vedno upa, da pa ni preveč optimist. Pripomnil je, da, če bi ženevska konferenca imela popoln neuspeh, ni mnenja da oi zahodni ministri imeli za umestno sestati s* na najvišji ravni. Herter je pred odborom podrobno poročal o pariški konferenci zahodnih zunanjih ministrov in izjavil, da je na konferenci našel mnogo več enotnosti, kakor je pričakoval. Senator Fulbright je dalje izjavil, da je celotni načrt, ki bo predložen v Ženevi sovjetski delegaciji, po njegovem mnenju zdrava in pametna podlaga za sporazum. Toda sam Herter ni mogel dati vseh pojasnil, ki so jih želeli senatorji, ker ga glede tega veže sporazum z ostalimi zahodnimi ministri. Herter ni sploh omenil »nadomestnih« predlogov, ki bi jih sporočili Gromiku, če bi ta zavrnil celotni zahodni načrt. Na koncu ie Fulbright izjavil, da misli, da bo konferenca trajala tri ali štiri tedne. Kriza vlade v Jordaniji AMAN, 5. — Predsednik jordanske vlade Samir Rifaj je davi sporočil kralju Huseinu, da je zaradi bolezni prisiljen p4iti na oddih. Kralj Husein je sprejel 0-stavko in je dal nalogo dvornemu ministru Majaliju, naj poizkusi sestaviti novo vlado. Rifaj je «med glavnimi politiki na Srednjem vzhodu. Prvikrat je bil ministrski predsednik leta 1944, ko je še vladal kralj Abdulah. Maja 1958 je že petič sestavil jordansko vlado. Rifaj je zagovornik zahodne politike in je bil do sedaj v veliko oporo kraljevini. Do upora v I-rsku ie bil med glavn;mi zagovorniki federacije med Jordanijo in Irakom, ik naj bt bila odgovor kralja Huseina na združitev Egipta in Sirije. —-—«»—— Iranski šah v Londonu LONDON, 5. — Iranski šah Mohamed Reza Pahlevi je prišel danes na tridnevni obisk v London. Verjetno se bo šah razgovarjal neuradno z Mac Mil-lanom. Belgijci zunanji minister je sporočil, da je šah odpovedal svoj uraden obisk v Belgiji. iiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiimmiiiiiMiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiHiiitiiiMMiiiiiiitMimiiiniiiiiiiiiMiiiuiitmiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiimiitimitiiiiiiiiHN Velika zaradi zaskrbljenost v Parizu incidentov v Costantini Jaz id napoveduje «š te vilna presenečenja» za Francoze - Danes v vsej Franciji stavka nameščencev pri železnicah PARIZ, 5. — Incidenti, ki so se dogodili sinoči v Costantini, in napetost ki vlada tudi danes v tem mestu, povzročajo zaskrbljenost v Parizu. Pripominjajo, da bi sedaj, nekaj dni pred 13. majem, to lahko imelo nevšečnt posledice. Znano je, da so včeraj francoski kolonisti napadali po ulicah Costantino Alzirce. Hkrati pa so vzklikali tudi proti De Gaul-lu, ki mu oč tajo, da je preveč popustljiv nasproti Alžir cem. Velik vtis je v Parizu napravilo dejstvo, da so nekateri Francozi v Costantini na ulici poteptali De Gaullove slike, s čimer so hoteli pokazati svoje nasprotovanje De Gaullovi politiki. Pri današnjem pogrebu žrtve atentata, ki je bil izvršen v siboto, so oblasti odredile izredne varnostne ukrepe, da bi preprečile ponovitev neredov. Po pogrebu je več sto francoskih mladeničev odšlo pred prefekturo iri vzklikalo proti De Gaullu. Skušali so tudi vdreti v muslimanski del mesta, a vojaštvo je to preprečilo. Vojaški poveljnik general Janot je sprejel delegacijo francoskih mladeničev, ki so zahtevali posebno kazensko akcijo vojske proti Alžircem. Janot je posvaril delegacijo pred ponovitvijo incidetVov. Alžirski minister za informacije Mohamed Jazid je izjavil, da pripravljalo Alžirci ((številna presenečenja« za francosko vojsko v Alžiriji, hkrati pa so vedno pripravljeni razgovarjati se o rešitvi spora. Jazid je izjavil, da je glavna naloga alžirske vojske sedaj »oskrbeti našo vojsko z zadostno količino modernega orožja in streliva. Prihodnji meseci oodo prinesli številna presenečenja za francosko vojsko. Mogoče bodo Fran-cozj že jutri prisiljeni gledati v nebo«. To je namig na večkratne napovedi, da bodo Alžirci organizirali svoje lastno letalstvo za borbo proti Francozom. Ni znano, od kod budo Alžirci dobili letala. Venaar pa se je zvedelo, da se že večje število Alžircev vadi v letalski šoli v Libiji. Jazid je ponovil, da so Alžirci pripravljeni razgovaria-ti se s Francozi. Poudaril je: »Sestanimo se v nevtralni dr-žavi brez določitve dnevnega r-da in to bo prineslo možnost miru v Severni Afriki«. Zatem je Jazid ostro obsodil stališče zahodnih držav do alžirske borbo in izjavil, da so Alžirci prisiljeni obračati se na Vzhod. »Če Zahod ne bo pritiskal na Francijo, da sprejme razgovore z nami za mirno rešitev alžirskega vprašanja, se bo položaj v Severni Afriki poslabšal, dokler ne bo postal glavno vprašanje hladne vojne. Mi smo temeljito proučili sleherno tveganje s tem v zvezi in nimamo nič izgubiti«. V zvezi z nedavnim obiskom alžirske vojaške delegacije na Kitajskem je Jazid izjavil: «Mi se ne igramo. Ko govorimo, da bomo sprejeli pomoč tam, kjer jo lahko dobimo, to dejansko tudi mislimo.« Kritiziral je ZDA, da zavzemajo kratkovidno stališče do alžirskega vprašanja, in pripomnil: «Ce ne bi bilo ameriške pomoči Franciji, bi moja vlada že bila v A.lžiru, prestolnici neodvisne Alžirije.« Izjavil je tudi, da bo alžirska vojska, ki šteje danes 120.000 mož, vodila vojno, dokler ne bo Francija popustila pred stvarnostjo in zdravim razumom in ne bo priznala, da obstaja v vsej A-friki težnja po neodvisnosti. Francozi ocenjujejo število alžirske vojske na 30.000 rednih vojakov in prav toliko pomožnih sil, Ta ocenitev se ni spremenila v zadnjih dveh letih, čeprav Francozi trdijo da so Alžirci zgubili okrog 20.000 ljudi letno. Jutri bo skoraj v vsej Franciji paraliziran železniški pro met zaradi stavke strojnikov in mehanikov. Računajo, da o-koli 75 odstotkov vlakov ne bo vozilo. Na velikih progah pa računajo, da bo promet v večji meri zagotovljen. Stndikati zahtevajo mezdna izboljšanja, reformo delovnega p avilnika in postopen povratek k 40-urnemu delovnemu tednu brez zmanjšanja mezd. PRIMORSKI DNEVNIK 6. maja 1955 Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 19.1, najnižja 10.1, zračni tlak 1018.3 stalen, veter 5 km jugozahodnik, vlaga 68 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno temperatura morja 14.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 6. o*3!* Janez. Ev. ^ Sonce vzide ob 4.47 in .»to 19.17. Dolžina dneva 14.30. Id vzide ob 4.15 in zatone ob ■ Jutri, ČETRTEK, 7. maja Vnebohod, Stanko Enotna in močna sindikalna akcija kovinarjev Včeraj še večji odstotek stavkajočih Zvišal se je odstotek stavkajočih uradnikov ■ Važno sporočilo Delavske zbornice CCIL Samo ena ideologija: Neupogljiva, odločna in vztrajna obramba delavskih interesov Tudi včeraj so kovinarski delavci številnih velikih in manjših tržaških podjetij e-notno stavkali in je odstotek stavkajočih bil celo nekoliko višji kot v ponedeljek, ko se je stavka začela. Tako je na primer v ladjedelnici Sv. Marka stavkalo 40 uradnikov več kot prvi dan stavke. Število stavkajočih uradnikov se je v vseh podjetjih nekoliko povečalo. V zvezi s to stavko je tajništvo Nove delavske zbornice CGIL izdalo daljše uradno po. ročilo, v katerem z zadovolj stvom ugotavlja polni uspeh stavke kovinarjev in pozdravlja stavkajoče delavce, ki so pokazali svojo borbenost, e-notnost in odločnost. Nova delavska zbornica jih poriva, naj nadaljujejo po tej poti in naj izvršijo vse sklepe, ki jih bodo sprejeli 8. maja predstavniki treh vsedržavnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Ob tej priliki nova delavska zbornica OGIL ponovno podčrtuje svoje znano stališče in prepričanje, da je treba enotni fronti delodajalcev zoperstaviti prav tako enotno fronto delavcev in njihovih sindikalnih predstavnikov. Kdor omejuje in zavira potrebno akcijsko e-notnost delavcev, izpodbija možnost uspešne borbe sindikatov in delavskega razreda. S tem krši željo vseh delavcev in uradnikov, ki so za e-notnost in ki so izpričali z mogočno enotno stavko kovinarjev, da so za skupno enotno borbo. Sedaj še ni mogoče govoriti o eni sami sindikalni organizaciji, toda možno je razpravljati o enotnem stališču sindikalnih organizacij in delavcev glede vrste perečih vprašanj. Zato moramo odločno odbitii stališče Delavske zbornice CISL, ki je v zaključni resoluciji svojega IV. kongresa podčrtala, da samo ideologija komunistične sindikalne organizacije predstavlja nepremostljivo oviro za enotnost delavskega razreda. V tej zvezi Nova delavska zbornica CGIL ugotavlja, da je njena organizacija enotna organizacija delavcev ne samo komunistov, in to vseh delavcev, ne glede na njih politično stranko in ne oziraje se na stališče delodajalcev in vlad. V CGIL vlada samo ena ideologija: neupogljiva, odločna in vztrajna obramba delavskih interesov. Na tej osnovi je mogoče in je tudi treba priti do stikov in do akcijske enotnosti med obema delavskima •organizaci- jama v interesu delavskega razreda in celotnega prebivalstva. Posamezni delavci in voditelji sindikalnih organizacij bodo sodelovali pač v tistih strankah, kot se jim bo zdelo pravilno in potrebno; ni pa treba, da se spremene stališča in organizacijske strukture lokalnih sindikalnih organizacij. Kljub temu da vodstvo Delavske zbornice CISL vztraja na svojem absurdnem in škodljivem stališču, bo nova Delavska zbornica nadaljevala svoje delo za zaščito delavcev in Trsta. Izvršni odbor pokrajinskega tajništva delavcev lesne industrije CGIL je včeraj izdal proglas v zvezi z vsedržavno stavko, ki bo v nedeljo in v soboto. V proglasu tajništvo ugotavlja, da je prva stavka v našem mestu zajela 95-97 odst. delavcev. Tudi to stavko so proglasili zaradi odklonilnega stališča gospodarjev pri pogajanjih za obnovo delovne pogodbe, ker delavci zahtevajo bistveno izboljšanje. Župan dr. Franzil odpotuje na Holandsko Tržaški župan dr. Mario Franzil odpotuje danes na Holandsko skupno z vladno delegacijo, ki jo je povabil Holandski Rdeči križ k otvoritvi ambulant, katere so zgradili s prispevkom 200 milijonov lir italijanskega ljudstva 1. 1953, ko je bila na Holandskem hu- da povodenj. V delegaciji bodo poleg tržaškega župana minister za zdravstvo Camillo Giardina, podtajnik za zunanje zadeve Alberto Folchi, i-talijanski poslanik na Holandskem Baimondo Giustiniani, pooblaščeni minister Vita Fin. zi, tajnik ministra Giardine Aldo Troiani. Skupno z vladno delegacijo odpotuje tudi delegacija italijanskega RK, ki jo bo vodil general Ferri in v kateri bo tudi gospa Gron-chi, soproge, predsednika republike. Včeraj je župan Franzil sprejel na županstvu francoskega generalnega konzula v Benetkah Guya de Lestranga, ki je napravil pri njem vljudnostni obisk. Dr. Franzil pa je obiskal holandskega konzula Enrica Sperca. Poročilo tiskovnega urada CGIL Protest sindikalnih organizacij proti krčenju draginjske doklade Velika večina delavcev ni občutila nobene ugodnosti pri gibanju cen Tiskovni urad CGIL poroča iz Rima, da je bil 5. maja sestanek med Confindustrio in tajništvi CGIL, CISL in UIL glede draginjske doklade. Vse tri sindikalne organizacije so enotno podčrtale, da ne bi smelo priti na osnovi indeksa življenjskih stroškov in sporazuma o draginjski dokladi do znižanja stvarnih prejemkov delavcev. Velika večina delavcev ni občutila nobene ugodnosti pri gibanju cen zadnjih mesecev in bo v a-prilu občutila znatno povišanje življenjskih stroškov. Pred- in sirite PRIMORSKI DNEVNIK •fiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zadeva o otroškem vrtcu v Ricmanjih na prizivnem sodišču Z oprostitvijo zaradi pomanjkanja dokazov delno popravljena krivica 12 obtožencem «Kolikor je bila nesmiselna obtožba 12 Ricmanjcev, da so z grožnjami preprečili italijan. ski učiteljici dostop v šolo in s tem začetek pouka na italijanski osnovni šoli, tem bolj je nesmiselna in tudi krivična obsodba obtožencev. Ni važna kazen, pa četudi pogojna, temveč je važno le to, da je sodišče potrdilo obtožnico, ki je bila sestavljena v glavnem na podlagi pričevanja o-ziroma prijave Ricmanjke Li-bere Giuliani poročene z možem italijanske narodnosti Ma. scijem.« Tako smo pisali 13. novembra 1957 ob koncu dva dni tra. jajoče obravnave pred kazenskim sodiščem pod predsedstvom dr. Fabrija. Tedaj je sodišče spoznalo vse Ricmanj-ce za krive obtožb in jih je obsodilo na 4 mesece in 10 dni zapora. Nismo hoteli biti preroki, vendar je bilo jasno, da bi se morala obtožba in z njo krivična razsodba s temeljitejšo obravnavo razsuti v prah. I-stega dne smo v uvodnem članku pisali, da sodišče nima v aktih dokazov, da so Ric-manjci in Ricmanjke 10. novembra 1954. leta res preprečili italijanski učiteljici dostop v šolo. Dolgo smo čakali, da bi zmagala pravica. In včeraj je mo- IIMIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllillllllllllUlfllllllllllllllltlllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Sestanek vodstva MUIS Položaj se bo razčistil po sestanku osrednjega vodstva Nasprotujoče si vesti o treh strujah in o povratku nekaterih članov vodstva v PSDI Snoei se je sestalo vodstvo I žoazna stranka, ki si ne bi več avtonomne tržaške socialdemokratske federacije MUIS ter nadaljevalo proučevanje vprašanj v zvezi z vstopom v PSI. Člani vodstva so si pridržali možnost, da izrečejo svojo do končno sodbo na podlagi rezultatov zasedanja osrednjega odbora MUIS, ki bo v torek 12. t. m. v Rimu. Tega zasedanja se bosta udeležili prof. Dulci in Lonza kot člana o-srednjega nabora. Razen tega je pokrajinsko Vodstvo Mii IS soglasno sklenilo, da poudari da ni noben član pokrajinskega vodstva v nobeni obliki izrazil namena, vrniti se v PSDI. Tako se glasi uradno poročilo o včerajšnjem sestanku vodstva MUIS. To pa ne izključuje, da je položaj glede socialistične združitve zlasti v Trstu težek. Kot v Rimu obstaja tudi tu težkoča v vprašanju sindikalne pripadnosti. Tu pa so prišla do izraza tudi različna stališča v tržaškem občinskem svetu. Iz samega gornjega poročila se razume, da so stališča članov vodstva deljena ter 'da čakajo le na to kako bo izpadel sestanek o-srednjega odbora MUIS v Rimu, da tudi javno povedo, kaj pamevarajo. Beneški demokristjanski dnevnik je že včeraj pisal, da bodo tri struje v MUIS takoj zavzele stališče, to je še pred sklicanjem sestanka v Rimu, kar pa se je pokazalo za neresnično. Kot pa smo že svoj čas poudarili, imajo demo kristjani v zvezi z MUIS ves interes spletkariti in ribariti v kalnem. Omenjeni list pravi, da so za vrnitev v PSDI predvsem Giorgio Cesare, prof. Schiffrer in odv. Fazzini, ki naj bi imeli za seboj večino članov. Po drugi strani pa naj bi se skupina bivšega podtajnika PSDI Pittonija zavzemala za vključitev v PSI. V sre di naj bi ostal bivši tajnik PSDI prof Lonza, prof. Dulci pa naj bi se nekako umakni! iz življenja stranke in se posvetil predvsem občinskim u-pravnim zadevam. Tako naj bi začel PSDI v Trstu zopet redno delovati. V ta namen pričakujejo te dni tudi prihod poslanca PSDI Pretija. Prof. Lonza bi torej s svojo strujo ustanovil novo skupino, ki se ne bi priključila ne PSI, niti se vrnila v PSDI. Po njegovem mnenju naj bi a tem PSDI dokončno zavzel svoje mesto v centru ter se s tem odrekel vsem resničnim socialističnim težnjam. Postal naj bi potemtakem prava bur* nadevala socialnega plašča. Takšno stališče pa je seveda tvegano, ker bi Lonzova skupina obvisela nekako v zraku med socialisti in socialdemokrati. Seveda mora o vsem spregovoriti tudi PSI, katerega vodstvo se bo sestalo v ponedeljek. Medtem pa postajajo odnosi med demokristjani in republikanci vedno bolj tesni. Stranki se pogajata, da bi dobili republikanci svojega odbornika tudi v pokrajinskem svetu. Svetovalec PRI Bazzaro naj bi zasedel mesto demokristjan-skega odbornika Franceschina, ki je bil premeščen iz Trsta. V preteklih dneh sta se sestala tudi pokrajinska tajnika PRI Pennestre in KD Belci ter razpravljala o tem in drugih vprašanjih. Z obema strankama je v stiku tudi PSDI, in sicer po poslancu Pretiju. ralo prizivno sodišče pod težo argumentov, ki jih je predložila obramba v pretres, zavreči prvotno razsodbo in Ric-manjce oprostiti, pa čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov. Poudariti moramo, da nas razsodba še ne more zadovoljiti in ne daje Ricmanjcem tistega zadoščenja, ki so si ga želeli in do katerega so imeli pravico. Toda v primeru s prvo razsodbo je to vendar korak naprej. Dogodek sam je še jasen v spominu Ricmanjcev in tudi o-količanov. V Ricmanjih je obstajala osnovna šola, pa čeprav je bila pretesna. Matere pa so skrbeli malčki, ki so do-raščali in ki so bili godni za otroški vrtec. Pošiljati so jih morale v nekaj kilometrov oddaljeni Domjo, kar je bilo vezano ne samo s stroški, tem. več tudi z nevarnostjo. Zato so matere podpisale prošnjo za otvoritev otroškega vrtca v domači vasi. Odgovor je bil negativen; ni bilo prostora. In kljub temu so tega našli za e-nega samega italijanskega u-čenca. Tudi ta ima pravico do učenja v materinem jeziku, so včeraj izjavili zagovorniki Ricmanjcev, a tem bolj so imeli pravico do vrtca domači malčki, ki jih je bilo precej. Zato ni nič čudnega, če so se matere zbrale v šolski veži z namenom, da protestirajo proti šolskim organom. Matere so namreč mislile, da bo na otvoritev italijanske ljudske šole prišel funkcionar in ker je deževalo, so se zatekle v vežo. Toda namesto funkcionarja se je prikazala učiteljica, katero pa matere niso poznale. Mislile so, da je predstavnica šolskih organov, in so glasno protestirale. Z ničimer pa ji niso hotele preprečiti začetek pouka in kričanje je veljalo v glavnem Mascijevi, ki je bila kamen spotike in je netila raz. dor v vasi. To pa zato, da bi postala junakinja dneva in da bi dobila stanovanje v mestu ter podporo vladnega generalnega komisariata. Obramba Ricmanjcev se je predvsem borila za oprostilno razsodbo ter s prizivom kritizirala nekatere točke, ki so jih sodniki kazenskega sodišča navedli za obrazložitev obsodbe, ter dejstvo, da so sodniki zavrgli zahtevo obrambe za zasliševanje prič. Predvsem so neovrgljivo dokazali, da ni mogoče govoriti ne o grožnjah ne o uporabi sile. Kljub številnim protestom so šolske oblasti sicer dogradile nekaj sob k šoli, kjer je tudi soba za vrtec. Vendar z »opravičilom«, da ni sredstev za opremo, ta še vedno ne deluje. To ni samo sramota, temveč to pomeni provocirati Ricmanjce, je za- HiiuiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiitiMimmitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiii Huda nesreča v Bol juncu Otrok padel v čeber in se zadušil v vodi Včeraj opoldne je Boljunča-ne pretresla vest o hudi nesreči, ki je doletela družino Valussi. Po domače jim pravijo pri Tomažu in imajo hišo na Ravani, to je ob poti, ki vodi z velikega trga v Glinščico. Zena, Anna Maria je kuhala kosilo in pospravljala stanovanje, medtem ko se ie njen komaj 20 mesecev star sinček brezskrbno igral v kuhinji in tu pa tam s še negotovimi koraki stopil na dvorišče, kjer mu je bilo v veliko zabavo gledati piščeta. Na dvorišču, nekaj metrov od glavnih vrat. je bil tudi čeber, v katerem je bilo kakih 30 cm vode Mati jo je pustila tam zato, ker je hotela še pomiti po tleh. Prav gotovo si niti zdaleč ni mislila, da bo prav teh 30 centimetrov vode tako usodnega pomena za njenega ljubljenega sinčka. Mali Fabio je naenkrat zmanjkal. Mati ni bila preveč v skrbeh, saj je imel tudi navado, da je stopil kar sam k sosedovim. Naenkrat pa se je domislila, da ga ni, in ga je poklicala. Ker ni dobila odgovora, je stopila k sosedovim, a Fabia ni bilo. Spet je šla v kuhinjo, potem na dvorišče, klicala je in iskala in končno ga je našla... že mrtvega, z glavico v vodi. Lahko si mislimo obup nesrečne matere, ki ni mogla verjeti, da je njen Fabio mrtev. Vse je poskušala, da bi ga spravila k življenju, a žal zaman. Kako je prišlo do nesreče? Mali Fabio je imel v rokah jabolko. Odšel je na dvorišče, kjer je gledal piščeta. Morda se je naslonil na če-oer in tedaj mu je jabolko padlo v čeber. Dvignil se je, «e oprijel roba in se sklonil, da bi jabolko potegnil iz Čebra. Tedaj je prišlo do tragedije. Fantek je izgubil ravnotežje, se prevrnil z glavo naprej v čeber in zajel polna usta vode. Premajhen je bil, da bi si lahko sam pomagal in tako se je v vodi zadušil. Kasneje So na mesto nesreče prišli predstavniki sodne oblasti in sodni zdravnik, da uredijo vse formalnosti, ki so v takih primerih predpisane. Kot smo že omenili, je vest o hudi nesreči, ki je zadela Tomaževe, močno pretresla vse Boljunčane. Oče Mario, oziroma Rikardo, kot ga imenujejo v vasi, je z Anno Mario poročen komaj dve leti. Fabio je bil njun edini sinček. Žalostnim staršem izrekamo naše iskreno sožaljet ključil svoj govor odv. Tončič. Odv. Kukanja pa je sodnike opozoril, da je imela prva razsodba velik odmev in da bo prizivna, ki jo vsi z radovednostjo pričakujejo, imela še večji. In to ne samo s pravnega, temveč tudi s političnega stališča. Poudaril je tudi, da so sodniki prve stopnje netočno, nepopolno in tudi napačno ocenili izsledke procesa v zvezi s psihološkim elementom obtoženega dejanja ter da niso priznali obtožencem olajševalne q’kolnosti, ki jo predvideva čl. 62 št. l kazenskega zakonika, ko je dejanje izvršeno iz posebnih moralnih in socialnih razlogov. In do te i-majo ricmanjske matere pravico, ker so skrbele za dobrobit svojih otrok. Odv. Bologna pa je naglasil, da bi lahko to razpravo od. ložili; čez mesec dni bi se o njej ne govorilo več zaradi amnestije, kar bi bilo najbolje. Zato je bil ves dosedanji trud zaman. Kot odv. Tončič in Kukanja je tudi on zahteval popolno oprostitev vseh obtožencev. Ker je bil odv. B. A-gneletto odsoten, se je sodišče umaknilo v sejno dvorano, kjer so sodniki sestavili razsodbo, s katero so Josipino Kuret por. Žerjal, Emilijo Gombač por. Fabris, Marijo Kuret por. Berdon, Marijo Pe-taroš por. Petaroš, Lidijo Križ-mančii por. Hrvatič, Zmagico Lavrenčič por. Blazina, Ljudmilo Hrvatič por. Kuret, Josipino Jerjan por. Kuret, Ljudmilo • Zuljan por. Hrvatič Ba-zilijo Pregare por. Hrvatic, Petra Fabrisa in Vladimira Pre-garca oprostili obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. Preds. Fulco, tož. Visalli, za. pisn. Boico, obramba odv. Tončič, Kukanja, Bologna in Agne. letto. Prej oproščen zdaj obsojen na 5 let zapora Po večdnevni razpravi 5e porotno sodišče julija 1956. leta oprostilo Alda Salsanija zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe, da je hotel aprila i-stega leta umoriti svojo bivšo zaročenko in ljubimko Antonio Vogliacovo s tem, da jo je vrgel skozi okno njenega stanovanja na Opčinah. Proti razsodbi je tožilec, ki je zahteval 7 let zapora, vložil priziv. Podoben korak je storil tudi Salsani, da doseže popolno oprostitev, kar bi mu ponovno odprlo vrata v vrste civilne policije, v kateri je služil kot narednik. Včeraj je končno prišla na vrsto prizivna razprava, ki pa se je za Salsanija končala proti vsakemu pričakovanju zelo slabo. Tožilec je namreč tudi tokrat zahteval, da porotniki priznajo Salsanija za krivega obtožbe in mu prisodijo 7 let zaporne kazni. Sodišče je sprejelo predlog tožilca in je Salsanija obsodilo na pet let zapora s pomilostitvijo treh let ter na pet let odvzema državljanskih pravic. Kot smo izvedeli, bo Salsani vložil priziv na kasacij-sko sodišče. Preds.; Palermo, tož.: De Franco, zapisn.: D’Andri, o- bramba; odv. Morgera. «»------ NA KAZENSKEM SODISCU Začetek razprave o tihotapstvu cigaret Pred kazenskim sodiščem se je včeraj začela razprava zaradi tihotapstva cigaret, pri katerem naj bi bilo soudeleženih 11 oseb; dve pa se morata zagovarjati zaradi kršitev določb o uvozu Nekaj o-seb je tudi obtoženih organizacije kriminalne skupine, ki je imela namen pečati se s tihotapstvom cigaret. Na zatožni klopi so Carlo Marsich iz Ul. delTEremo, pie-tro Lepre iz Scala Monticel-lo, Argio Babič iz Gropade, Bruno Rreccia iz Ul. Ghega, Giovanni Krebelj iz D’Annun-ziovega drevoreda, Francesco Ciclitira iz Ul. Donota, Antonio Compari iz Ul. Galilei, Ga-stone Morassut iz Pordenona, Bruno Babuin iz Pordenona, Danilo Marianini iz Gradeža, Giovanni Domenighini iz Ma-rana Lagunare, Domenico Rombaldi in Renzo Gustinelli oba iz Pordenona. Vsi, razen Ciclitire in Comparija so obtoženi tihotapstva, Babuin pa tudi poskusnega podkupovanja organov cestne policije, katerim je ponujal 150.000 lir, da ne bi prijavili odkritje cigaret na tovorniku. Skoraj vsi obtoženci, ki sO bili včeraj zaslišani, tajijo, da bi kaj vedeli o tihotapstvu, češ da so prevažali, vsaj tako so mislili, le drva iz Jugoslavije. Razprava se nadaljuje danes. stavniki Confindustrie pa so omenili težave, ki jih preživlja italijanska industrija, ki je komaj premostila recesijo, in pripomnili, da bi se te težave še zaostrile, če bi se ne bile znižale plače. Glede tega stališča so sindikalne organizacije podčrtale, da smo med obsežno bitko vseh kategorij za izboljšanje položaja in da bo vsako, pa celo majhno znižanje delavskih prejemkov negativno vplivalo na celotno gospodarsko življenje ter resnično pripomoglo k zaostritvi gospodarskega položaja. Confindustria je na sestanku odbila predloge delavskih organizacij in zahteva striktno izvajanje sporazuma o draginjski dokladi. Tako stališče delodajalcev pa po mnenju CGIL ničesar ne rešuje, temveč zato prav o-bratno postaja še toliko bolj akutna borba vseh kategorij za povišanje prejemkov in za splošno izboljšanje delovnih pogojev. Zato se bo nujno zgodilo, da se delavske zahteve povsod zaostre na osnovi predlogov, ki jih je CGIL že zastopala. KONCERT FILHARMONIJE Dirigent Bartolctti violinist Langbein Dražbi javnih del Pri ravnateljstvu za javna dela sta bili dve licitaciji za naslednja dela; 1. Asfaltiranje ulic S. Slata-per in Stuparich v predelu med ulicama Toro in Gatteri. Dela, ki bodo stala 2,935.000 lir, so dodelili gradbenemu podjetju §ACA iz Gorice. 2. Asfaltiranje okrog 430 m ceste pri škofijskem bloku za 4,980.000 lir. Dela so dodelili goriškemu gradbenemu podjetju Mattiroli. iliiiiiiiiiiiiiiiiilimtilmiiiluiiiimiiiiiiiiliitiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiitijiiiiiimiiiiiinii Nesreče na delu Včeraj zjutraj, in sicer kmalu po 8. uri so pripeljali z avtomobilom Rdečega križa v bolnišnico 32 let starega Bor-tola Posarja iz Ul Valmaura 2, katerega so zdravniki sprejeli na nevrološki oddelek s prognozo okrevanja v 10 do 20 dneh. Posar, ki je imel poškodbe na desni strani prsnega koša, je v bolnišnici povedal, da je bil na račun gradbenega podjetja «SAVE Giuliana« iz Ul. Timeus 4 zaposlen v novi polikliniki v Ul. Bonaparte 5. Na dvorišču je z nogo zadel ob kup materiala na tleh, pri čemer je izgubil ravnotežje in padel na tla ter se poškodoval. Ob 10.30 pa so z nekim zasebnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico 38 let starega Angela Iurissevicha iz Ul. Val-dirivo 20. kateremu so zdravniki ugotovili zlom desne roke in večjo rano na dlani. Iurissevich, katerega so sprejeli na ortopedski oddelek, bo za okrevanje potreboval od 40 do 50 dni. Ranjenec je bil malo prej v stavbi Tržaške hranilnice, kjer je na račun podjetja Lah iz Ul. Pascoli 23, preizkušal delovanje dvigala. Nesreča je hotela, da je zašel z roko med vrata kabine in vhodna vrata v dvigalo prav v trenutku, ko je preizkušal, če dvigalo deluje. Pri tem si je, kot smo že omenili, zlomil roko. Popoldne pa je prišel v bolnišnico 63-letni kmetovalec Matteo Rigutto iz Grljana 238, ki se je pritoževal zaradi čudnega izpuščaja, ki ga je imel po vsej koži Dežurni zdravnik je Rigutta poslal na dermatološki oddelek, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 a-li največ 40 dneh tudi pridržali Zdravniki so namreč u-gotovili, da se je zastrupil z žveplom. Rigutto je tedaj povedal, da je predvčerajšnjirp popoldne žveplal trte v vinogradu dr. Rodolfa Bernardija v Grljanu. Ponoči je začutil srbenje kože ih ker je ta postajala vse bolj ^ rdeča, se je odpravil v bolnišnico. prekoračiti Trg Duca degli Ar bruzzi, ko je vanjo trčil 30 let stari Enio Spogiarich iz Ul. S. Sergio 3, ki je privozil s svojim tovornikom s Korza Cavour in je zavil v Ulico Machiavelli. Dežurni zdravnik je ponesrečenko napotil na ortopedski oddelek, kjer so zdravniki mnenja, da bo Zammar-chijeva za okrevanje potrebovala od 10 do 40 dni. Ugotovili so ji namreč močan udarec na desnem ramenu z verjetnimi kostnimi poškodbami ter nekaj manjših ran drugod po telesu. Kaj se mu je zgodilo? Nič se še ne ve o usodi 23 let starega Sergia Bisiacchija, ki je bil kot natakar zaposlen na motorni ladji «Africa». Bi-siacchi je 20. aprila letos odšel z ladje, ki je bila zasidrana v beneškem pristanišču, in od takrat za njim ni več otipljivega sledu. Tržaška kvestura, ki je uvedla preiskavo, je ugotovila, da je bil mladenič v noči od 21. na 22. april še v Benetkah. Neki njegov tovariš pa je povedal, da je 20. aprila zvečer Bisiacchi odšel v Marghero in da se je potem vrnil v Benetke, pri čemer je dejal, da se namerava spet vkrcati na »Africo«, ki je naslednji dan odplula proti Trstu. Toda ladja je odplula brez Bisiacchija, ki je to noč prespal v nekem hotelu. Ugotovili so, da je zvečer zahteval, naj ga zbudijo ob 7. uri zjutraj, verjetno zato, da bi lahko odpotoval v Trst in tu zopet prevzel svoje službeno mesto na «Africi». Toda pozneje so ugotovili, da je Bisiacchi prespal noč med 21. in 22. a-prilom v nekem drugem beneškem hotelu, in od takrat je za njim izginila vsaka sled. Zato ni izključena možnost, da se je Bisiacchiju zgodila kaka nesreča. Tovornik povozil žensko Včeraj ob 11.15 so z nekim policijskim avtomobilom pripeljali v bolnišnico 32 let staro Bruno Tieni por. Zammar-chi s Fuilanske ceste 3, ki je postala žrtev prometne nesrej če. Zammarchijeva je namreč pri Ulici Machiavelli hotela Ob 18,30 pa so z avtom RK pripeljali v bolnišnico 23 let staro Bruno Novel por. Bran-do iz Ul. Qrlandini 1, ki se je pri prometni nesreči bolj prestrašila kot drugo. Malo prej se je namreč peljala z možem Brunom na vespi, ko je ta na vogalu Ulice Molino a vapore in Ul. E. Toti trčil v vespo, ki jo je vozil 20-letni Benito Bendinelli iz Ul. Galli-na 5. Seveda je padla na tla in ker je tožila nad hudimi bolečinami, so jo odpeljali v bolnišnico. Toda zdravniki so u-gotovili, da ima le nekoliko o-praskana kolena in nekaj drugih manjših poškodb, tako da so jo’ potem, ko so ji izprali praske, odposlali domov s priporočilom dvo- ali trodnevne-ga počitka. Mladi dirigent Bruno Bar-toletti, ki se je v pretekli o-perni sezoni tržaškemu občinstvu predstavil kot operni dirigent s Pizzettijevo opero «U-mor v katedrali», je včeraj vodil koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra. Gotovo moremo tudi Bartnlettija prištevati v skupino dobro pripravljenih dirigentov, ki bodo upravičeno prevzeli glavne vloge za dirigentskimi pulti. de znatno mlajši od dirigenta je bil violinist Brenton Langbein, po rodu iz Avstralije; sedaj ima 21 let. Študiral je v domači deželi in v Evropi ter že nekaj let nastopa v raznih državah, včeraj je igral Sibeliusov Koncert za violino in orkester. Delo, v katerem se lahko razpozna finski mojster, nudi solistu dovolj priložnosti za u-veljavljenjc brez upcdljivih vratolomnosti pač pa bolj s svojo melodioznostjo Langbein je resen umetnik, ki se tudi z dodatkom ni spustil na področje ekshibicionizma. Pred Sibeliusom je bil v prvem delu koncerta na sporedu še Vivaldijev Koncert «za praznik sv. Lovrenca». Drugi del se je pa začel s simfoničnim stavkom «Večer je» Vita Levija, tržaškega glasbenika. Skladba, ki je bila to pot prvič izvajana, razodeva avtorjevo iskrenost. V njej ni nikakih preračunanosti ne na račun novega, in ne starega. Levi zna uporabljati orkester. Skladba je vredna, da pride še kdaj na koncertni spored. Koncert je zaključila Sosta-kovičeva 1. simfonija. Dirigent se je pri tej skladbi še posebej potrudil in uspelo mu je odkriti bujno svežino dela, ki bo še dolge časa osvajalo občinstvo s svojo razgibanostjo, pestrostjo in duhovitostjo. •--«»—— Prihod delegacije parlamentarcev KPI 9„ 10. in 11. maja se bo mudila v Trstu in Tržiču delegacija parlamentarcev KPI, ki ji bo predsedoval senator Giaco-mo Pellegrini in v kateri bodo poslanci Adamoli, Arenella, Franco, Lama, Roffi in Vidali ter senator Pessi. Delegati se bodo seznanili s kritičnim gospodarskim položajem ter proučili na kraju, kateri ukrepi so potrebni, da se ta položaj izboljša. Komunistični parlamentarci bodo stopili v stik z vladnim generalnim komisarjem dr. Pa. lamaro, s tržaško in drugimi občinami, s predstavniki delavcev in kmetov. Delegacija bo orisala svojo dejavnost na javnih zborovanjih v Trstu, v Miljah in v Tržiču. Tatovi v stanovanju Predvčerajšnjim je 44 let stara Lucrezia Faillace por. Maggiorliic iz Ul. Carducci 34 prijavila na policijskem komisariatu v Ul. Caprin, da so ji neznanci med 10. in 18. uro i-stega dne odnesli iz stanovanja tri zlate zapestnice in o-vratnico z obeskom v skupni vrednosti 40.000 lil. NiilliniliiiiiiimiMliiliiiiiltMiiiililllllillimiliiiitlilliiniiii iiiliiimillllliliHIliiimlllllilliimiii Iz koprskega okraja Prvomajske proslave Skrb za italijanske šole Prvomajske praznike so po vseh krajih koprskega okraja preživeli v znamenju raznih prireditev. Svečane akademije so bile v glavnem že zvečer pred praznikom, naslednje dneve pa so bile na sporedu zabavne, športne in druge prireditve. Zal je vreme pokvarilo številne načrte in so se morali omejiti le na prireditve v zaprtih prostorih. V Kopru so bili vsi lokali prenapolnjeni od četrtka zvečer do nedelje zvečer, medtem ko so napovedani izleti po morju odpadli. Prišlo je tudi nekaj izletnikov iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije, ki pa so se morali kmalu prepričati, da je bil nji. hov optimizem glede lepega vremena neupravičen, # * # Koprsko pristanišče bo odslej gradilo podjetje ((Pristanišče Koper«, medtem ko se bo koprska Vodna skupnost u-kvarjala le z melioracijami in sorodnimi dejavnostmi. To so sklenili na občnem zboru. Vodne skupnosti. Prenos kompetenc je bil potreben predvsem zaradi tega, ker bo Vodna skupnost razširila svojo melioracijsko dejavnost na ves ekraj in se bodo morali njeni strokovnjaki posvetili pred- vsem tem delom. * * * Zavod primorske prireditve to začel letošnjo poletno sezono 5. julija, ko bodo v Kopru uprizorili Gotovčevo o-pero «Ero z onega sveta in balet «Danino». # # # Tik pred prazniki so imeli prosvetni delavci koprske občine svoj Dan prosvetnih de-lHVcev. Ob tej priložnosti so obiskali vasico Prade, kjer so odkrili spominsko ploščo istr- ski partizanski učiteljici Elviri Vatovec. Zatem so se zbrali na posvetovanju v Portorožu, kjer jim je govoril republiški sekretar za šolstvo in prosveto Vlado Majhen, # # # Okrajni svet za šolstvo v Kopru je te dni razpravljal o izpopolnitvi manjšinskega šolstva v obalnih občinah. Sklenili so priporočiti okrajnemu ljudskemu odboru, naj 'ci s prihodnjim šolskim letom ustanovili v Kopru italijansko ekonomsko srednjo šolo, ki bi nadomestila sedanjo nižjo trgovsko tehnično šolo v Izoli. Svet je imenoval tudi posebno komisijo, ki bo v prihodnje skrbela za napredek manjšinskega šolstva. —n VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče,- »rdeče«............ 83 165 118 «svetle» ............ 59 106 88 limone . . . . ; . 59 100 94 jabolka; »abbpndanza« I, . 47 59 53 »abbondanza« II. . 24 41 29 «delizia» 1.......... 106 129 118 «delizia» II. , 41 88 59 »imperatori« I. . . 53 83 59 beluše ............. 160 350 270 artičoke 5 20 14 cikorija ,........ 41 94 94 čebula ...... i . 24 59 36 koromač ............ 18 59 38 razna solata .... 31 175 113 nova solata . . s . 140 250 200 krompir . . . . s -. 24 76 31 kifeljčar . . . j , . 47 71 66 nov krompir .... 59 88 83 grah ...... 1 . 59 200 83 istrski grah .... 165 235 212 zeleni radič .... 38 500 150 špinača . 44 70 60 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). SNG v TRSTU DANES 6. maja 1959 ob 20.30 v Prosvetni dvorani na OPČINAH LEOPOLD LAHOLA MADEŽI NA SONCU JUTRI 7. t. m. ob 17.30 na KONTOVELU JOSIP TAVČAR sPekel je vendar pekel» V nedeljo 10. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRIŽU JOSIP TAVČAR Pekel je vendar pekel» GLASBENA MATICA V TRSTU V soboto, 9. maja 1959 ob 20.30 uri v Avditoriju KONCERT pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane Dirigent prof. C. Cvetko Sodeluje basist Danilo Merlak, član ljubljanske Opere Vabila bodo na razpolago od srede dalje v Tržaški knjigarni, Ul sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričet-ko koncerta v Ulici Roma 15-11. RADIO SREDA, C. maja 1959 RADIO TRST A 7.30 Lahka glasba In beležke; 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Andre Kostelanetz; 13 30 Lahke melodije; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Radijska univerza; 18.10 Simfonični koncert orkestra Italijanske radiotelevizije v Rimu, ki ga vodi Giovanni Mali-tello; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 21.00 »Zet gospoda Pai-rirja«, igra v treh dejanjih, ki sta jo napisala Emile Augier in Jules Sandeau; nato Ritmi in pesmi; 23.00 Kvartet Dave Brubeck; 23.30 Nočni ples. iiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiii n minil milili OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. maja se je rodilo v Trstu 13 otrok, umrle so 4 osebe, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 56-letni Francesco Spazzapan, 83-letna Nicolina Ma-ran vd. Corbatto, 67-letna Giovan-na Iarz vd. An-ich, 65-letni Giuseppe Romeo Petrini. NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; dr, Signori, Trg Ospedale 8; dr. Miani, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. DAROVI IN PRIKPICVKI Leopold Ažman daruje 2.000 lir za Dijaško Matico. C IZLETI SPDT priredi planinski izlet v nedeljo 10, t. m. na Slavnik. Odhod z avtobusom proti Reki do Markovščlne ob 7. url zjutraj z glavne avtobusne postaje. LJUDSKA PROSVETA »P. D. Rade Pregare« vabi mlade ljubitelje folklore, ki bi radi sodelovali v. folklorni skupini, da se zglasijo n« sedežu v Ul. R. Manna 29 v torkih in petkih od 20. do 21. ure. Odbor * * * Izvršni odbor Slovenske prosvetne zvez« v Trstu bo imel sejo v petek I. maja ob II. uri na sedežu. * * # V nedeljo 10. maja gostuje pri nas Invalidski pevski zbor z dvema koncertoma: ob 15.30 na Opčinah in, ob 18.30 na Kontovelu. .—c«------ Valute Milan Him_ Zlati funt 5900,— 6050,— Marengo . 4475,— 4575 — Dolar . , . . 617.— 621 — Frank franc. 123.— 125.—1 Frank švlc, . . 143.— 144.50 Sterling 1725,— 1759 — Dinar 83,— 86,— Šiling 24,— 24.50 Zlato .... 703,— 704,— Zah n. marka 148.75 149.75 tbst p rena 12.10 Tretja stran, li.iu 11V.JO ----- . rurlijjJt*' z nogometne tekme Aj* lija; 19.00 Filmska glj®*« II. PHOGRAM li(# 14.00 «On, ona In “J*!* at, Tretja stran; 22.00 Radu«*.? KOPER USD, Poročila v »talij««**'"'. S 17 15. 19.15 22.30. „ Poročila v slov.: ‘s ■ 15.00. _ - ,5 r«« 5.00-6.15 Prenos RL •:* pr(*oS Jutranja glasba;. 7 00Lbrt, jutro! RL; 7.40 Glasba za dob ^ 8.00-12.05 Prenos RL, M*. [3« 8.00-12.05 prenos - ,,,. p.* glasba; 12.50 Operne ar Kmetijski nasveti;_ okno * lodije do melodije, i5.fr lodije do melodije, is.v svet; 14.45 Filmska E j ra pil 16.00 Prenos RL; .6 l5 0» lo.uu prenos n*-. jg.io nist Robert Goldsand^. , pj, daja za otroke: 16-*5 ‘Lkttr V pevke; 18.20 Igra »rW ^ Baxter: 19.00 Poje l5 igr> 19 30-22.15 Prenos RL • kvartet Jave Brubeck- SLOVENIJA 4 s 327.1 m. 202.1 «• 2„'go, I* Poročila: 5.00, 6.0O. tl* 10.00, 13.00, 15.00 17 ' 22 00. 22.55 KlIF 8.05 Poje zbor «91»" ra« iz Maribora: »• -ojov« glasba; 9.00 Jezikovm pl« (ponovitev); 9 15 E orkester Koncert za violino W jot” Koncert za violin« a tr F-duru: 9.40 Pet min«'."v * pesmico — Ciril PreJ,,laDe Ijjjjj nu7*9.45 Kotiček za telje glasbe; 10.10 N . latinsko-ameriškega voM sambla «Los Para?11®7 gid^ izvedba); 10.35 Ge po željah; 17.10 Ses . jpjP tih; "I7.30’ Pesmi i«, Pjf'kS* vanskih narodov; *8-dee kronika; 18.15 Sklad« sf Bernarda; 18.35 Inten11 ^ B ko Marijano Deržaj, vPjL. gevori o mednaroden ^i njih: 20.00 Pojeta Zla pvi,-šič in Ivo Robič; -minut z zabavo'®,,«) £3!*,- mmut z zabavim-- -p c,r Morton Gould; 20.35- ■ v 5 Gounod; Mi.relle, oper« uounon: Mireuc, v ‘..at janjih (Prva patini a£S£Tm%! n«*' SP0'ed' TELEVIZIJA ,4.50 J?? SSK t&A Italija; 18.30 p®r pa- ročila; 21.00 Malo 8'^23.2° Chiari; 22.30 Te-levropa- RTV JUGOSLAVjf^ 18.00 Oddaja za ^radV nek ob šestih« — B dotn-^p; Oddaja za družino i __ pi J let je je... in moda-__ ge« ,, >i. in moda di 20.20 TV tribuna 20.00 TV dnevnik t,jo|V 1 .e.\j I V uik«:" ur M\v nje stare Ljubljane v p 20.40 S. Vilhar: ✓ mci», prenos iz lišča; režiser: Fra Ljubljana. R I Excelslor 16.00 “N^scoP'1 ^ F. Sinatra. Cinema ^ FenVce °ri6.00 ((Sest;anek t nom«, L. Ventura^^jj^ii pj. Arcobaicno 15.30 *?_arK. ■ Warlocku», R. da. Cin-emascope-Supercinema 15.30 in Paperino v nap vadu*- ka Walt‘‘ DfsnM^L, Filodrammatico >5-°“ S'c>' Trga sv. Petra»» a » &a *------------- fll’1 I Chiari. „ ..rmog1 frfr Grattacielo 16.00 « ^ SaI rattacielo io.w R a- , « narji«, M. Arena, »■ l t|j Š. Koscina. h, doj'11** Cristallo 15.30 «Sun“ Levvis, Technicolor-ln<», Capitol 16.00 »kr ,0r u, Scbneider. Tecbn Astra Roiano 16M f J. popihala«, L. ‘o tčJJ ler. -...„1 moj 1<>r- IB". 1 Alabarda 16.00 ('(zj^-ucK^' R. Russell i»1'',., ,V[ R. Russell m J,-« . nicolor. Zadnji oeiedal%fE Aldebaran 16.00 J ma obrazoma«, , M**«!" Arlston 16.00 «Gr°l pic» , m... .- T->„ cira. »• .dP Sordi, De Sica dan. Mladini strogo Garibaldi 16.30- .600 u strogo PrSeif F «I»U«-UI A V.— 0, maščevanje)), JV. ,ayp povedano nllapL0dar p m Ideale 16,00 «GfP“ ^ A. Vilar, V. L‘*r0pa Krfu, Impero 16.30 “Drepovpf^ Mladini strogo Pje», r- , Itaiia 15.30 «Z‘vITJ*a di-M. Sehel, A. L“» KS Moderno 16.00 «5 ,a B- cor**' V. Mature, L. j^dlt 7». S. Marco 16.00 «B.a' uri Mc Crea. ot>T;,dnjav9 Savona 16.00 Joel Mc Crea. C ^ Viale 16.00 pe, te-chnicolor. p,e, lecninv-- nr'žrdili kose le-sobi stanuje nje- tašča, svak in pe-V ene8a do devet Jh, 0 1 le zakonska po- V ,°,‘r°k od ? V «Vlra Za perilo in ml-(Nih- , nslt! postelji spijo j’ otrkv ’ tašča, svak in •i ^ ^tali otroci spi- } »L v!' Alfio pa na tleh Ju postelje. Alfio .-ti j lm8 32 let In je po- it!^iičn0^eSet let' Vršil jše ■ Poklice: .kil je tih s„_. a8oni olješalnike. ^ hod? naprodai po k««loti Prat v hogate hiše. 'Prisluži družina kana mesec, .klejih zaj.hr, (ma nfdki ijVlv kg nagnitih ja-V*t*rejj. s° Peplšmbrii. Tudi ker 1 s:n ne hodi v šo- hišah. »Po “materini denai ‘«o. ateruub ju za be- jige {H K:Th razmerah ^in s 4alenakimi dohodki ži-t> *t»IUu okrog tiO.UtKJ >vscine, kakršno za- |v Mju ‘U' je - razen ~ Jfi. (jf naidemo nikjer v , 'ce so ozke. včasih .j hi. stanovanja so Hj:- e„0en°s°bna, kvečjemu potrebna potrdila za ubož-nostno podporo, ali za sprejem v sirotišnico, ali dovoljenje za krošnjarjenje, ali ana-grafske dokumente, ali posredujejo pri policiji ali odvetniku. Teh je sicer malo in so" zelo vplivne osebe, ker so hkrati tudi, posredno, v stiku s političnimi možmi v mestu in z oblastmi, ki morgjo vzdrževati javni red v teh mestnih četrtih. Na,to jmamo kak ducat '(svobodnih poklicev«: kroš- njarji s cunjami, organizatorji letečih loterij, ki prodajajo listke od hiše do hiše, nagrada pa je kompletno kosilo, aii pa kg mesa, ali goveja r.oga, ali steklenica vina; nekateri prodajajo izključno začimbe. ko n. pr. peteršilj, česen ‘itd. To se zdi neverjetno, toda pomisliti moramo, da pri teh ljudeh začimbe nadomeščajo zabelo. V teh mestnih četrtih morete kupiti najbolj čudne, pa tudi najbolj ogabne jedi, kot n. pr. prgišče kuhane testenine ali čreva, ki jih odvržejo mesarji, ali kuhane kokošje glave Zelo Cenjena ied je goveja noga Neka družina je dejala, da je z govejo nogo kuhala juho skozi mesec dni. V teh četrtih cvete poklic žeparja. Nihče se tega ne sramuje, ker je ta poklic javno priznan in smatran za zakonit, da bi se mogli preživljate Ena od najvažnejših podjetnosti je zbiranje in prodaja 'ukradenih predmetov. Nekateri kradejo in prodajajo samo nadomestne dele za avtomobile, ati okvire za slike. e. V bogatejših «s\nih četrtih ukradene jest-n^J s* prodajasjp’ po izredno n.zkih cenah; tako morete za 60 lir dobiti celo pol ukradenega piščanca. Neki drug vir dohodkov predstavlja nakup radijskih sprejemnikov in drugih predmetov za domačo uporabo. Predmet kupijo na obroke, koj nato pa ga prodajo za polovično ceno in prvi kupec vtakne v žep razliko med drugo prodajno ceno in pr vim obrokom, ki ga je plačal trgovcu. Osleparjeni trgovec zaman išče svoje blago po zakotnih ulicah teh četrti. Glavni poklic pa je kroš-njarjenje. Zelo malo pa je takih, ki imajo za to potreb- no občinsko dovoljenje, mnogi pa krošnjarijo v prepovedanih krajih. Prekrški se poravnajo na dva načina: ali se prometnik zadovolji s plačilom pavšalne globe za več prekrškov (ne ve se, če ta denar konča v občinski bla- gajni) ali pa se krošnjar odloči za to, da prebije kakšen teden ali kakšen mesec v zaporu. Zaradi tega so skoraj vsi družinski poglavarji teh mestnih četrti predkaznovani. Ustanovi, ki urejujeta »socialno življenje teh 200.000 o-seb, ki se gnetejo v teh štirih mestnih četrtih Palerma in v 6.000 barakah na trgih Scafa in Macello, v bližini morja, sta v bistvu dve: mafija in zastavljalnica, ki poslujeta, prva kot vlada in druga Pot osrednja banka. V odnosih do prebivalcev teh četrti mafija ni kriminalna ali teroristična organizacija; nasprotno, ona organizira na centraliziran način najnevarnejše trgovske dejavnosti in jamči udeležencem trdno zaščito. Ena tipičnih dejavnosti palermske mafije je tihotapljenje cigaret, ki ima svoj glavni sedež in tajna skladišča v četrti Kalza. V tej četrti prebivajo pretežno ribiči in polovica njihovih ladij je v službi mafije, ki se peča s tihotapljenjem. Mafija tudi upravlja ali kontrolira dobro tretjino trgovin z jestvinami, ki obstajajo v teh štirih četrtih starega Palerma. V teh četrtih nih. če ne kupuje za gotovino, ampak vsi jemljejo na kredit trgovcu pa podpišejo menico in bianco. Ob koncu vsakega tedna pošlje trgovec svojega izterjevalca, ki se pogosto vrne praznih rok. V tem primeru trgovec izpolni menico, doda obresti, ki so zelo visoke, in zahteva plačilo v 30 dneh. Stvar se konča tako, da si trgovec prilasti še tisto malo pohištva, ki ga dolžnik ima. Povsem naravno je, da mafija odloča na ta način o usodi 60.000 družin starega Palerma, in ne le o usodi, ampak predvsem o volilnih gla’ sovih. 50 ali 60 oseb, ki kontrolira okrog 100.000 glasov, postane odločilen činitelj v političnem in upravnem ' življenju mesta: oni morejo doseči, da je izvoljen ta ali oni občinski svetnik, ta ali oni deželni poslanec ali celo ta ali oni državni poslanec. Zaradi tega imamo tu običajno primere, da tudi povsem neznani kandidati dobijo deset in desettisoč preferenčnih glasov. Proti takim razmeram, ki trajajo že stoletja so se v borbi proti mafiji pokazala za neučinkovita i policijska konfinacija i politika čvrste roke. avstrijskih delovnih ljudi se Zbira v vrstah katoliške stranke Voikspartei. Komunistična partijp pa zbira okoli sebe sorazmerno najmanj avstrijskih delavcev. Najtočnejšo sliko o tem razmerju daje Zveza s;n-dikatov, ki izrazito ponazoru-je razcepljenost in brezkompromisnost programa in nazorov avstrijskega delavskega razreda. V Avstriji je «v de-lbvnih odnosih« 2,200.000 dr žavljnnov - delavcev in nameščencev. V sindikatih Pa jih je organiziranih komaj 1.400.000, to se pravi, niti tri četrtine ne. Od teh jih pripada največ socialistični stranki, 66 odst., 19 odst. jih pripada Ljudski stranki (Volks-partei). 10 odst. komunistični partiji, ostalih 5 odst. pa ne pripada nobeni politični- formaciji. ifa razcepljenost delavskega razreda je posledica ozkih strankarskih interesov, ki se vodno bolj poglabljajo in se je ob letošnjih prvomajskih proslavah še posebno odražala, tako da so ločeno proslavljali 1. maj celo socialisti in komunisti, da ne govorimo o katolikih. V tej borbi med »črnimi« in »rdečimi«, ki je v desetletju pred drugo svetovno vojno privedla tudi ko krvavih obračunavanj, pa Socialistične sile vendarle napredujejo, pa čeprav bolj podzavestno, kot po volji ali načrtu «z vrha«. Delavsko gibanje v Avstriji postopoma izpodriva kapitalistične sile in jih prisiljuje na delitgv oblasti, celo uprave same. Delavci razred Avstrije je danes brez oporekanja drugi vladajoči partner republike. Z zakonom ima zagotovljene pravice, da more vplivati na celoten razvoj dežele, ki se razvija po neki «liniji sporazumevanja« ali pa po liniji »isikanja kompromisnih rešitev« med «črnimi» in »rdečimi«. Nujno, kajti socialistična stranka ima v vladi približno enako število članov kot Ljudska stranka. Isto velja za parlament in še za marsikateri drugi oblastveni organ. Koalicijski sistem vlade med socialisti in Ljudsko stranko, ki traja že 14 let, ni več rezultat volilnih kombinacij in sporazumov, pač pa rezultat družbeno političnega razvoja ali, če hočemo, posledica dejstva, da se 4,600.000 volivcev opredeljuje malone na polovico: med pristaše stare družbene ureditve in med pristaše »demokratičnega socializma«. Brez dvoma bi se ta proces družbenega razvoja razvijal bolj naglo, če bi se mogla zagotoviti popolna enotnost delavskega razreda. Vendar je res, da se že sami vrhovi političnih strank ne zanimajo preveč za doslednejšo borbo proti notranjim šibkostim v delavskem gibanju, niti za doslednejši razvoj socialistične zavesti med proletariatom. To se je »upal« priznati tudi or gan socialistične stranke «Die Zukunft«, ki je med drugim zapisal: «Težnja po malomeščanskem načinu življenja je značilna. za one sloje delavstva, ki v socialističnem gibanju vidijo le sredstvo za izboljšanje materialnega položa- ja in ne hkrati tudi orožje za preobrazbo družbe«. In vendar smemo reči, da je v delavskem gibanju Avstrije v zadnjih dveh letih vendarle prišlo do sprememb in še kakšnih. Vodstvo avstrijske KjP sicer ostaja na svojih starih pozicijah, vodstvo Socialistične stranke pa je lansko leto odvrglo svoj stari program in na izrednem kongresu stranke sprejelo novega, ki je osnovna načela pivih ustanoviteljev avstrijske Socialistične stranke, v,rgel med staro šaro. Ta načela so bila: krepitev razredne delavske stranke, vzpostavitev diktature proletariata, popolno podružbljenje proizvodnih sredstev, ateizem, ločitev Cerkve od države itd. Namesto K temu novi program teži itpreosnovi stranke v strastran-ko celotnega prebivalstva dežele«. Program nadalje predvidevala delno podržavljenje nekaterih velikih državnih podjetij, nadalje predvideva priznanje vsake vere in sodelovanje s katoliško cerkvijo. Se več, desno krilo socialistične stranke se postavlja proti kakršnemu koli sodelovanju s komunisti «doma in v tujini«. In to ni le program stranke, ampak hkrati tudi program za volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo. Zato ni nič čudnega, da vodstvo stranke ni kandidiralo veliko sUrih socialistov, ki so že nekoč zastopali socialiste v dunajskem parlamentu, pač pa jih “‘zamenjalo z »mlajšimi silami« in s tem se je izločitev »starih sil« in «starega programa« zaključila. Res je, da avstrijska socia- listična stranka ni nikoli v zgodovini bila • tako številčna kot danes. Hkrati pa ni še nikoli imela tako desno usmerjenega vodstva. To uvidevajo predvsem starejši avstrijski socialisti, ki menijo, da je stari program nudil dovolj možnosti za vsestransko dejavnost staranke ,v borbi za socialistično preosnovo deže- le. To novo «ubiranje poti« te iju4i upravičeno »krbi,jhitekta, kl Sta svoj načrt i In v t*m j'm da^e p*avJ'tuSi^ rovflh »Hanibal«/Ce arhit zadnji «opQfnui», ki je prišel «Kitajski zid» Načrt stanovanjske hiše, ki naj bi dala streho 4000 osebam, postaja že politični problem občinskih očetov Pred kratkim je umrl sloviti arhitekt Wright, ki si je zamišljal tisoč metrov visok nebotičnik. V Stuttgartu v Nemčiji pa je predmet razgovorov in tudi žolčnih razprav pred občinskim svetom načrt stanovanjske hiše, ki bi jo mogli imenovati nasprotje Wrightovega zamišljenega nebotičnika, ker bo to sicer velikanski stanovanjski »panj«, ki pa bo nizko pri tleh. Gre mi načrt stanovanjske hiše, v kateri bo stanovalo 4.000 oseb. To sia si zamislil^ dv^ jg moč * ** Vatikan| ^ udarec proti novim vod tjem—stranke;’ ki kagovafjajo sodelovanje s Jcatplišlfp. hierar; hijo. Gre ža slčfep' Svetega cficija o prepovedi sodelovanja s komunisti ip socialisti, kar se v Avstriji že v predvolilni kampanji dosledno izvaja. Dunajski nadškof sef sicer še ni pognal v fo akcijo. Vzrok j,e verjetno V tem, da bi hotel prej rešiti vprašanje konkordata, v vladi pa je vrsta socialistov, ki jih ne sme imeti , proti. sebi. Zato pa skuša isto doseči po stranski poti preko vodstva močne »delovne skupnosti katoliških zvez«, to se pravi preko raznih klerikalnih organizacij, Brez dvoma so avstrijski delavci doslej dosegli velike u-spehe. To so posledice desetletne vztrajne borbe. Ce pa hočejo, da bi se ti uspehi okrepili in povečali, bo nujno strniti vrste in ponovno pregledati neke načrte o sodelovanju s tistimi, di »odklanjajo roko sprave« in s tistimi, ki imajo iste interese kot oni, ki pa nočejo ali ne smejo več z njimi. V. R. toma uspe 'prebiti ovire birokratskega značaja, b. že čez dve leti a o ta ko- okončaft. ■o'tfe~Bo~hlŠm ampak "stanovanjski s^roj,« pravijo eni.i drugi so bodbčo stanovanjsko vojašnico imenovali »kitajski zid«. Tretji so spet izbrali kot geslo proti drznemu načrtu staro latinsko krilatico »Hanibal ante portas«. Ti spori za in proti so se spremeni- iiiimiiiiiimiiiiiiiimimiiiitiiimmiiiiiii’'iiii Letošnji operetni festival Letošnji operetni festival na gradu bo že deseti. Pričel se bo 22. julija s predstavo italijanske operete eScugnizza«. Napisal jo je Carlo Lombardo, uglasbil pa Mario Costa. Sledila bo dunajska opereta ePozdrav» Roberta Stolza ter končno ameriška glasbena komedija »Kiss Me. Kate» Cole Porterja. Ni še dokončno določen seznam sodelujočih. Dirigirali bodo Cesare Galhno. Mario Bugamelli ter Heinz Lambrecht, režirali pa Vito Molinari, Mario Lanfranchi ter Ernst Pichler. Skozi Trst je predvčerajšnjim potovala skupina Jug. filmskih igralce?, ki so potovali na današnje predvajanje jugoslovanskega filma »Vlak brez vozgega reda«. $ katerim se Jugoslovani prvič predstavljajo na filmskem festivalu v Cannesu. Na sliki: Inge Ilin, Milan Miloševič, Olivera Markovič, Ivica Pajer, Lia Rho Barbieri in režiser Veljko Bulajic. llllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIfgllllll1111!1 tTTiaa11 lall|l|alll>llllall>||llllt|aatlt||*llllllla>Blll>>llllllll,allll|lllll|lltl||(l|l|llll|llllalll||llllllllll|lll|ltllMIISI4AIIIlililla|l|aVltllla 11tCM4«IIIll'1'C*lllltllliv|llll|l>l|lll|lll|lllt«l|l||lll||ltlllllvmi|llltl(ll|l||||lll||||l||||,llll|ll||ll||||||||||«|||||||tl||,|<|||||,|||||||«||(|| l|ltl|||lM|i|a||il||||)||||||||iinilltllllllMIII11lllll C* ■ Vi ^ K*!* r»ti j,a kuhinjo in 'lil0 tla okni visii° Ijfi kosi obleke k-;,1* brJe dogodilo, da je Wc«h . otroka, ko je na . Pfavljal svojo po- KNut' Stv^ah j.e’ .da se v ta-? 25l- slr‘lo nalezljive S^^ije tirw ^^ruhne‘ S j 12 , tlfusa in jetika o° dan kov- Od leta a 'tinr,68 samo v Cor- VVlif pmrl° otrok ei5imi boleznimi. z„Pa v teh štirih (Monte di LV a«'in‘heria’ Kal** in ^er *na)o brezposelni -teC'1 prebivalci i. ■ njihova dejav-Posebne M* St ^ n®6 Posebne vrste, VivteeB P°znaj0 v nobe- \?Hh0n' kra)u v Italiji “ ŠVetU; , nekateri Socialno zdravstvo in življenjska doba Ni še tako dolgo tega, ko je tako po mestih kot na de-vladalo stratno siromaštvo. Ljudje so živeli izredno slabo. Desetletni otroci so delali v tovarnah po dvanajst ur na dan in so hitro ostareli, a tudi odrasli so morali tido delati preko mej svojih fizičnih moči. Povprečna dolgost življenja je znašala o-krog štiridesetih let, smrtnost pa se je gibala med dvajset do štirideset na tisoč. Dvaj-«et odstotkov novorojenčkov je umrlo v prvem letu življenja. Dobrote medicine so bile v tistih časih namenjene le neznatnemu delu ljudi. Takšen, nekako, je bil položaj pred dobrimi sto leti, in to v deželah Zahodne Evrope, ki so se smatrale za najbolj napredne. Danes ima v isiem delu sveta novorojenček realno verjetnost, da bo živel sedemdeset let; smrtnost se giblje med osem do dvanajst na tisoč prebivalcev. Samo dva do štirje otroci od novorojenčkov ne doživijo pi^ vega lota življenja. Na splošno lahko trdimo, da je dolgost življenja danes dvakrat daljŠB, kot je bila pri nuših prednikih, Kaj se je torej zgodilo? Prva razlaga, ki nam prihaja na misel, je, da je medicina ogromno napredovala. Veliko število bolezni, za katere uspešno. Ravno tako ozdravljajo danes bolniki, za katere še do pred~ kratkim ni bilo zdravila. Moderna , medicina ima na razpolago nova in u-spešna zdravila (serumi, in-sulin, sulfanamidi in antibiotiki), ki zdravniku omogočajo, da življenje ohrani. Kirurgija osvaja vsak dan nova področja. Pred sto leti so bile še trebušne operacije izredno tvegane, a nihče si ni upal operativno posegati v sice, pljuča ali celo v možgane. Vse to se je danes spremenilo. Vzporedno z napredkom v medicini in farmaciji se je izvršila tudi velikanska sprememba v življenjskih pogojih širokih ljudskih mas. Življenje je postalo lažje : namesto da hodijo otroci v tovarne, posečajo Sole, delovni čas odraslih se je temeljito skrajšal, večino težjih del opravljajo stroji in tovarniški delavec ni več izpostavljen tolikim nevarnostim kot nekoč. Izboljšanje socialnih in ekonomskih pogojev ima za posledico bdljšo prehrano: danes v Evropi resnično malokdo strada. Sicer so še vedno podhranjeni in slabo hranjeni ljudje, v glavnem zato. ker kvaliteta njihove hrane ni taka, kakor bi morala biti, toda tega ne moremo pri. merjati z bedo, ki je vladala so nekoč mislili da so ne- . pred sto leti, So sicer še «o- ijo proti plačilu ozdravljive, zdravimo danes | toki strasne bede«, pišemo drugje, toda to so le »otoki«. Ti boljši življenjski pogoji so bili naravna posledica dviga ravni ljudske prosvetlje-nosti, pri čemer je ljudstvo spoznalo svoje potrebe in zahtevalo reforme, ki so med drugim pomenile tudi skrb za zdravje. Sledilo je tudi izboljšanje stanovanjskih in splošno higienskih razmer. Težko si danes predstavljamo slabo stanje industrijskih mest in naselij v prvi polovici preteklega stoletja: vozila so si krčila pot po globokem blatu in nesnagi, vodo so zajemali iz zasmrajenih rek, kamor so metali vse odpadke. To je bila tako rekoč «zlata doba« za nalezljive bolezni, kot so tifus, griža in tuberkuloza. Do trideset odstotkov vseh smrtnih primerov je šlo na račun teh bolezni, medtem ko umre danes za temi boleznimi le okrog 2 odstotka bolnikov. V današnji dobi niso samo izboljšani življenjski in delovni jiogoji, ampak se posveča vsa pozornost gradnji čim bolj udobnih in higienskih stanovanj, odpadki se racionalno zbirajo in mesta so preskrbljena z zdravo voda. Poleg tega razpolaga tudi prebivalstvo z boljšo obrambo pred boleznimi. Med različnimi činitelji, ki so v zadnjih sto letih pripomogli k jev, ne smemo pozabiti na so-1 človekovo življenje in dala cialno medicino. Danes se so- [ svoj delež pri graditvi boljše- HOROSKOP dalna medicina v borbi . a zdravje poslužuje novih metod. Ena najvažnejših je pravočasna spoznava bolezni, do-kier še obstaja možnost za uspešno zdravljenje. Socialna medicina je tudi spremenila zdravnikovo vlogo. Danes zdravljenje ne pomeni le predpisovanja zdravil in izvršitve kakega kirurškega posega. Zdravnik gleda bolnika takšnega, kot je, to pomeni celega človeka in njegovo o-kolje. Pacient prinaša v ordinacijo tako rekoč svojo rodbino, svoje delo, svoje okolje, da celo svoje potomce In prednike. On mora usmerjati svojo lastno bodočnost ter bodočnost svojih otrok, vse na podlagi navodil, ki mu -ih da zdravnik . To so aspekti novega humanizma v medicini, stalna pozornost in skrb za človeka, a ne samo za neki »iprimer«. Največji dosegi človečanstva ne pomenijo nič, če ne naredijo človeško življenje lažje bogatejše in polno. Podobno temu mora tudi medicina spravljati v sklad svojo prakso. To je način, po katerem bo medicina zares postala «so-jClalna medicina«. Odgovornosti ne nosi le zdravnik. Novo pojmovanje mora razumeti tudi družba tako, da bo lahko medicina izboljšanju življenjskih pogo-J razvila svoj popolni vpliv na ga življenja. Dr. S. B. Armstrong v Milanu Zadnja evropska turneja Louisa Armstronga gre h kra- Poskočila na pomoč v kritič- . . npm nnAmpntn " OVEN (od 21.3. do 20.4.) — Ravnajte po svojem preudarku, toda ne odMandtrjte' nasvetov, ki vam jih bodo dali. BIK (od 21.4. do 20.5.) — Bolje boste razumeli ekstravagantno zadržanje iškega svojega prijatelja, če brzdali svoje živce. DVO.ICKA (od 21.5, 22.6.) — Imeli boste fri' pomagati osebi, ki vam je ZA DANES 'NTCa (od 23.9. do 99. Rž.) — Neko potovanje vam bo nudilo priliko za stik z zelo zanimivo osebo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) — Vašo družbo bodo o cenj^^in iy|pteva^ bo<%( nem momentu. RAK (od 23.6. do 22.7.) — nostni koncert v gledališču bod'te Pre®b$utljlTi ^ , ,, fjr a i navidezne hladnosti osebe, Mol \/ nem n ir ŠJIn orni I* nnnnr-f je mnenj kritik. l.EC (od in ne bojte se Povejte od j# in i li že v politično zadevo, ki še ni rešena. Stanovanjska hiša, kakršno si zamišljata arhitekta, bo zares velikanska, saj bo dolga 650 metrov, visoka pa 50 metrov. Gradbeni stroški so preračunani na 50 do 60 milijonov mark, to se pravi od 7 in pol do 9 milijard lir. Kljub tolikšnim stroškom pa sta arhitekta optimista, ker da se bo hiša kmalu izplačala. Hišo naj bi zgradili ob av-tostradi tik pred Stuttgartom in v njej bi bilo 1.200 stanovanj za 4.000 ljudi. Do četrtega nadstropja bi bila stanovanja za družine z o-troki, v gornjih nadstropjih pa bi stanovali samci in zakonci brez otrok. Najmanjša stanovanja bi obsegala površino 57 kv. m, največja pa bi imela do 7 sob, tako da bi bilo ustreženo «vsem okusom in vsem žepom«. Udobje 'ba bi v tej hiši bilo nad nemškim povprečjem, kajti vsak stanovalec bi imel lastno stopnišče, lastno klet in stanovanje bi bilo opremljeno z vgrajenimi kuhinjami, z napravami za sežiganje smeti in bi, seveda, imelo centralno kurjavo. Večsobna stanovanja bi bila visoka poldrugo nadstropje, tako da bi soalnice bile v nižjih prestolih, po notranjem stopnišču pa bi bil dostop v dnevno sebo in v ostale prostore. Kljub temu, da gre za nekakšno velikansko stanovanj-ko vojašnico, bi vsako stanovanje imelo na južni strani velika steklena vrata na balkon, ki bi ne bil zaščiten le pred vetrom in dežjem, ampak tudi pred radovednostjo sosedov. V pritličju tega kolosa pa bodo še trgovine, obrtne delavnice, saloni in še marsikaj. Ljudje, ki veliko razpravljajo o tem nščrtil, se šalijo, da stanovalci ((Hanibala« ne bodo imeli «klasične» vratarice, pač pa da bodo lahko imeli svojega župana. Nič čudnega, na 4000 ljudi je tudi to možno. V palačo bodo vodili štirje glavni vhodi. Tri «glavne ceste« v sami zgradbi pa bodo številne stanovalce in njihove morebitne goste vodilg do «stranskih ulic« in do številnih «lastnih stopnišč«, seveda, v kolikor bi v tem labirintu ne zabredli pred kaka tujo vrata. «V notranjosti bo ((Hanibal« podoben postajališču podzemne železnice«, pravijo Stuttgartu. «Na križiščih »glavnih cest«, pred dvigali, se bo zbralo tudi po dve sto ljudi hkrati, • kar bi že terjalo prometnika,« pravijo drugi. Dosedanji očitki pa so bolj neuradnega značaja. Uradni nasprotniki «Hanibala» menijo, da bo v tem primeru preveč ljudi na istem mestu in da je »zadeva preveč tvegana« ter da bo »koncentracija tolikšnega števila ljudi škodovala njihovim medsebojnim odnosom«. Pedagogi ^pa opozarjajo celo, da bodo stai» ši puščali svoje otroke 9 »stranskih ulicah« in jih zato ne bodo dovolj pogoste vodili na zrak. So pa še pripombe tehničnega znfečAja; Pted nja in zadnja' ploskev tgtadt* — pravijo tehniki — bosta preveliki. Vsekakor /bi imeli ti tudi prav, saj gre ?a 32.500 kv. m površihe pročelja, 'za katero ne vemo, kako bi se obneslo v naših tržaških razmerah v primeru burje. Drugi menijo, da štirioglata oblaka «panja« ni kdove kake prikladna. Arhitekta pa sta drugačne-ga mnenja. Predvsem menita, da_ tb v »klasični!}« hišgh na istem prostoru mogli dati stanovanje lp 40p drpžinam. Njihov načrt pa predvideva kar 1200 stanovanj. To, pravita, zmanjšuje gradbene stroške, kar pra# gotovo v^jišf) jpo-»trtrti pa »ta-plrostlaa v Stuttgartu ni na pretek. Poleg ta- a/ kar prajr goto' 23.11. do rm’ni' /’ dtuge Ilir Ro svo- *ovMijsk«ga pn ju. Najbolj popularen igrale jazza je sinoči priredil slav- Tod 2T.12. "'do koVTtiffi Dal Verme v Milanu. Koncert bo danes ponovil dvakrat. Člani njegovega orkestra so: ki vam j,e zelo pri srcu. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne vztrajajte pri tem, da bi Trummjr Young, Peanuts ’ končali delo, ki zahteva na- Hucko, Billy Kile, Morton j tačnb pripravo. Herbert in Danny Barcello-j DEVICA (od 23.8. do 22.9.) na, ki bodo spremljali trobento in petje še vedno čilega 59-letnega črnskega glasbenika. «»----- Jean Cocteau Jean Cocteau se nahaja v Cannesu v zvezi s filmskim festivalom. Novinarjem, ki so ga obkolili na terasi hotela «Carlton», je dal naslednjo izjavo: «Vem, da je poezija nujno potrebna, toda ne vprašajte me, čemu služi; če pa me vprašate: »Kam gre kinematografija?« vam bom odgovoril: «Gre — kakor ves o-stali svet — naproti uničenju, ki ga narava pripravlja, da bi mogla začeti znova.« Ce boste manj zahtevni, boste dosegli več kot priča- 20.1.) — Težnja po odkritosrčnosti vas ne sme siliti k pretiravanju lastnih napak. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) — , Živčna napetost utegne skaliti dobre odnose z ljubljeno osebo RIBI (od 20.2. do 20.3.) — Novica, ki jo že dolgo pričakujete, vas ne bo povsem zadovoljila. ga se zagovarjata z zelo učjn-deišfvom'. Kljub nad- Ne vem zakaj čepim toliko časa tu na odprti progi... povprečnemu udobju, ki ga bo ((Hanibal« nudil stanovalcem, cena njegovih stanovanj no bo večja od cen stanovanj v «klasičnih» hišah, kjer »a o vgrajenih kuhinjah in ostalih napravah niti ne govori. Prej smo rekli, da je »Hanibal« postal politični problem. Socialdemokrati so se opredelili zanj, krščanski demokrati pa proti. S krščanskimi demokrati »o se proti »Hanibalu« opredelili tudi predstavniki desničarskih strank. «Hanibal» pa gre svojo pot in bo verjetno prodrl. Stanovalcev mu ne bo primanjkovalo. Čeprav mora vsak, kdor se poteguje za stanovanje v tem «panju», vplačati najmanj 21.000 ali za večja stanovanja celo 75.000 mark «a-četnega deleža, se je doslej prijavilo že 4000 interesentov, to se pravi več kot trikrat več kot jih načrt dveh arhitektov predvideva, «Hanibal* je torej, vsaj teoretično, *» »pred vrati« Stuttgarta. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 6. maj« A5* tfforiško-benešfti dnevnik Jutri ob 10.30 v prostorih trgovinske zbornice Zlate medalje 26 osebam za njihov dolgoletni trnd Nagrajeni bodo tudi tfirektorjl podjetij ter lastniki obratov, ki so uvedli tehnične izboljšave Jutrišnji urnik trgovin Jutri 7. maja ob 10,30 bodo na sedežu trgovinske zbornice v Gorici nagradili ob prisot- nosti predstavnikov oblasti naši pokrajini 26 oseb, ki so zmagale v natečaju za zvestobo na delovnem mestu in prispevku za gospodarski razvoj. V kategoriji A so delavci, ki delajo neprestano vsaj 30 let pri enem podjetju. Te osebe, ki bodo dobile zlato medaljo in diplomo, so; Raffaele Novelli, Angelo Ros. si, Giovanni Piccini, Alfred O-kroglič, Giuseppe Bresciani, Elio Colautti, Guido Olivo, Roberto Depollo, Luciano Mauri, Ermenegildo Castro, Leandro Roldo, Bruno Bisiach, Giorgio Giorgi, Guido Michielutti, inž. Graziano Radimiri, Graziano Bregant, Luigi Menossi in Vil-libaldo de Schiller. V kategoriji B so direktorji, ki so pri istem podjetju neprestano vsaj 35 let; dr. inž. Giovanni Zaidini . Deperis. Kategorija C: industrijska, trgovska pod.ietja ali kmetije, ki imajo za seboj 30 let neprestanega obratovanja na področju pokraiine, odnosno o-brtne delavnice ali neposredni Obdelovalci, če imajo za seboj vsaj 25 let; bratje Gob-batti, Lino Narduzzi, Natale Visintin, Amedeo Losetti in Caterina Drosghig vd. Gruso-Vin. Kategorija D: industrijska, trgovska podjetja, kmetije ali obrtniki manjše velikosti, ki so uvedli tehnične izboljšave, od katerih je imelo korist občinstvo; podjetje Eugenio Doga-ni in Godeas et comp. Gasparini. Organizatorji želijo, da bi se nagrajevanja udeležile vse tiste osebe, ki so prejele nagrade prejšnja leta, ter prebivalstvo naše pokrajine. Kino v Gorici CORSO. 16.30: «Mornarjeve obljube*, Ciiariello, R. Sal-vatori. VERDI. 16.00: »Pepelka* barvna slikanica, sledi «Dolina bobrov*. VITTORIA. 17.00: »Italijani so norci*, M. Arena. CENTRALE. 17.00: »Boj z Vl», M. Ronnie, p. Medina MODERNO. 17.00: »Dvoboj v Bitter Ridgu*. Prihodnje razprave pred poroto Porotno sodišče bo imelo v Gorici še tri obravnave; 9. t. m. proti Umbertu Pel-legrinu, Giuseppu Grassettiju, Brunu Perconu in Brunu Mu-sini; obtoženi so podkupovanja it. državljana, vohunstva, nedovoljenega prehoda meje ter obrekovanja; branili jih bodo odvetniki Devetag, Pa-scoli in Blessi. 15. t. m. proti Viniciu Fonta. notu, Brunu Mininelu in Spar-tacu Romanu; obtoženi so u-mora in ropa; branila jih bo- sta odvetnika Panizzo iz Vidma in De Denaro iz Trižča. 20. t. m. proti Antoniu Ben-venutiju, Brunu Menisu, Mariju Gagliardiju in Anteju Benvenutiju; obtoženi so ugrabitve, vdora v stanovanje in sleparije; branili jih bodo odvetniki Sardos iz Trsta, Blessi in Devetag iz Gorice. Zveza goriških trgovcev spo. roča, da bodo jutri 7. maja na vnebohod odprte mesnice do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo do 12, pekarne in mlekarne do 12.20, cvetličarne pa do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. Danes 6. maja se trgovine zaprejo ob 20. uri, ——«»------ DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Ponto-ni e Bas-si, Raštel št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 22 stopinj ob 15.30, najnižja 5 stopinj ob 4. uri. Vlage 74 odstotkov. Novi bencinski boni Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da je prenehala izdajati naslednje bone za bencin proste cone; 5-litrske bone rumene in 10-litrske bone sive barve. Omenjena tipa bonov bosta v veljavi do 31. maja. S 1. majem je pričela izdajati 5-litrske bone oranžne in 10-litrske bone rumene barve. Ravnateljstvo Nižje srednje šole (gimnazije) v Gorici Vas vljudno vabi na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 10. maja ob 10.30 na šoli v Ulici Pandaccio. Ker je to zadnji sestanek v tem šolskem letu, je pričakovati, da bo udeležba številna. ■HHMMmillllHIMuniMUllllIMnillllllluHMUn Včeraj v dvorani sodišča v Ul. V. Veneto Pričetek izrednega zasedanja porotnega sodišča v Gorici Razprava proti Sobani ju iz Jamelj in Na poli ju iz Tržiča Včeraj so se ponovno odprla vrata obnovljene velike sodne dvorane na goriškem sodišču; porotno sodišče je pričelo svoje drugo izredno zasedanje v našem mestu; kot je znano, je bilo prvo zasedanje oktobra lanskega leta. Ob 9.30 je vstopil v dvorano najprej državni pravdnik dr. Marši, nato ljudski sodniki 44-letna Maria Araldo i* Gorice, 39-letna Corinna Grat-ton iz Turjaka, 57-letni Giuseppe Landro iz Tržiča ter 32-letni Fabio Nicolini iz Trsta; končno je vstopil še predsednik dr. pietro Rossi s sodnikom dr. Ligabuom. Po prisegi ljudskih sodnikov je predsednik slovesno otvoril zasedanje porotnegga sodišča ter čel s prvo obravnavo. Na zatožno klop sta sedla ob spremstvu orožnikov 28-letni Albin Sobani iz Jamelj, pc poklicu delavec, ter 34-letni Arturo Napoli, mehanik, stanujoč v Tržiču. Oba sta v zaporu že od aprila prejšnjega leta Zagovarjati se morata: a) da sta se pustila podkupiti od tujih državljanov; b) da sta večkrat skrivaj prestopila državno mejo. Kot prvi je bil zaslišan Albin Sobani, ki je precej spremenil prvotne izjave dane o-icžnikom in preiskovalnemu sodniku. Predsednik je namreč začel s čitanjem Zapisnika o zasliševanjih ter povabil Sobanija, naj Sprpfr' potfg', Sli potrjuje prejšnje izjave. Tako smo slišali, da se je obtoženec že dolgo vrsto let pečal tihotapstvom in da je skrivaj spremljal ljudi čez mejo v Italijo. Pri tem poslu mu je pomagal neki Janko iz Gorice, ki mu je dajal naslove ljudi ter ga plačal za vsak prehod po 100.000 lir. Ko je predsednik prišel do točke, kjer je govora o domnevnem vohunskem delovanju obtoženca, je Sobani zanikal, da je napravil kaj takega; pojasnil je, da se je pečal edino s prevažanjem ljudi čez mejo ter s tihotapstvom. PREDS.: Toda orožnikom ste izjavili, da so vas in vašega svaka Artura Napolija ustavili oz. aretirali jug. varnostni organi ter vas prisilili, da delujete zanje. Zvez« slovenskih prosvetnih društev v Gorici organizira v nedeljo lt. maja v lf.3t v Prosvetni dvorani v Gorici VOKALNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE IZ LJUBLJANE Zbor, ki ga sestavlja 50 pevcev in pevk, bo pel narodne in umetne pesmi. Sedeži po 400 in 300 lir,stojišča 200 lir, dijaško stojišče 100 lir. Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli. OBTOZ.; Z Napolijem sem šel čez mejo z edinim namenom, da kupim cigarete. Ko sva pri Jamljah prekoračila mejo, so naju ulovili; da bi se izognila zaporu, sva hlinila, da bova dala razne informacije vojaškega značaja, toda povedala nisva nič važnega in nisva dobila za to plačila. Kar se pa tiče izjav danih orožnikom, moram povedati, da sploh nisem prečital, kar so mi dajali podpisati, ker sem bil izmučen zaradi večdnevnih zasliševanj, ki so trajala tudi po 13 ur in ker so me orožniki tudi tepli. Po kratkem premoru je predsednik začel zasliševati Artura Napolija. Najprej je prečital kazenski list, iz katerega je razvidno, da je bil obtoženec že večkrat obsojen zaradi tihotapstva. Nato je začel izpraševati obtoženca. PREDS.: Obtožen ste, da ste dvakrat ilegalno prestopil mejo ... NAPOLI; Ne, gospod predsednik, samo enkrat in to takrat, ko me je Sobani pregovoril, da sem šel z njim tihotapit cigarete. PREDS.: Toda prej ste pravili, da ste bil dvakrat, in sicer, da ste drugič prestopil mejo pri železniški postaji na Svetogorski cesti! NAPOLI: Ni res! To sem rekel pod vplivom obljub o-rožnikov, da me izpustijo, če bom govoril. Tedaj pa se je oglasil odvetnik Poillucci, ki brani obtoženca ter rekel; »Ne bojte se priznati, če ste res dvakrat prestopil mejo! Sodišče vam bo več verjelo, če bo videlo, da govorite resnico*. V globoki tišini je Napoli v zadregi gledal v tla ter molčal. Ko ga je predsednik znova nagovoril, j« s spremenjenim glasom začel; »Gospod predsednik, odločil sem se, da bom povedal vse pt resnici. Res je, da sem dvakrat prekoračil mejo, ne da bi prenašal kake informacije, ampak da hi kupil cigarete. PREDS.; Orožnikom ste izjavili, da ste ob tej priliki sh z nekim agentom jug. tajne policije v Tolmin, kjer sta se zadržala v neki gostilni »er mu obljubili *e druge informacije. NAPOLI; Ni res| Ta dogodek sem si sam izmislil, ker so me orožniki silili, naj priznam, da sem dajal informacije; obljubljali so mi, da me vapustijo, £e ne bom tajil; da bi ne šel v zapor, sem si torej vse izmislil. Po zaslišanju Napolija je predsednik poklical iz dvorane Marijo Peric, stanujočo v Tržiču, Josipa Pahorja iz Bo-ret in druge. Po obsežnem govoru je državni pravdnik dr. Marši naglasi., da spadata dva nedovoljena Sobanijeva prehoda meje pod amnestijo, medtem ko so ostali kaznivi. Zahteval je naslednjo kazen; za Soba-r.ija štiri le*a zapora in šest mesecev pripora, 50.000 lir globe ter 18.000 lir denarne kazni, za Napolija tri leta in dva meseca zapora, 4 mesece pripora, 42.00o lir globe ter 17.000 lir denarne kazni. Za cba je zahteval 5 let odvzema državljanskih pravic. Danes ob 10. uri se bo razprava nadaljevala z govori odvetnikov. Pričakuje se, da bo razsodba izrečena že okoli poldne. 'OTZ. 0 Italijanski in angleški nogometaši na dveh frontah Anglija A - Italija A na stadionu m Wembleyu Italijani so včeraj trenirali na stadionu Arsenala ANGLIJA HOPKINSON (Bolton) HOWE WR1GHT SHAW (West Bromwich) (Wolverhampton) (Sheffield U.) CLAYTON FLOWERS (Blackburn) (Wolverhampton) BROADBENT HAYNES (Wolverhampton) (Fulham) BRADLEY CHARLTON HOLDEN (Manchester U.) (Manchester U.) (Bolton) PETRIS (Fiorentina) GALLI (Milan) SEGATO (Fiorentina) CASTELLETTI (Fiorentina) BRIGHENTI MARIANI (Padova) BERNASCONI (Sampdoria) BUFFON (Milan) (Padova) GRATTON (Fiorentina) ZAGLIO (Roma) ROBOTTI (Fiorentina) ITALIJA Sodnik: Dusch (Nemčija); stranska sodnika: Fischer in Miessner (Nemčija) REZERVE — ANGLIJA: Baynbram (Luton), Gratrix (Blackpool), Miguiness (Manchester U.), Deeley (Wolverhampton), Kevan (West Bromwich). REZERVE — ITALIJA: Panetti (Roma), Sarti (Sampdoria), Mazzoni (Bari), Colombo (Juventus). Ciklomotoristicna dirka za nagrado narodov Gaul in Baffi zmagovalca poletap Bobet pa še vedno zanesljivo vodi Bandini odstopil zaradi vnetja kite v nogi - Tudi danes dve poletapi SI-RAiCUSA, 5. — 7. etapa ci-klomotoristične dirke je bila razdeljena v dve poletapi in zaradi tega imamo tudi dva zmagovalca: Švicarja Gaula v prvi in Italijana Baffija v drugi poletapi. Imamo pa tudi prvega v splošnem vrstnem redu in to je seveda Louison Bobet, ki je tako v prvem kot v drugem sektorju prišel na cilj z vsemi najboljšimi, pri čemer se je Nenciniju celo odmaknil še za nekaj sekund več. Prva poletapa od Catanie do Caltagironeja je bila dolga samo 73 km in se je končala s ciljem v strmini. Gaulova zmaga zaradi tega prav nične preseneča. Kakih 10 km pred ciljem je Padovan zdramil kolono, 'si je dotlej dremala. Njegovemu na. padu je sledil sprva samo Bo-betov pomočnik Andrews, potem sta se zganila še Hoeve-naers in Pintarelli, končno pa je posegel v akcijo tudi sam Bobet. Na začetku vzpona je bil prvi Pambianco pred Brando-linijem in Kerckovejem, toda od vseh treh je vztrajal samo Belgijec. Nato je sprožil napad Catalano in ob bodrenju gledalcev kmalu dohitel in prehitel tudi Kerckoveja. Catalano bi brez dvoma lahko tudi bil prvi na cilju, če se ne bi iz ozadja odtrgal Gaul in v nekaj trenutkih prevzel vodstvo in zmagal pred Catala-nom, Kerckovejem in ostalimi v raztegnjeni vrsti. Za drugo poletapo je bil značilen napad, ki ga je 28 km po startu sprožil najprej Fini, nato pa izpeljal Pierino Baffi. Fini in Ronchini sta prva se- lliiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiHiiiliimiinHiiiiiiHinl Včeraj smo pomotoma objavili, da je Juventina odločila tekino proti Maniagu v svojo korist. Vest je mikavna, toda neresnična. Juventina torej še vedno trdno stoji na koncu lestvice. kundirala Baffiju, ko pa so vso trojico prehiteli Louison Bobet, Nencini in Pambianco, je Baffi znova silovito potegnil. Sledila sta mu Ronchini in Pambianco, toda pri 44. km je bila glavnina spet kompaktna. Tretji in odločilni napad je sprožil Baffi v družbi s Fab-brijem. 5Q km pred ciljem sta imela oba že minuto in pol naskoka. Bobet ni reagiral, ker je Fabbri šele na 22., Baffi pa na 30. mestu v splošni klasifikaciji. Njun naskok se je zaradi tega stalno večal. Na avtomobilskem dirkališču v Si-racusi sta se priključila k motorjem 8’56” pred glavnino. Prva dva kroga sta Baffi in Fabbri prevozila sama, nato pa je prišla na dirkališče glav. nina z Montijem na čelu, ki je tudi ostal v vodstvu pet krogov. Potem je prepustil prvo mesto Bobetu, ki je diktiral silovit tempo, in po naslednjem krogu še Nenciniju. Bobetova prednost pred Nen-cinijem je znašala v drugem krogu 3”, v petem pa je narasla na 18”. Pred startom v Cataniji je odstopil Bandini zaradi vnetja kite v nogi, v Caltagironeju pa je ostal v hotelu še Padovan. VRSTNI RED V PRVEM SEKTORJU 7. ETAPE CATA-NIA • CALTAGIRONE (73,500 KM): 1. Gaul 2.97” (zaradi odbitka 30” čas za klasifikacijo 2.t’37"), 2. Catalano z zaostankom 12” (zaradi odbitka 15” čas za klasifikacijo 2.9’4”), 3. Kerckove 24”. 4. Thaler, 5. Zamboni, 6. Poblet. 7. Ronchini, I. Hoevenaers, 9. Schweit-zer, 10. Sabbadin, 11. Bueren, 12. Tosato, 13. Pambianco, 14. Monti, 15. Pellegrini, 23 Bobet, vsi s časom Kerckoveja. VRSTNI RED V DRUGEM SEKTORJU CALTAGIRONE -SIRACUSA 124 KM (101,5 in 22,5 za motorji); 1. Baffi 3,18’2t” s p. h. 31,167 km, 2. Fabbri z zaostankom PSI”, 3. Bobet 6’39”, 4. Nencini 6'57”, 5 Sabbadin 779”, 6. Monti 7’45”, 7. Pellegrini 7’59”, *. Poblet 0’05”, 9. Hoevenaers *’07”, 10. Plankaert 8'20”. 11. Azzini 8’35”, 12. Ronchini 0’37”, 13. Gaul 8’38”, 14. Christian 970”, 15. Kerckove 9’22" itd. SPLOSNI VRSTNI RED PO 7. ETAPI: 1. Bobet 39,05’45”, 2. Nencini z zaostankom 6'26”, 3. Pellegrini 8’26”, 4. Hoevenaers 10’03”, 5. Tosato 12’07”, 6. Poblet 12’43”, 7. Monti 13’45”, 8. Plankaert 14'45”, 9. Sabbadin 14’51”, 10. Azzini 16’34”. ZA B REPREZENTANCO Breviglieri namesto obolelega Albertosija? RIM, 5. — Zaradi nenadne indispozicije igralca Enrica Albertosija, je tehnična komisija za državne nog. reprezentance obvestila vodstvo Simmenthal Monze, naj bo njen vratar A-demaro Breviglieri pripravljen na eventualni vpoklic v B reprezentanco, ki bo v četrtek nastopila proti mladi reprezentanci Anglije v Milanu. Člani B reprezentance, ki so se zbrali v Monzi, vključno z vojakoma Albertosi-jem in Capro so imeli popoldne od 16. do 17. ure lahek atletski trening na mestnem stadionu, potem pa so se vrnili v hotel. Fizična kondicija vseh, razen Albertosija, je zadovoljiva. BOKS Johansson trenira NEW YORK, 5. — Evropski prvak težke kategorije Inge-mar Johansson je včeraj prvič treniral z ameriškim sparing-partnerjem. Najprej je boksal dve rundi z bratom Rolfom, nato dve z mladim Amerikan-cem IIenryjem Wallitchem in končno še dve z Billom Johnsonom. LONDON, 5. — Italijanski nogometni reprezentanti, ki so prispeli v London včeraj in ki bodo jutri nastopili proti angleški reprezentanci na wem-bleyskem stadionu, so imeli danes okrog poldne lahek kondicijski trening na stadionu Arsenala v Highburyju. Slo je v glavnem za telovadne in’ atletske vaje, za podajanje z žogo ter za strele na vrata, ki so potrdili izvrstno formo vra- Danes ob 14.56 začetek televizijskega prenosa tekme ITALIJA - ANGLIJA tarja Buffona. Buffon, ki je v Angliji zelo popularen še od časa nastopa za kontinentalno reprezentanco, je naredil na prisotne angleške strokovnjake in novinarje velik vtis. Vsi italijanski reprezentanti so po-kazali dobro fizično kondicijo. Najdalje se je na igrišču zadržal Zaglio, ki je še posebej treniral Buffona. Preden so se podali na trening na stadion v Highburyju, so si italijanski nogometaši o-gledali tudi stadion v Wem-bleyu. Bili so navdušeni nad krasnim igriščem, ki je edinstveno v Evropi. Zvečer so se udeležili sprejema, ki ga je njim in angleškim nogometašem na čast priredil italijanski veleposlanik Vittorio Zoppi, ki bo jutri prisostvoval tekmi kot uradni zastopnik Italije. * * * — Za današnjo tekmo na Wem-bleyu London vsaj v predprodaji vstopnic ni pokazal takšnega zanimanja kot pred dnevi za finalno tekmo za angleški pokal, ko se je na stadionu zbralo okrog 100.000 gledalcev. Angleška športna javnost sodi, da je Italija le povprečen nasprotnik, ki ne bi smel biti nevaren najboljšim angleškim profesionalcem, čeprav ti, sodeč po trening tekmi z mlado angleško reprezentanco, niso v najboljši formi. Toda angleški tehniki in se-letkorji zatrjujejo, da je njihova profesionalna enajstorica dobra in da je nikakor ne kaže ocenjevati na podlagi treninga. Največjo moč naj bi i-mela v mladi napadalni vrsti, posebno pa v njenem centralnem triu, ki ga sestavljajo sami mladi, hitri in fizično močno grajeni igralci. Krilska vrsta se oslanja na starega in preizkušenega Wrighta, ki sicer čuti težo let, ki pa je še vedno edinstven režiser. Manj zanesljiva je obramba, ki pa je znana po svoji ostri igri. Italijanska reprezentanca vsekakor ni favorit tega srečanja. Sestavljena je bila na hitro roko brez zadovoljivih priprav in je — kot je včeraj poudaril član tehnične komisije Mocchetti — predvsem eksperimentalnega značaja. To velja v prvi vrsti za napad, ki je popolnoma prenovljen. V •njem ni ne preizkušenega Bonipertija, niti podjetnega Nicoleja, pač pa kar dva de-butanta Brighenti in Mariani. Sposobnosti napada so za sedaj neznanka in šele danes med tekmo samo bomo videli, če so selektorji imeli srečno roko ali ne. Drugače pa je z obrambo in s krilsko vrsto, ki ju sestavljajo sami že večkrat preizkušeni nogometaši. V njih je glavna moč reprezentance, in če bodo ti zaigrali kot znajo in kot so sposobni, potem se vsaj visokega poraza ni treba bati. O RIM, 5. — Nogometna e-najstorica Lazia je odpotovala v Lousanno, kjer bo jutri zvečer nastopila proti reprezentanci Švice. O BRUSELJ, 5. — Izvršni odbor belgijske nogometne zveze je sklenil, da ne bo pred. ložil svoje kandidature za organizacijo mednarodnega ju-niorskega turnirja FIFA za le-j to 1960. Kolesarska dirka Berlin - Praga • Varžav» Italijan Venturelli vod po 4. etapi «Dirke miru> V obeh včerajšnjih poletapah z®*‘ gala Italijana (Venturelli in Bampl) HALLE, 5. — Italijan Venturelli je po današnji 4. etapi prevzel vodstvo v splošni klasifikaciji diletantske kolesarske dirke Berlin - Praga - Varšava. Četrta etapa je bila razdeljena v dve poletapi: V prvi od Leipziga do Halleja (46 km) na kronometer, Je bil vrstni red naslednji: 1. Venturelli (It.) 56’33”, 2. Geldermans (Niz.) 57’42”, 3. Schur (Vzh. Nem.) 57’44”, 4. Vandervecken (Bel.) 58’20”, 5. Trappe (It.) 58’54”. 8. Tonucci (It.) 59’04”, 10. Zorzi (It.) 59’20", 12. Gaggioli (It.) 59'44”. Vrstni red v drugi poletapi Halle - Karl Mar* Stadt (143 km): 1. Bampi (It.) 3,4678”, 2. Vandervecken (Bel.), 3. Tonucci (It.), 4. Aleksandrov (Bolg.), 5. Vitetta (Rom.), itd. Vrstni red v 4. etapi po obeh poletapah: 1. Venturelli 4,43’ in -55", 2. Geldermans' (Niz.) 4,45’04”, 3. Achur (Vzh. Nem.) 4,55’06”, 4. Vandervecken (Bel-giia) 4,4573”, 5. Tonucci (It.) 4,45’57”. SPLOSNI VRSTNI RED PO 4. ETAPI: 1. Venturelli (It.) 11,4976”, 2. Vandervecken (Bel.) 11,5673", 3. Geldermans (Niz.) 11,5679” itd. DIRKA PO ŠPANIJI Portugalec Cardoso zmagal v 12. etapi SAN SEBASTIAN, 5. — V 12. etapi kolesarske dirke po Španiji Pamplona - San Seba-stian (210 km) je zmagal Portugalec Cardoso, Španec Segu pa je obdržal prvo mesto v splošni klasifikaciji: Vrstni red v 12. etapi: 1. Cardoso (Port.) 6,01'40" s p. h. 34,839 km, 2. Sorgeloos (Bel.) 6,03’33”, 3. Geminiani (Fr.), 4. Campany (Sp.), 5. Couvreur (Bel.), 6. Campillo (Sp.), 7. Boni (It.) 6,05’07”, 8. Van Looy (Bel.) 6,0571”, 9. Van Loove-ren (Bel.) in nato glavnina z istim časom. ——«»-------- TENIS V RIMU Presenetljiva zmaga Bonettija nad Gormanom RIM, 5. — V nadaljevanju mednarodnega teniškega prvenstva Italije v Rimu, so bili danes doseženi naslednji važnejši rezultati: Posamezniki — prvi turnus: Drobny (Eg.) - Verrati 6:2, 6:4, 6:3, Emerson (Avstral.) - Guer-cilena 6:3, 6:4, 7:5, Maggi - Norton (ZDA) 6:0, 6:0, 6:1, An-gvarsson (Šved.)-Smith (ZDA) 6:3, 6:1, 6:1, Vermaak (J. Afr.) - Borghi 6:4, 6:2, 6:0, Bonetti -Gorman (Avstral.) 6:2, 6:0, 6:3, Contreras (Meh.) - Pirro 7:5, 6:3, 6:4, Scholl (Nem.) - Jaco-bini 6:2, 7:5, 6:3, Waerren (Avstralija) - Stewart (ZDA) 6:2, 5:7, 6:2, 6:2, Forbes (J. Afr.) -Giauna 4:6, 6:4, 6:1, 6:2. Ayala (Čile) - Fachini 6:!, 6:2, 6:0, Pilet (Fr.) - Branovič (Nem.) 6:8, 6:8, 11:9, 6:3, 6:0, Skonecki (Polj.) - Antinori 6:0, 6:0, 6:4, Howe (Avstral.) - Ličiš (Polj.) 6:1, 6:2, 6:3, Weedon (J. Afr.) - Gernero 6:4, 6:2, 6:0, Segal (J. Afr.) - Tort (Čile) 6:0, 6:1, 6:3, Hewitt (Avstralija) - Lemonnier 6:2, 6:1, 6:1, Davies (VB) - Drisaldi 6:3, 4:6, 6:3. Drugi turnus: Fraser (Av- stralija) - Pirro 7:1, 3:6, 6:2, b Zenske - posam««® turnus): Ramirez (Me j.«rot vy (VB) 6:1, Ul (ZDA) - Hulcrantz (£ 6:3, Truman (VB) * ® tral.)J 6:0, 6:4, Hoppman (*v‘ ytld Gherardi 6:4, ?’?» • (Avstral.) - Gordigi«" Ker se niso Pred®ta.Tetton, & šču so izgubile NetleK°D- . son in Ayala. ..1* Schuurmann (J- A /Rrat)' ronesi 6:3, 6:3, Bii®n0 i juf Stevvart (ZDA) 6:2, • ’ oitrvvčtri .#r (Av! nolds (J. Afr.) - ziurcrs tu. mi./ - t stralija) 8:6, 3:4 Pr mraka. DAVISOV POKAb Italija -Bel# ■* BR. jELJ, 5. - Čanje v drugem turn ijg ske cone Davisov ? w med Italijo in Belg”rU’sljtf.V 17. in 18. maja * - Brjcb*”” Belgijo bodo igr*nrul0®1'* Wasler, Froment m giN1* Italijo pa Pietrani » in Tacchini. *** VPrv* STOCKHOLM, 5. " c0„e 1* turnusu evropske Švedska premagala ® .tr^ J* evrop»* M premagala igralii. s 5:0. V zadnjih dve . dam* ! Schmidt Prema? -doiii** '■ 2:6, 6:2, 6:3, 7:5, Lun , ’ - l-.i 7-s 6:*- . a z:b, b:2, bio, Gulyasa s 6:3, 7:5' Bratili)» jJ j BERLIN, 5. — st*® ! BERLIN, 5. — "‘“.[el#®: premagala Zahodn; eg, pj v prvem kolu Pai kala s 4:0. Zadnja *gBuof£ : Barnesom (Braz.) carnesom j tom (Nem.) je bila P NOGOMET Trening TrKs*1* Triestina je reden občinskem s! ning. Po lahkih jah so titulam odi« .j; s« tekmo 6 proti 6 v ^ilj igrišča. Odsotna sta v )il|0j,( Bernardin, ki je zaradi operacije m oSt»! Massei. Pač pa J® vj s* nastopil tudi Brac , vrnil z dopusta. fri«’'< Rezervno moštv° jjgra;” , bo danes popoldne ( Tržiču prijateljsk jCt, T enajstorico ladje^ asle^” stina bo igrala v nas maciji idisf Bandini; Modol*^.. Puia, 'Rirra, Leg*"-Cazzaniga, Clemen • Attilli. Rezerve: F°r in Paone . vrt'‘ Turra se je te dn vojske. nred,,lK Odgovorni ^ STANISLAV T!ska Tiskarski z»v KINO PROSEK « 4. t + predvaja danes ^ ob 19.3« uri M«* mascopc * ^ jj Finančni P"*" Igra ROBERT TA predvaja danes C. t. m. z začetkom o» Technicolor film: «Parisova ljubih Igrajo: HEDY LAMAR in MASSIMO ——----------------- HIŠKO KRANJEC : Povest o dobrih ljudeh In res sta slišala od tam razgovor, ki je bil najbrž zelo vsakdanji a ju Je vendar veselil že zvok sam, ki Je razodeval bližino ljudi, ljudi, ki si imajo še vedno kaj povedati. Da, tam v drugi sobi žive ljudje, ki se pogovarjajo, kakor bi se po dolgem času prvič srečali. Saj sta se tudi Koštr-čeva cesto pogovarjala, toda zdaj se jima je zdelo, da bi bil njun pogovor nad vse dolgočasen. Ljudje v oni sobici pa so še mladi in mnogo je stvari, ki Jih zanimajo in minila bodo leta, preden bodo vse tako premleli, kakor sta vse premlela Koštrčeva. Potem sta vztrepetala. Marta se je namreč zasmejala. Sočen zvok njenega smeha je jasno zadonel po vsej hiši. Jožef in Ana sta se spogledala in nekaj je zableščalo v njunih očeh. Kje so že tisti časi, ko sta se tudi sama tako smejala?! Kdaj je minilo vse to, kam je izginilo? Ali bo tudi Marta nekoč bitje, kakor je zdaj Ana, ki se ne bo upala zasmejati? Ali pa bo smeh pri njej ostal do smrti? Ali ni smeh znak večne mladosti? Nenadoma se jima Je zazdelo, da sta zaprta v tesno sobo. ■ katere se ne smeta nikamor ganiti; oni ljudje v sobici pa so svobodni, govoriti si upajo glasno, govorijo celo mnogo in najbrže o zelo zanimivih stvareh, smejijo se, smejijo tako svonko, da se Jim najbrž oči solzč od radosti. Koštrčeva nisa bila nevoščljiva, pač pa se ju Je polotila žalost, ki Ji nista vedela pravega vzroka... Ko bi človek mogel in upal, da bi se vsaj še enkrat tako veselo sasmejall. Bogat in brezmejno srečen je, kdor se lahko tako smeji, bogat, ker se ne boji življenja ne revščine, srečen, ker ne more misliti, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan, srečen, ker se zaveda, da je zajel življenje z obema rokama in ga drži pri sebi, kolikor se mu zdi in kolikor ga pač potrebuje. Potem je potihnil smeh, tudi pogovor je zastal in že sta Koštrčeva mislila, da pojdejo ljudje spat. Pa niso šli, zakaj nenadoma so zazvenele strune na tistem godalu, ki ga Jt Katica imenovala kitaro. Polni zvoki, izvabljeni s prsti, so se razlegli po hiši in prsti so skušali poiskat! otožno pesem. Ko so jo našli, se je oglasila še Katica. Zapela je. Koštrčeva sta se spet spogledala, nato pa se zagledala vsak predse, kakor bi se bala drug drugega. Hiša se je napolnila s Katlčino pesmijo, zazvenel je njen glas in spremljali ao ga zvoki kitare. Pesem jima je bila tuja po besedah, pa ju je kljub temu zagrabila za srce. Spomnila ju je daljne lepe mladosti, ki je minila tako mimobežno, ki se je izgubila v nepovrnljivi preteklosti in zapustila za seboj samo sled grenkega spoznanja, kako Je minljivo vse, kar je lepo, kako je kratko in kako naposled ostane človek sam, le nekatere stvari ostanejo večno enake. Kakor pomladno sonce se je zdaj Katičina pesem razlila po sobi; glas se je vzdigoval in padal, postajal jačji in umiral, bil otožen, da je izvabljal solze iz oči, pa spet znova vzdigoval v človeku vero v premnoge stvari, katerih se ni mogel, niti se ni smel nikdar naveličati, temveč je še tik groba moral verjeti, da se vrnejo. Potem Je pesem umrla, umrli so tudi zvoki kitare in zapustili v srcih starih Koštrčevih grenko zavest minljivosti. Nekaj otožnega Je ostalo po tej pesmi v sobi. Toda kako naj bi sicer pelo slepo dekletce, če ne otožno? Kaj pa je še bilo v življenju, da bi ji moglo vliti vero v radost? Živela je sredi sveta, pa ga ni videla, ne kake barve je, ne če je svetel ali mračen, ne če je lep ali grd. Govorila je z ljudmi, pa jim ni videla obrazov. Ali Je moglo biti še kaj hujšega? Glas se ni več obudil in zvoki kitare so se porazgubili. Komaj je bilo slišati še nekaj besed, kakor bi hotele potrditi Jožefovo misel, da so ta večer končali in jih ne bo k njima. »Potočila sem v življenju marsikatero solzo,* je rekla tiho Ana, »vendar mi skoraj nikdar ni nobena prišla tako iz prave ganjenosti kakor te, ki so me oblile nocoj. In nič ne bi rekla, če bi morala ob taki pesmi jokati ves dan. Kajti tudi z jokom, se mi zdi, si človek olajša srce, da je potem mirnejši.* Jožef, ki mu je samemu bilo nekam težko pri srcu, ni rekel ničesar na te besede, temveč se je vzdignil in stopil ven. Postal je pred hišo in se zagledal po zvezdah na nebu, kakor bi se hotel pomiriti. Daleč so bile drobne zvezde in mu po-mežikovale, kakor bi ga pozdravljale. Vračal se je pomirjen. V veži je za trenutek postal in se ozrl po durih na sobico. Skozi ključavnico ni več padal žarek luči, kar ga je užalostilo in je rekel otožno Ani, ko je stopil v sobo: »Odšli so spat... Ugasili so luč.* Kakor Jožef, je bila tudi Ana poparjena, ker se jima je zdelo, da ju je nekdo grdo prevaral in bo zaradi tega ta večer, ki bi moral biti tako čudovito lep, v resnici zapustil samo trpek spomin v srcu. Nista se mogla sprijazniti s spoznanjem, da je letos le nekoliko drugače, kakor je bilo vsa druga leta. Že prvi večer so Korenovi prejšnja leta prišli k njima in sedli k peči. In če je Marta odšla kdaj prej spat kakor Ivan in Katica, ni bilo v tem nič posebnega. Zdaj je bilo drugače, kar ju je močno vznemirjalo, morda bolj zato, ker sta s toliko radostjo pričakovala te ljudi. Že njihov prihod je razodeval, da se je moralo nekaj zgoditi, ali pa se šele bo. Ljudje so sicer ostali prijazni kakor so bili nekoč, vendar se je marsikaj spremenilo, česar najbrž niti sami niso opazili, kar sta opazila samo Koštrčeva, ki so bile zanju velike in majhne stvari enakega pomena. Vse to je dalo Koštrčevima slutiti, da bo zdaj drugače, kakor je bilo v prejšnji zimi. Težko je bilo govoriti o tem, ker sta se bala, da ne bi po nepotrebnem obsodila ljudi. Zakaj naposled ostane še ena možnost, čeprav človek ne more verjeti v njo, pa se Je kljub vsemu oklene z brezmejno vero, da so namreč Korenovi v resnici le preveč utrujeni in so nekako pozabili, da bi raz- vedrili s svojo navzočnostjo ta prvi večer jih tako ljubita. Kaj lahko je pozabiti na če gre za hvaležnost za nevidne dobrote. In so se te dobrote izražale kakor v veliki ljube*«** v=‘-.. s* to mlado družino? Saj jim sicer nista mogla dati ^ef S ji Zatorej sta se zdaj oklenila bala, da bi bila že ta prvi večer nisia mogia u«-- . ^ei ** le edine možnost*- + er razočarana, veri * aoaui Lil b telil I1U161 ZHKIJUCIlI lO j dovanje, ki se je obujalo v njunih srcih. »Utruj«1* ^ jutri... ali pa kdaj kasneje; enkrat že prldejo-» jili £ Ana je prikimala; ni se smela Jeziti, zlasti, vZr«»' Jožef tako opravičil. Zato je še sama našla nek»* J} jih ni obsodila, ko je rekla: vetet »Morda pa sta sklenila, da se bosta ta imela, ne?» j Jožef je prisluhnil, potem prikimal in pritrdi- „ j* -no ______i_ , .. . . . .i__ce ievl’, »Da, tudi to je mogoče in tako. . . , . _ - — najbrž je tako, tedaj se sploh ne smeva jeziti, kakor se ne -rdi V nobenem primeru. Ljudje so mladi in če sta j® 'jjU< poti kaj sprla, morata zdaj to urediti. Pri ml »“'‘..m d spori vedno tako urejajo. Ljudje so mladi in v0/ kakor mislimo mi, ki posedamo v kotu.* , To razumevanje z njegove strani je tudi A«1 j« onoconio hlrrnfi 14 _1_______________ JO.. ^ 9 prizanašanje, hkrati pa Ji Je zbudilo nove misli- * J f »Da, tako mora biti. Saj tudi midva, ko sva bil« ^ luvt« ' on-j Luui imava, KO ova II id mislila na kaj drugega kakor nase.* Potem J« fcjtjjft sanlala. zakai šele čez ča* ie rekla- »Ah moi sanjala, zakaj šele čez čas je rekla: »Ah, moj tisto?! če pomislim, koliko lepih besed mladi drug drugemu, ti pa meni ne rečeš nič lepega.* tiše dodala: »že dolgo nisi rekel lepe, mehke b* ,le. TOr? “ — ' p« Te njene besede so ga presenetile in vznei- r, w oči so obvisele na njej, kakor bi si želel'od1,^*1 Videl Jo je sedečo v kotu in stiskajočo se k peoj. ^jslj-ja, drobno nagubani obraz, v katerem so se gubU« si m? njene oči, ki tudi v teh letih niso izgubile svoje* lale. iNadalJe izraza, so živele, ko so ga gledale.